Zloraba statistike za ustvarjanje tesnobe

BESEDILO: SANJA LONČAR

Neuspešni smo! Številke se ne zmanjšujejo, ker nekateri žurajo … Poglejte sosedne države, ki že rahljajo ukrepe, saj so bili pridni in so spoštovali vse ukrepe.

Morda bo čez nekaj dni, ko boste brali te novice, že drugače. Priprava mesečnika je vselej nehvaležno početje, če gre za komentiranje aktualnih dogodkov. Toda danes, 3. decembra, ko to pišem, se ne morem znebiti občutka, da je vtis, ki ga želijo vzbuditi, znan, še preden so znane številke. Če nekaj dni zapored poslušate naše informativne oddaje, ugotovite, da v njih prevladujejo le tovrstna vprašanja: kaj je narobe, zakaj smo neuspešni, kdo je kriv … Zatem nam prikažejo nekaj avstrijskih božičnih sejmov in okrašenih trgovin, kar naj bi učinkovalo kot sporočilo: »Vidiš, kako je sosedov mali priden! Če boš tudi ti, boš dobil liziko.« Naši politiki nikakor ne morejo iz vloge starša, ki ima opraviti z nevzgojenimi in nezrelimi otroki.

PA SMO RES TAKO NEUSPEŠNI, INFANTILNI IN NEODGOVORNI?

Kdor je malce bolj doma v statistiki, hitro ugotovi hude manipulacije s številkami. Največja je ta, da operirajo s povečanjem deleža pozitivnih (kar ni enako deležu okuženih), ne povedo pa vam, da so najprej opravili nekaj tisoč hitrih testov, med katerimi je bilo pozitivnih le nekaj odstotkov. Zatem so pozitivnim opravili še PCR-test, in ker so bili ti v zelo visokem odstotku znova pozitivni, je navidezni odstotek okuženih med testiranimi poskočil. Če bi tako seštevala in odštevala na izpitu iz statistike, bi pogrnila! Nekateri pa za tovrstno zlorabo številk prejemajo plačo!

ŠE NE RAZUMETE, KAJ JE NAROBE?

Oglejmo si na primeru: opravili so 20.000 hitrih testov, med katerimi so denimo zaznali 600 pozitivnih (3 %). To bi morala biti dobra novica! Ločeno so opravili 7000 PCR-testov, s katerimi so zaznali 20 odstotkov (1400) pozitivnih posameznikov). Tudi to bi morala biti odlična novica, saj kaže na velik upad pozitivnih med testiranimi.

KAKO TOREJ IZ TEGA NASTANE DRAMATIČNA NOVICA, DA NAM GRE NA SLABŠE?

Tako, da tistih 600 potrjenih na hitrem testu pošljemo še na PCR-test, in ko jih denimo potrdimo 90 odstotkov, vsem potrjenim prištejemo novih 540. Tako dobimo 1400 + 540 = 1940. In objavimo, da se je odstotek pozitivnih med testiranimi zelo povečal in znaša 28 odstotkov. Pri tem zamolčimo število opravljenih hitrih testov. Če že menijo, da je metodološko (in politično) sporno povedati, da je bilo opravljenih npr. 27.000 testov, od katerih jih je bilo pozitivnih 1940 (samo 7 %), naj vsaj povedo celotne številke za obe obliki

testiranja. Seštevek je namreč metodološko nepravilen in tudi moralno sporen – očitno pa je politično zaželen. Dramatični napovedniki novinarjev taki zgrešeni statistiki dodajo čustveni naboj obupa, vladni govorci pa navržejo še moralni poduk (»niste še dovolj pridni, zato naj vam ne pride na misel, da bi zahtevali kakršno koli rahljanje ukrepov«). In potem se sprašujemo, zakaj bomo kmalu imeli več mrtvih zaradi samomorov in nasilja v družini kot zaradi covida-19.

ODGOVORNI NAJDEJO ODGOVORE PREJ KOT POSLUŠNI

Nisem črnogleda in tega besedila ne pišem, ker bi si želela, da bi se počutili slabše. Ne vabim vas na proteste in ne spodbujam k neupoštevanju ukrepov ohranjanja varne razdalje. Vseeno pa menim, da lahko za zdravje družbe in svojih bližnjih skrbimo le, če poznamo dejstva. Obstaja namreč velika razlika med informiranostjo in »napsihiranostjo«. Strah je morda učinkovit kratek čas, dolgoročno pa ohromi človeka, družbo in celoten sistem. Igra na karto strahu je igra kratke sape in s toliko neželenimi učinki, da je zrele družbe zavestno ne igrajo! To, da v želji, da bi ustvarili še več strahu, uporabljamo tudi »dovoljene laži«, se na koncu vedno vrne kot bumerang. Odgovorni ljudje se zavedamo, da je položaj vse prej kot črno-bel in da noben ukrep ni idealen. Odgovorni ljudje ne pričakujemo, da se bodo tisti, ki nosijo breme odgovornosti za sprejemanje odločitev, vedno odločali pravilno, saj za to včasih preprosto ni časa, včasih pa ni osnove ali resursov, zato so pogosto v položaju, da so prisiljeni izbirati med dvema slabima izbirama in tehtati, katera bo manj slaba. Odgovorni ljudje se zavedamo, da bi se na njihovem mestu tudi sami pogosto našli v zagati. Odgovorni ljudje smo odgovorni do sebe in do drugih, ker čutimo, da je tako prav, ne pa zato, ker je tako zapovedal veliki vodja ali ker nam grozijo z inšpektorji. Težava je v tem, da se vodje obnašajo, kot da razen njih v tej družbi ni odgovoren prav nihče drug.

SKUPAJ ZMOREMO

To že mesece ponavljajo strokovnjaki in gospodarstveniki, ki si želijo več dialoga in boljših rešitev, ki bi z manj trpljenja ustvarila več varnosti. Namesto črno-belih odločitev si je treba ogledati nianse, možnosti, pustiti, da tudi »otroci« povedo, kako bi lahko prispevali. Čigavo zdravje ogroža prehod abstraktne občinske meje? In nasprotno, tožimo nad tem, da se število okužb na delovnem mestu povečuje. Na drugi strani dovolimo, da se v avtu pelje šest oseb, ki delajo skupaj, zamolčimo pa, da se bo zrak v avtomobilski kabini že v nekaj minutah napolnil z vsem, kar bodo ljudje v njem izdihovali (skozi masko ali brez nje). Pustimo ravnateljem, naj povedo, kaj je življenjsko, podprimo domove za starostnike, da zavarujejo najobčutljivejšo populacijo, dajmo večja pooblastila lokalnim skupnostim, ki bodo najlaže identificirale občutljive točke.

Vzgojni modeli tipa »tako je zato, ker sem jaz tako rekel«, so že zdavnaj preživeti – predvsem zato, ker so se izkazali kot neučinkoviti.

Znašli smo se na križišču, na katerem se kot družba odločamo, ali se bomo otresli okovov strahu in osvobodili potenciale za iskanje konstruktivnih rešitev – ali pa bomo vse do konca igrali na karto strahu in pustili, da nas vlakec v lunaparku zapelje v »predor strahu«, mi pa bomo le kričali.

KAKO ALI STE VEDELI?RAZLOŽITI TAKO VISOKO UMRLJIVOST, KI SLOVENIJO UVRŠČA V SAM VRH.

Odgovor na to vprašanje nam je dala dr. Mateja Logar v oddaji Odmevi 7. 12. 2020: »V Sloveniji beležimo kot smrt zaradi kovida vse smrti pri osebah, ki so dokazano pozitivne, ne glede na sam neposredni vzrok smrti. Marsikatere druge države so se odločile za drugačen pristop, se pravi da poročajo bistveno manjše številke.« Če vam ni jasno, kaj to pomeni v praksi, si več preberite v članku »UMRLI Z ali ZARADI KOVIDA« na www.zazdravje.net