Želite gensko dodelanega otroka?

BESEDILO: SANJA LONČAR

»Samo naj se rodi živ in zdrav,« je bila nekoč standardna želja ob vsaki nosečnosti. Dandanes so apetiti bodočih staršev večji, znanost pa v tem vidi številne razvojne priložnosti.

Pred leti sem bila priča prijateljičini težki ločitvi. Ko sem jo vprašala, zakaj je sploh izbrala partnerja, s katerim imata tako malo skupnega, mi je povedala, da je iskala popoln genski material za svojega otroka. Sprva sem mislila, da se šali, vendar sem hitro spoznala, da je pri tem povsem resna. »Hočem, da bodo moji otroci visokorasli, da bodo imeli zdrave zobe in glasbeni talent. To sem iskala.« Ne spremljam več njene zgodbe in ne vem, kakšni glasbeniki so zrasli iz otrok, ki jih je zaplodil njen »izbrani genski material«. Vem pa, da takšne želje niso nekaj redkega – in da si industrija od njih obeta vse več dobička. Strah pred možnimi genskimi okvarami, sploh zato, ker ženske vse bolj odlašajo s prvo nosečnostjo, znanost spodbuja k odkrivanju različnih preventivnih metod, s katerimi je mogoče okvare odkriti še pred otrokovim rojstvom. Da otrok ne bi prišel na svet z geni, ki bi mu otežili življenje in ga bremenili, vse več bodočih staršev želi še pred zanositvijo preveriti svoj genski material. V preteklosti je sekvenciranje genov stalo 44.000 evrov, zdaj pa je to mogoče opraviti že za 1500 evrov. V primerjavi z milijonskimi stroški genskih terapij za bolne otroke je za številne pare vnaprejšnje preverjanje svojih genov že finančno sprejemljivo. Vodilno britansko telo za bioetiko, Nuffield Council on Bioethics, je lani dalo zeleno luč ustvarjanju novorojenčkov, katerih DNK je spremenjen tako, da bodo imeli najboljše možnosti v življenju. Komisija, ki je dolgo pripravljala to poročilo, je sklenila, da je sprememba DNK človeškega embrija moralno dopustna, če je v interesu bodoče osebe, v družbi pa ne povzroča neenakosti. Seveda to še ne pomeni spremembe veljavne zakonodaje, je pa eden od jasnih indicev, v katero smer bo šel razvoj.