Ali vrtičkarji smemo izmenjevati semena?

Že nekaj časa traja negotovost v zvezi s tem, kakšne so naše pravice pri samooskrbi s semeni. Več bralcev nam je namreč pisalo, da poznajo primere, ko se je tovrstna izmenjava končala z visokimi denarnimi kaznimi.

Zahvaljujemo se reviji Jana, ki je to vprašanje zastavila inšpektoratu in dobila jasen odgovor, ki bo vsem, ki si prizadevamo za semensko samooskrbo, v veliko pomoč. Skratka: brezplačna izmenjava med končnimi uporabniki ali med društvi ni prekršek. Tudi ko gre za nujnost, da so semena registrirana, se ta obveznost ne nanaša na vrtičkarje. Edino, kar ni dovoljeno, je prodaja takšnih semen. V spornih primerih je šlo vedno za katero od oblik plačila, kar je bila za inšpektorje osnova, da so to ocenili kot nedovoljeno trženje. Ker gre za pomemben dokument, vsebino objavljamo v celoti. Shranite jo in imejte pri sebi – za primer, da naletite na kakega nepoučenega inšpektorja.

Vprašanje novinarke Jane, Bibe Jamnik Vidic se je glasilo: Zanima me, ali je izmenjava semen med

ljudmi prekršek in če je odgovor da, kakšna je kazen in od kdaj to velja? V svojem odgovoru z dne 21.1.2022, Številka: 0912-67/2022/3 Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR):

Pri podarjanju ali izmenjavi semen ali sadik med fizičnimi osebami, ki se s kmetijsko pridelavo ne ukvarjajo profesionalno, ali pri izmenjavi v okviru društev ali podobnih prostovoljnih organizacij, ne gre za trženje v smislu Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09, 32/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR; v nadaljevanju: ZSMKR), le-ta tega ne ureja (ne omejuje ali prepoveduje). Zato taka izmenjava ali podarjanje po ZSMKR nista prekršek.

Po ZSMKR namreč trženje pomeni »vsako prodajo, dobavo ali distribucijo semenskega materiala tretji osebi proti plačilu ali brezplačno, ponujanje semenskega materiala v prodajo, skladiščenje semenskega materiala oziroma vsako razpolaganje s semenskim materialom z namenom trženja«. Za trženje po ZSMKR pa bi se štelo, če bi določena fizična oseba (ki ni pridelovalec in se sicer ne ukvarja s prodajo semen/sadik/rož/ zelenjave) na dogodkih, ki jih organizirajo npr. društva, obiskovalcem ponujala svoja semena ali sadike in bi bilo očitno, da gre za namen prodaje oziroma za opravljanje pridobitne dejavnosti. Pri podarjanju ali izmenjavi semen je potrebno upoštevati tudi predpise s področja zdravja rastlin, natančneje Uredbo (EU) 2016/2031 Evropskega parmalemnta in Sveta (UL EU L 317/4 z dne 23.11.2016), ki velja neposredno. Uredba glede dobave oz. premikanja semen znotraj EU določa obveznost registracije in izdajanje rastlinskih potnih listov za določene vrste semen ter zjeme glede tega. Tako registracija in izdaja rastlinskega potnega lista nista potrebni pri izključni in neposredni dobavi oz. premikih semen do končnih neprofesionalnih uporabnikov tega semena (vrtičkarjem), razen v primeru dobave po pogodbah, sklenjenih na daljavo (npr. spletna in kataloška prodaja). V primeru takšne izmenjave semen, ki bi potekala preko spletne ali kataloške prodaje, bi dobavitelj semen bil v prekršku, če bi dobavljal tiste vrste semen, za katere se zahteva predhodna registracija in izdaja rastlinskega potnega lista. Med ta semena sodi npr. seme čebule, pora, paprike, paradižnika, fižola, graha, boba, sončnice ..., celoten seznam rastlin pa določa Priloga XIII Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2072.