Ščepci zdravja

Tema zunaj, svetloba znotraj

BESEDILO: KATJA PODERGAJS

Sonce že pregovorno izboljšuje razpoloženje. Za vsakim dežjem posije sonce, pravimo. Celo vremenarji obljubljajo boljše razpoloženje, kadar napovedujejo sončno vreme. To potrjuje tudi znanstvena razlaga, ki pravi, da se takrat, ko smo obsijani s soncem, v telesu sprošča več hormonov sreče.

Toda kaj storiti, kadar sončnih žarkov ni dovolj? Vsi dobro vemo, da lahko kratki zimski dnevi kaj hitro povzročijo slabše razpoloženje, tesnobo in celo depresijo. Zakaj? Ker smo dovolili, da se je primanjkljaju zunanje sončne svetlobe pridružilo še pomanjkanje »notranje svetlobe«!

KAJ JE V RESNICI »NOTRANJA SVETLOBA«?

Če ste kdaj prebirali knjige o duhovnosti in/ali se vsaj malo poglabljali vase, ste verjetno najprej pomislili na svetle misli, pozitivno naravnanost, lučko v srcu, radostno dušo … Res je, tudi to je notranja svetloba, ki pa je tesno povezana s telesno notranjo svetlobo – s snovmi, ki so v našem telesu (ali tudi ne), odgovorne pa so za prinašanje svetlobe v celice. Naše misli v možganih sprožajo kemične procese, ti pa povzročijo spremembe v vsem telesu. Te spremembe nato vplivajo nazaj na naše misli. Če so misli pozitivno naravnane, je končni telesni rezultat boljše počutje in več zdravja, kar znova vzbudi radostne misli. In nasprotno – če v naših mislih prevladujejo strah, skrbi, tesnoba … nenadoma začnemo opažati raznovrstne zdravstvene težave, to pa nam povzroča še več skrbi in strahu. Na ta začarani krog lahko vplivamo z različnih strani. Če še nismo preveč zapadli v temačne misli, se lahko potrudimo in se zavestno obrnemo proti svetlejšim. Če pa smo v globlji depresiji, je kemija v naših možganih že tako zelo spremenjena, da nam ne dopušča več nadzora nad lastnimi mislimi. V tem primeru vstopimo v krog na telesni strani, in sicer tako, da začnemo v telo vnašati čim več »sončnih snovi«, ki bodo vplivale tudi na možgane in jih odprle za svetlejše misli.

VITAMIN ZA VEČ SVETLOBE

V šoli smo se vsi učili o fotosintezi, za katero rastline nujno potrebujejo sončne žarke. Enako nujno jih potrebujemo tudi ljudje, če naj normalno delujemo in smo zdravi. Sončni žarki namreč vplivajo na naše razpoloženje tudi s snovmi, ki se z njihovo pomočjo tvorijo v našem telesu, denimo s sončnim vitaminom oziroma z vitaminom D. Vitamin D igra ključno vlogo pri ohranjanju zdravja, saj je povezan z vsako telesno celico. Še pred nekaj leti so verjeli, da ob pomoči sončne svetlobe nastaja samo v jetrih, ledvicah in koži, zdaj pa vemo, da ga lahko ustvari prav vsaka celica, kar veliko pove o njegovem pomenu. Ob zadostni količini tega vitamina se tako ne izognemo zgolj pomanjkljivi imunski sposobnosti, rahitisu in osteoporozi, temveč tudi številnim vrstam raka in drugim civilizacijskim boleznim, pa tudi raznovrstnim duševnim težavam, saj vitamin D pomembno vpliva na hormonski sistem. Telo najlažje ustvarja vitamin D v koži, iz sicer iz dehidroholesterola in pod vplivom sončnih žarkov. Tako nastaja vitamin D3, ki mu pravijo tudi 25-hidroksivitamin D. Ker pozimi primanjkuje

(dovolj močnih) sončnih žarkov, moramo vitamin D v telo pripeljati drugače. Ena od možnosti je uživanje vitamina D3 s hrano živalskega izvora (losos, slanik …) – ta oblika se imenujemo holekalciferol. Toda samo s tovrstno hrano žal ne moremo pokriti vseh potreb po vitaminu D, saj bi je mogli pojesti občutno preveč. Boljša možnost je uživanje kakovostnih prehranskih dopolnil, pridobljenih iz naravnih virov (vitamin D3, pridobljen iz olja jeter polenovk, lišajev, ovčjega lanolina …).

MAŠČOBE ZA VEČ SVETLOBE

Še ena nujna snov, ki jo prav potrebujemo v temačnih dneh, so maščobne kisline omega 3. Te sicer niso tako neposredno povezane s soncem kot vitamin D, vsekakor pa pomembno vplivajo na našo notranjo svetlobo. Oglejmo si, kako. Zimo letos zaznamuje tudi novi koronavirus, kar še poglablja slabo duševno stanje ljudi. Marsikdo je zaradi težkih razmer v nenehnem stresu, kar pomeni, da telo izloča več stresnega hormona kortizola. Kortizol pa porablja prav snovi, ki jih telo namenja za obnovo živčnih celic. Posledice so znane: hiter zdrs od stresa do hujših psihičnih stanj, kot sta denimo depresija in anksioznost. Zato je v obdobju povečanega stresa nujno zaščititi živčne celice, k čemur zelo pripomorejo maščobne kisline omega 3. Poleg mastnih rib so njihovi najboljši viri laneno in konopljino seme/olje, čija semena in številna druga hladno stiskana olja. Če maščobnih kislin omega 3 ne zaužijemo dovolj s hrano, jih je dobro dodajati v obliki prehranskih dopolnil, pri čemer pa velja nekaj previdnosti. Na C deklaraciji poiščite naslednje podatke: » kakšna je vsebnost EPK- in M

DHK-maščobnih kislin, ali je bil izdelek testiran na prisotnost živega srebra, težkih kovin, dioksina CMY

in drugih potencialno škodljivih snovi (analizna metoda ICP-MS), ali je bil izdelek v celotnem procesu proizvodnje zaščiten pred oksidacijo, in to ustrezno (nekateri proizvajalci dodajajo sintezna sredstva, ki so lahko škodljiva, drugi pa naravne antioksidante, kot so

Y

CM

MY

CY

naravni vitamin E, rožmarinovo olje …).

K

Ker je to področje zelo občutljivo, je bila ustanovljena Svetovna organizacija za kakovost EPA & DHA omega 3 prehranskih dopolnil (GOED), ki se ukvarja s standardi za kakovost ribjih olj ter skrbi za izobraževanje in nadziranje kakovosti ribjih olj njihovih članov – proizvajalcev.

VPLIV ALI STE VEDELI? KAKOVOSTNIH MAŠČOB NA NAŠO NOTRANJO SVETLOBO

O vplivu kakovostnih omega 3 maščob (še posebno lanenega olja) na našo notranjo svetlobo, je veliko pisala dr. Johanna Budwig. Med vsemi maščobami, ki jih je raziskovala, tiste v lanenem olju v kombinaciji z mlečnimi proteini ustvarjajo največji energijski potencial ter omogočajo celicam, da ohranijo več sončnih fotonov kot katera koli druga snov.

Naj bodo dnevi še tako kratki in položaj še tako težak – vedno imamo možnost, da si notranjo svetlobo tako ali drugače ustvarimo kar sami.