Že poznate zdravilno moč tišine?

Alfred Vogel (1902–1996), eden najpomembnejših pionirjev naravnega zdravljenja v 20. stoletju

Tudi tesnoba in depresija izvirata iz črevesja

Že poznate zdravilno moč tišine?

PRIPRAVILA: ADRIANA DOLINAR, DR. VET. MED.

»Morda si se prav sinoči sam vračal domov. Bila je čudovita noč z mesečino. Grmički so blesteli v nežnem soju mesečeve svetlobe. Tudi sneg pod tvojimi nogami se je iskril in v veliki tihoti, ki te je obdajala, si svoje lastne škripajoče korake zaznaval skoraj kot hrup. Nehote si obstal, da bi tišina in kristalna lepota nate delovali še globlje. Imel si občutek, da si v nekem drugem svetu …« Še ne poznate takšnih občutkov prijateljevanja s tišino? Ko ste z njo, je tako, kot bi vstopili v drug svet, kot bi vas objela sproščujoča milina, ves hrup v glavi se ustavi, vse slike in besede v mislih obmirujejo … Takrat vas tišina zvito spodbudi k pravim vprašanjem, in če ste dovolj potrpežljivi in vztrajate z njo, v vaša ušesa dahne prave odgovore … Številni se tišine bojijo, le redki pa vedno znova k njej hitijo. Prvim je običajno najbolj potrebna, drugi pa ob njeni pomoči veselo, zdravo in zadovoljno jadrajo skozi življenje. Če pomena tišine še niste spoznali, je zima idealen čas za to, saj ponuja obilje priložnosti, da jo doživite v vsej njeni čarobnosti in moči. Preberite, zakaj je Alfred Vogel, svetovno priznani švicarski naturopat, menil, da je v tišini ključ, ki odpira številna vrata v zadovoljno, vitalno in zdravja polno življenje. https://www.zazdravje.net/zdrava-medicina/nasveti-ljudskega-zdravnika-o-zdravilni-moci-tisine/ Prebavni trakt je naš največji endokrini organ, ki izloča na kupe signalnih molekul, med njimi tudi peptide. Črevesni peptidi krožijo po sistemu ter povezujejo sorodne receptorje z imunskimi celicami in vagusnim živcem v možganih (»živec sočutja«), s čimer omogočajo posredno komunikacijo med črevesjem in možgani. Izločanja črevesnih peptidov pa ne usmerjajo le signali črevesne mikrobiote, temveč njihova količina niha tudi v odvisnosti od njene sestave – torej od tega, katere vrste bakterij naseljujejo črevesje. Tako pridemo do naslednjega zaporedja: mikrobiom (črevesne bakterije) vpliva na proizvodnjo in kopičenje črevesnih peptidov, ti pa pošiljajo signale o stanju črevesja naprej po telesu – tudi do možganov, ki so odgovorni za stresne odzive. Tako mikrobiom posredno uravnava tesnobo, depresijo in druge s stresom povezane duševne bolezni.

Vir: G. Lach, H. Schellekens, T. G. Dinan, J. F. Cryan, »Anxiety, Depression, and the Microbiome: A Role for Gut Peptides, Neurotherapeutics, 15/2018, str. 36–59, https://doi.org/10.1007/s13311-017-0585-0.