Ne)varno na sonce

DIANA VLAHINIČ, CERTIFICIRANA SVETOVALKA TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICINE

V poletnih dneh neizbežno pride v

ospredje tema sončenja: je varno ali ne oziroma ali sploh obstaja varno

sončenje? Bi se morali soncu v resnici izogibati – ali pa nam koristi? Kaj pa vitamin D 3 ? Mar ne potrebujemo sonca, če želimo, da bo telo tvorilo zadostne količine tega vitamina?

Vsekakor se je treba soncu pravilno izpostavljati in se pri tem primerno zaščititi, saj nepravilno sončenje vodi v številne težave. To še ne pomeni, da nam sonce ne koristi – prav nasprotno. Brez sonca ni življenja. Toda če naša koža vso zimo ni videla sonca (ker smo oblečeni) in se mu ne izpostavljamo niti v toplih pomladnih dneh, nato pa sredi poletja odidemo na morje, bo koža popolnoma nepripravljena: tvegamo opekline, ki poškodujejo celice in lahko pripeljejo celo do rakavih obolenj. Predhodno moramo kožo, naš največji organ – in tudi vse telo – pripraviti na sonce.

1. V prvi vrsti tako, da vso jesen, zimo in pomlad, torej vsaj od oktobra do maja, redno uživamo zadostne količine vitamina D 3 , ki ga telo nujno potrebuje za optimalno delovanje. Tako mu dovajamo vitamin, ki bi ga ob ustreznem kotu sončnih žarkov (pri nas večinoma samo v poletnih mesecih) telo tvorilo sámo med izpostavljanjem sončnim žarkom. Vitamin D 3 je namreč eden od ključnih regulatorjev imunskega sistema.

2. Soncu se začnite izpostavljati že spomladi, da koža prvega stika s soncem ne bo doživela šele v vročih poletnih dneh ob morju, saj s tem povečate možnosti za nastanek nevarnih opeklin in poškodb kože.

3. Priskrbite si naravno sončno kremo. Pred izpostavljanjem soncu se vedno zaščitite z naravno sončno kremo, zlasti če imate občutljivo kožo in ste svetle polti. Pomembno je, da izberete takšno, ki vsebuje samo naravne sestavine (tako aktivne kot pomožne) in je bogata z antioksidanti.

Aktivne sestavine v kremah za sončenje so v dveh oblikah, mineralni ali kemični. Vsaka ima svoj mehanizem delovanja, zašč ite in ohranjanja stabilnosti na soncu. Večina sončnih krem na trgovinskih policah vsebuje kemične filtre, navadno kombinacijo dveh do šestih aktivnih sestavin, kot so oksibenzon, avobenzon, oktisalat, oktokrilen, homosalat in oktinoksat. Mineralne sončne kreme vsebujejo cinkov oksid in/ ali titanov dioksid, veliko sončnih krem pa vsebuje kombinacijo cinkovega oksida in kemičnih filtrov.

O naravnih sončnih kremah lahko govorimo le, če vsebujejo samo mineralni filter in so naravne tudi njihove pomožne sestavine. Dve evropski raziskavi sta v materinem mleku odkrili oksibenzon in druge filtre sončnih krem, kar kaže, da sta lahko tem snovem izpostavljena tudi plod in novorojenček. 1 Švicarska raziskava iz leta 2010, ki so jo opravili na Univerzi v Zürichu, je v 85 odstotkih testnih vzorcev materinega mleka odkrila vsaj en kemični sončni filter. Po poročanju organizacije EWG (Envirometantal Working Group) nekatere sončne kreme vsebujejo sestavine, ki se v določeni meri absorbirajo v krvni obtok (našli so jih v vzorcih krvi, urina in materinega mleka) in lahko povzročijo alergije in razdraženost

kože, utegnejo pa celo oponašati delovanje hormonov. Nekatere na soncu sprošč ajo proste radikale, ki lahko poškodujejo kožo. Mineralni zašč iti pravijo tudi odbojna ali fizična zašč ita, saj se minerali zberejo na površini kože in ne prodirajo skoznjo. Ustvarijo plast, ki sončne žarke odbija že na površini kože, zato varujejo tako pred UVA- kot UVB-žarki. Številni kemični filtri kože namreč ne šč itijo dovolj učinkovito pred UVA-žarki, ki prodirajo v njene globlje plasti. Mineralna zašč ita začne delovati tako rekoč takoj po tistem, ko jo nanesemo na kožo, medtem ko je treba kremo s sintetičnimi filtri nanesti že 20 do 30 minut pred izpostavljanjem soncu. Ker so minerali fizična zašč ita, je treba nanos takšne kreme obnoviti vsakič, ko se obrišemo z brisačo, prav tako po kopanju in znojenju. Po podatkih EWG tovrstna sredstva najbolj naravno in učinkovito šč itijo kožo pred UVA- in UVB-žarki. Pri nakupu krem z naravnim mineralnim filtrom bodite pozorni le na to, da niso v obliki nanodelcev, ki lahko prodrejo v kožo, zato uporabljajte samo kreme proizvajalcev, ki zagotavljajo, da ne uporabljajo nanodelcev. V nasprotju z mineralnimi kemični filtri delujejo tako, da prodrejo v kožo in absorbirajo UV-žarke, pri čemer sprošč ajo proste radikale, ki imajo lahko

tudi negativne učinke, od staranja kože do morebitnih poškodb DNK. Ker te sestavine prodirajo v globlje plasti kože, so potencialno nevarne (kot smo omenili, so nekatere sončne filtre našli tudi v materinem mleku), zato je smiselnost uporabe kemičnih filtrov zagotovo vprašljiva. 4. Telo moramo okrepiti tudi od znotraj: s primerno prehrano, ki vsebuje veliko betakarotena, pa tudi s skrbjo za močan imunski sistem. Raven encima superoksid dismutaza (SOD), ki mu pravijo tudi »encim življenja«, z leti upada. Njegova naloga je tudi to, da proste radikale spreminja v neškodljive molekule, zato lahko uživanje prehranskih dopolnil s SOD občutno zmanjša UV-poškodbe, še posebno pri svetlopoltih ljudeh. Astaksantin je zelo močan antioksidant, ki spada v skupino karotenoidov in je pri preprečevanju UV-fotooksidacije lipidov učinkovitejši od betakarotena in luteina. Raziskave kažejo, da naravni astaksantin iz posebnih alg ščiti pred UVA-induciranimi spremembami DNK in da deluje kot nekakšna »notranja zaščita pred soncem«. Uživajte predvsem veliko hrane, bogate z antioksidanti, zato naj bo ves čas na jedilniku veliko zelenjave in sadja, poskrbite pa tudi za to, da boste dovolj hidrirani.