POSLOVNO POROČILO 2012 by Seviqc Brežice

POSLOVNO POROČILO O IZVEDBI FESTIVALA SEVIQC BREŽICE V LETU 2012

Ljubljana, 12.12.2012

2 / 29

3 / 29

Za pomoč pri pripravi tega poročila se zahvaljujem sodelavcem Žanu Cimermanu, Luciji Podbrežnik in Neži Zagoričnik. Klemen Ramovš

I. OPIS PROGRAMA Seviqc Brežice je kratica latinske skovanke Semper Viva Quam Creata: vedno živa kakor ustvarjena. Poleti 1982 smo pričeli z mednarodnimi mojstrskimi tečaji za staro glasbo, ki so že naslednje leto prerasli v Festival Radovljica. V 1997 smo projekt preselili v Brežice pod imenom Festival Brežice in ga v naslednjih letih razširili na vrsto historičnih lokacij po Sloveniji. V 2003 smo ime spremenili v Skupina Festival Brežice, v 2007 pa v Seviqc Brežice. Seviqc Brežice je danes v Sloveniji sinonim za staro glasbo in ena najpomembnejših kulturnih prireditev. V program vabimo najuglednejše umetnike, veliko pozornost posvečamo mladim talentom, izobraževanju, razvoju strokovne kritike in kulturnemu turizmu. V Evropi smo eden pomembnejših festivalov stare glasbe. Smo aktivni 1 član Evropske mreže za staro glasbo REMA2, ki šteje okrog 70 članov, festivalov stare glasbe iz vse Evrope. V tem strokovnem združenju, ki članstvo pogojuje z odličnostjo in priporočilom aktivnega člana, imamo sedež v upravnem odboru in smo koordinator nacionalnega odbora za jugovzhodno Evropo 3. Članstvo v REMA je naš prispevek k novim povezavam med evropskimi kulturnimi producenti z visoko dodano vrednostjo. Razvili smo nove modele sponzorskega vlaganja. Smo nevladna organizacija s prioritetnim statusom pri sofinanciranju države in občin. Poseben poudarek dajemo dostopnosti obiskovalcem, še posebej mladim in ranljivim ciljnim skupinam. Program je zasnovan izključno na način HIP 4, postavljamo ga izključno v prostore slovenske kulturne dediščine. Že od vsega začetka vsebuje mednarodne kulturne koncepte, ki so danes v evropskem merilu izjemno aktualni. Zavestno in namerno združuje najkvalitetnejšo produkcijo svetovne scene stare glasbe, načrtno stimulira izvajanje slovenskih skladateljev preteklih stoletij v izvedbi najvidnejših mednarodno priznanih umetnikov, programsko vztraja pri avtentični izvajalski praksi stare glasbe (klasična glasba z avtentičnimi instrumenti in avtentično izvajalsko prakso). Vsako leto znova s skrbno izbranim raznolikim programom prikazuje barvitost glasbenih stilov različnih evropskih dežel skozi stoletja od srednjega veka do začetka 20. stoletja in tako razbija klišeje povprečnega pojmovanja tako klasične glasbe kot stare glasbe. Dostopnost programa javnosti je visoka in jo razumemo kot osnovni element poslovne in programske politike. Dostopnost opredeljujejo: informiranje (publikacije, spletna stran, e-novice), cene vstopnice, popusti, ugodnosti v okviru Kluba prijateljev Festivalske Dame, družinski paket, posebne cene za socialno šibke skupine in študente, posebne cene za lokalne soorganizatorje, ugodnosti ob nakupu vstopnic v predprodaji in na blagajni pred koncertom, poseben prevoz iz Ljubljane (od kjer prihaja tretjina obiskovalcev, če upoštevamo zaledje, iz samega mesta pa več kot četrtina) do vsake koncertne lokacije, kar močno spodbuja kulturni turizem znotraj Slovenije. Naši cilji so, da obdržimo mednarodni program vrhunske umetniške kvalitete v historičnih prostorih, uveljavljanje Slovenije na svetovnem kulturnem in turističnem zemljevidu, povezovanje slovenskih umetnikov z mednarodno sceno, podpora mladim talentom in njihovi promociji, prodor slovenskih avtorjev v Evropo in širše, razvoj kulturne infrastrukture in turizma, medkulturni dialog, medsebojna izmenjava evropskih in neevropskih kultur, razvoj inovativnosti in ustvarjalnosti, izboljšanje dostopnosti in udeleženosti v kulturi ter ustvarjanje dejanske slovenske in evropske dodane vrednosti na področju kulture.

1 2 3

Statut prepoznava aktivno, pridruženo, individualno in častno članstvo. Réseau Européen de Musique Ancienne, http://www.rema-eemn.net/fr/ REMA je oblikovala sedem nacionalnih odborov: 1) Beneluks in Velika Britanija, 2) Francija, 3) Italija in Švica, 4) Jugovzhodna Evropa, 5) Skandinavija in baltske države, 6) Španija, 7) Višegrajska skupina. HIP: historična izvajalska praksa / historically-inspired performance 4 / 29

S programom najvišje umetniške kvalitete v izključno historičnih prostorih predstavljamo Slovenijo na svetovnem kulturnem zemljevidu kot razvito evropsko regijo z večstoletno tradicijo in kot zanesljivo partnerico v mednarodnem kulturnem, poslovnem in političnem svetu. V festivalski program vključujemo slovenske umetnike, jih povezujemo s tujimi ansambli in producenti in jim tako odpiramo nova vrata na njihovi umetniški poti. V sodelovanju z uglednimi glasbenimi tekmovanji, drugimi evropskimi festivali in preko lastnih navezav posvečamo posebno pozornost mladim umetnikom, ki še niso uveljavljeni na svetovni sceni in si tudi s tem utrjujemo položaj stabilnega festivala, ki nam zagotavlja aktivno vlogo pri oblikovanju evropske scene stare glasbe. Program oživlja in razvija sceno stare glasbe z jasno zastavljenimi cilji: da obdrži visoko kvaliteto in ugled ene najpomembnejših kulturnih prireditev tako v Evropi kot Sloveniji, da spodbuja kulturni turizem, ustanovitev oddelkov za staro glasbo na glasbenih šolah in akademiji za glasbo, prispeva k višjemu nivoju strokovne kritike, ter vzpostavlja evropsko odmeven umetniški, pedagoški in znanstveni center za staro glasbo. Pričakujemo, da bomo s tem programom še bolj izoblikovali kritičen pristop do umetnosti, povišali zahtevnost poslušalcev stare glasbe, uveljavili staro glasbo kot običajno klasično glasbo izvajano na pravilen način, prispevali v kvaliteto življenja državljanov in povečali atraktivnost okolij, kjer so prireditve programa. Vsi prostori, v katerih so koncerti programa v Sloveniji, so slovenska kulturna dediščina, ki jo program preko svojih publikacij predstavlja širši mednarodni javnosti. Enak pristop do kulturne dediščine je tudi pri vseh članih programa. Program predstavlja umetniške dosežke preteklih generacij, jih ob svoji podpori mladim talentom na najkvalitetnejši način posreduje okolici in tako opozarja na večstoletno poreklo evropske kulture, ki je vse od srednjega veka prepleten organizem medsebojnih kontaktov. Festival Seviqc Brežice je program širokega mednarodnega obsega, ki  na mednarodnem področju predstavlja slovensko kulturno dediščino kot kulturno identiteto države in jo uspešno promovira na svetovnem kulturnem in turističnem zemljevidu,  podpira kulturni dialog in vzajemno spoznavanje kulture in zgodovine evropskih ljudstev, ustvarjalnost in transnacionalno širjenje kulture ter mobilnost umetnikov s posebnim poudarkom na mladih in socialno deprivilegiranih ter na kulturni raznolikosti,  spodbuja razvoj kulturne infrastrukture,  spodbuja turistični razvoj,  v nacionalnem okviru razvija mednarodni kulturni turizem,  spodbuja medkulturni dialog in medsebojne izmenjave med evropskimi in neevropskimi kulturami,  na svojem profesionalnem področju izrazito spodbuja inovativnost in ustvarjalnost,  predstavlja vrhunske umetnike s področja stare glasbe iz Evrope in zunaj nje,  daje poseben poudarek udeležbi slovenskih umetnikov na evropskem področju,  načrtno izvaja dela slovenskih skladateljev,  podpira mlade talentirane umetnike in jih promovira doma in v tujini,  izboljšuje dostopnost in udeleženost v kulturi vsem državljanom Republike Slovenije kot tudi državljanom drugih držav,  v sodelovanju s knjižnicami ter glasbenimi, osnovnimi in drugimi šolami prispeva k višji kulturni zahtevnosti populacije in vzgaja evropsko prepoznavno koncertno publiko tudi za naslednje generacije,  daje aktiven prispevek razvoju okolij, kjer so dogodki programa in  zagotavlja dejansko slovensko in evropsko dodano vrednost na področju kulture. Kultura je ekonomski dejavnik in dejavnik družbene integracije ter državljanstva, ki predstavlja enega bistvenih elementov spodbujanja ustvarjalnosti in prepoznavnosti v gospodarstvu. Poleg možnosti za razvoj novih delovnih mest je oblikovanje kulturne mreže, ki je enakomerno razprostrta po vseh regijah, pomembno za izobraževanje in razvoj delovne sile predvsem skozi neformalne in visoko kakovostne izobraževalne vsebine, ki bodo vodile k ustvarjalnosti in usposobljenosti. Več na: http://www.seviqc-brezice.si/

5 / 29

II. FINANČNO POROČILO Tabela 1: Finančna konstrukcija 2012 I. ODHODKI I.1. SPLOŠNI STROŠKI DELOVANJA I.1.1. Finančni stroški I.1.2. Stroški komunikacij I.1.3. Stroški energije I.1.4. Najemnina pisarne I.1.5. Komunalni stroški

28.408,18 4.789,45 13.995,90 2.700,83 6.408,40 513,60

6,00 % 1,01 % 2,95 % 0,57 % 1,35 % 0,11 %

I.2. STROŠKI ZA PLAČILO DELA V SKLADU S KADROVSKIM NAČRTOM I.2.1. redno zaposleni I.2.2. pogodbe o delu I.2.3. avtorske pogodbe I.2.4. študentsko delo

70.992,20 11.007,46 0,00 42.000,00 17.984,74

14,98 % 2,32 % 0,00 % 8,87 % 3,80 %

I.3. PROGRAMSKI MATERIALNI STROŠKI I.3.1. Potni stroški zaposlenih I.3.2. Nastanitev in prehrana zaposlenih I.3.3. Pisarniški materiali in fotokopiranje I.3.4. Publikacije in internet I.3.5. Prevodi in lekture I.3.6. Poštnine I.3.7. Oglaševanje I.3.8. Spremljevalni program I.3.9. Honorarji umetnikov I.3.10. Zavarovanja I.3.11. Stroški prostorov I.3.12. Najem opreme I.3.13. Transport opreme I.3.14. Avtorske pravice in tantieme I.3.15. Pravice umetn. do nadalj. prodaje I.3.16. Potni stroški I.3.17. Stroški nastanitev I.3.18. Nakup opreme za izvedbo projekta I.3.19. Strokovno osebje, tehniki, osebe odgovorne za produkcijo, kreacijo ipd. I.3.20. DDV I.3.21. Krediti I.3.22. Projektni razvojni sklad I.3.23. Drugi programski stroški

355.043,43 5.658,65 245,00 2.823,61 16.336,34 5.520,55 7.087,07 29.347,63 0,00 163.822,58 400,00 5.532,80 5.456,54 832,46 0,00 0,00 43.862,56 31.199,97 226,68 15.132,84 3.383,33 5.916,15 3.281,78 8.976,89

74,94 % 1,19 % 0,05 % 0,60 % 3,45 % 1,17 % 1,50 % 6,19 % 0,00 % 34,58 % 0,08 % 1,17 % 1,15 % 0,18 % 0,00 % 0,00 % 9,26 % 6,59 % 0,05 % 3,19 % 0,71 % 1,25 % 0,69 % 1,89 %

19.325,46 14.882,26 4.443,20

4,08 % 3,14 % 0,94 %

473.769,27

100,00 %

201.652,57 4.393,35 116.400,00 3.904,68 76.954,54

42,56 % 0,93 % 24,57 % 0,82 % 16,24 %

45.521,71 5.655,51 18.966,20 20.300,00 600,00 0,00

9,61 % 1,19 % 4,00 % 4,28 % 0,13 % 0,00 %

226.587,28 16.712,90 77.000,00 132.874,38

47,83 % 3,53 % 16,25 % 28,05 %

7,71

0,00 %

473.769,27

100,00 %

I.4. STROŠKI INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA IN NAKUPA OPREME I.4.1. Nakup opreme zavoda I.4.2. Vzdrževanje opreme ODHODKI SKUPAJ II. PRIHODKI II.1. PRIHODKI IZ PRORAČUNOV II.1.1. Evropska unija II.1.2. MIZKŠ II.1.3. Druga ministrstva II.1.4. Občinski proračuni II.2. PRIHODKI IZ OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI II.2.1. Prodaja proizvodov in storitev II.2.2. Prihodki od vstopnic in publikacij II.2.3. Sredstva sponzorjev II.2.4. Kotizacije II.2.5. Drugi prihodki iz prodaje in storitev II.3. DRUGI PRIHODKI II.3.1. Prihodki iz mednarodnih virov II.3.2. Prihodki prejeti od članov II.3.3. Donacije in ostale podpore II.4. FINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ

6 / 29

Tabela 2: Primerjava odhodkov 2010-2012 ODHODKI

2010

2011

22.280,40 5.055,25 9.390,15 2.138,98 5.099,93 596,09

31.196,26 4.926,82 16.408,93 2.784,73 6.505,15 570,63

140,02 97,46 174,75 130,19 127,55 95,73

28.408,18 4.789,45 13.995,90 2.700,83 6.408,40 513,60

91,06 97,21 85,29 96,99 98,51 90,01

I.2. STROŠKI ZA PLAČILO DELA I.2.1. redno zaposleni I.2.2. pogodbe o delu I.2.3. avtorske pogodbe I.2.4. študentsko delo

136.836,78 94.836,78 0,00 42.000,00 0,00

128.889,37 70.865,13 0,00 42.000,00 16.024,24

94,19 74,72

70.992,20 11.007,46 0,00 42.000,00 17.984,74

55,08 15,53

542.372,70 8.801,76 599,19 3.258,77 21.776,66 3.457,78 4.942,85 212.950,37 0,00 164.768,36 0,00 10.053,44 4.187,25 4.133,28 0,00 0,00 21.738,30 29.605,74 2.694,97 18.151,16

421.550,37 6.687,20 221,00 7.297,02 35.750,07 3.727,23 5.708,70 106.374,28 160,00 87.078,92 0,00 4.891,22 1.724,56 3.334,46 0,00 0,00 23.563,99 22.463,36 347,53 16.925,89

77,72 75,98 36,88 223,92 164,17 107,79 115,49 49,95

4.625,00 10.995,48 0,00 15.632,34

2.558,33 11.174,56 69.381,16 12.180,88

55,32 101,63

I.4. STROŠKI VZDRŽEVANJA IN OPREME I.4.1. Nakup opreme zavoda I.4.2. Vzdrževanje opreme

24.190,45 18.289,53 5.900,92

19.192,97 14.577,93 4.615,04

I.1. SPLOŠNI STROŠKI DELOVANJA I.1.1. Finančni stroški I.1.2. Stroški komunikacij I.1.3. Stroški energije I.1.4. Najemnina pisarne I.1.5. Komunalni stroški

ODHODKI SKUPAJ

2012

100,00

100,00 112,23

355.043,43 5.658,65 245,00 2.823,61 16.336,34 5.520,55 7.087,07 29.347,63 0,00 163.822,58 400,00 5.532,80 5.456,54 832,46 0,00 0,00 43.862,56 31.199,97 226,68 15.132,84

84,22 84,62 110,86 38,70 45,70 148,11 124,15 27,59

77,92

3.383,33 5.916,15 3.281,78 8.976,89

132,25 52,94 4,73 73,70

79,34 79,71 78,21

19.325,46 14.882,26 4.443,20

100,69 102,09 96,28

52,85 48,65 41,19 80,67

108,40 75,88 12,90 93,25

188,13 113,12 316,40 24,97

186,14 138,89 65,23 89,41

725.680,33 600.828,97 82,80 473.769,27 78,85 Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom glede na predhodno leto

Beležimo občutno povišanje postavk I.3.9. Honorarji umetnikov (količnik 188,13) in I.3.16. Potni stroški (količnik 186,14), delno tudi postavke I.3.17. Stroški nastanitev (količnik 138,89), ki so povečane zaradi večjega števila umetnikov. Vendar tega nikakor ne moremo razumeti samo kot večanje programskih stroškov, ker je na prihodkovni strani močan porast sredstev, ki so jih zagotovili umetniki sami. To lahko razumemo predvsem tako, da nam je uspelo iztržiti blagovno znamko festivala bistveno močneje kot kdajkoli doslej. V 2012 so umetniki preko lastnih prijav na razpise in svojih sponzorskih podpor zagotovili našemu festivalu 128.000,00 EUR dodatnih sredstev, kar je 53,58 % vrednosti umetniškega proračuna ali 27,03 % celotnega proračuna. To ni zgodba, ki bi se ponavljala vsako leto, smo pa s tem uspešno nadomestili izpad sredstev pri državi in občinah v 2012 (glej Tabela 4: Participacija umetnikov v umetniški proračun).

7 / 29

Tabela 3: Primerjava prihodkov 2010-2012 II. PRIHODKI II.1. PRIHODKI IZ PRORAČUNOV II.1.1. Evropska unija II.1.2. MIZKŠ II.1.3. Druga ministrstva II.1.4. Občinski proračuni II.2. PRIHODKI IZ OPRAV. DEJAVNOSTI II.2.1. Prodaja proizvodov in storitev II.2.2. Prihodki od vstopnic in publikacij II.2.3. Sredstva sponzorjev II.2.4. Kotizacije II.2.5. Drugi prihodki iz prodaje in storitev II.3. DRUGI PRIHODKI II.3.1. Prihodki iz mednarodnih virov II.3.2. Prihodki prejeti od članov II.3.3. Donacije in ostale podpore II.4. FINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ

2010

2011

2012

301.879,97 0,00 148.000,00 13.225,01 140.654,96

384.275,76 105.159,08 145.500,00 8.099,73 125.516,95

127,29

21.163,37 0,00 12.613,37 8.550,00 0,00 0,00

35.676,33 4.700,00 15.626,33 15.350,00 0,00 0,00

168,58

402.632,06 11.520,00 101.597,91 289.514,15

180.857,94 3.000,00 26.179,68 151.678,26

4,93

18,94

201.652,57 4.393,35 116.400,00 3.904,68 76.954,54

52,48

127,60

123,89 179,53

45.521,71 5.655,51 18.966,20 20.300,00 600,00 0,00

44,92 26,04 25,77 52,39

226.587,28 16.712,90 77.000,00 132.874,38

125,28 557,10 294,12 87,60

98,31 61,25 89,24

80,00 48,21 61,31

121,37 132,25

7,71

725.680,33 600.828,97 82,80 473.769,27 78,85 Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom glede na predhodno leto

Beležimo močan upad postavke II.1.2. MIZKŠ, ki je zaradi splošnega krčenja državnih proračunskih sredstev. Močan upad postavke II.1.3. Druga ministrstva je, ker smo zaključili črpanje spodbud za zaposlovanje v 2010 in 2011, ki so preko Zavoda za zaposlovanje omogočila večje število zaposlenih. Beležimo tragično močan upad postavke II.1.4. Občinski proračuni, kar sicer zaradi splošnih razmer razumemo, vendar opozarjamo, da kljub našim naporom ni vzpostavljen ustrezen dialog med državo in občinami v zadevi Seviqc Brežice, ko so vsa finančna tveganja zgolj na strani našega zavoda. Kot nacionalno pomemben program smo povsem preveč odvisni od naključij pri lokalnem sofinanciranju. Beležimo močan porast postavke II.2.2. Prihodki od vstopnic in publikacij (količnik 121,37). Čeprav gre za odstotkovno sicer nizko postavko, vendar pa ta zelo jasno odraža naš vložek v odnose s publiko. Obisk po koncertu narašča, v okviru vseh obiskovalcev festivala pa zaradi manjšega števila koncertov upada (glej tabelo 11: Obiskovalci). Prihodki od vstopnic in publikacij ne rastejo samo po koncertu ampak tudi glede na celoten proračun festivala. Beležimo močan porast postavk II.2.3. Sredstva sponzorjev, II.3.1. Prihodki iz mednarodnih virov in II.3.2. Prihodki prejeti od članov (pri obeh slednjih so del te postavke zagotovili umetniki).

Tabela 4: Participacija umetnikov v umetniški proračun 2010

2011

2012

Umetniški proračun

216.112,40

133.106,27

61,59

29,78 %

22,15 %

Honorarji umetnikov

164.768,36

87.078,92

Potni stroški

21.738,30

Stroški nastanitev

29.605,74

238.885,11

179,47

74,39

50,42 %

227,60

52,85

163.822,58

188,13

23.563,99

108,40

43.862,56

186,14

22.463,36

75,88

31.199,97

138,89

Iz sredstev, ki so jih zagotovili umetniki

128.000,00

Odstotek umetniškega proračuna

53,58 %

Odstotek celotnega proračuna

27,02 %

Iz sredstev lastnega proračuna Odstotek proračuna

216.112,40

133.106,27

61,59

110.885,11

83,31

29,78 %

22,15 %

74,39

23,40 %

105,65

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom glede na predhodno leto

8 / 29

Primerjava z evropskimi festivali Tabela 5: Podatki o festivalih REMA Festivali REMA 2008 Število koncertov (ali predstav) Število obiskovalcev Število obiskovalcev po koncertu Število brezplačnih vstopov Vrednost festivala (celoten proračun) Povprečna vrednost posameznega koncerta ali predstave Umetniški proračun Delež umetniškega proračuna Umetniški proračun po koncertu Zaposleni po kadrovskem načrtu Vrednost festivala po zaposlenem Število dogodkov po zaposlenem

Festivali REMA 2009

Festivali REMA 2010

41,77 8.646,33 207,01

41,22 8.529,97 206,93

98,69 98,65 99,96

25 7.853 314,12 471

60,65 92,06 314,24

532.969,57 12.760,08 262.966,17 48,77% 6.295,80

517.726,84 12.559,41 268.668,97 50,23% 6.517,58

97,14 98,43 102,17 102,99 103,52

308.029,00 12.321,16 169.395,00 55,00% 6.775,80

59,50 98,10 63,05 109,50 103,96

6,44 6,86 106,47 5,80 84,53 82.702,18 75.458,16 91,24 53.108,45 70,38 6,48 6,01 92,70 4,31 71,74 Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom glede na predhodno leto

V analizi REMA za leti 2008 in 2009 je sodelovalo 14 festivalov stare glasbe iz Belgije (1), Francije (4), Italije (3), Latvije (1), Nizozemske (1), Slovenije (1), Španije (1), Švedske (1) in Velike Britanije (1), vir: generalni sekretariat REMA, november 2009. V analizi REMA za leto 2010 je sodelovalo 18 festivalov stare glasbe iz Danske, Francije, Italije, Nemčije, Slovenije, Španije in Velike Britanije, vir: http://www.rema-eemn.net/IMG/pdf/KEY_FIGURES_2010.pdf

Tabela 6: Primerjava Seviqc Brežice s festivali REMA Festivali REMA 2010 Število koncertov (ali predstav) Število obiskovalcev Število obiskovalcev po koncertu Število brezplačnih vstopov Vrednost festivala (celoten proračun) Povprečna vrednost posameznega koncerta Umetniški proračun Delež umetniškega proračuna Umetniški proračun po koncertu Zaposleni po kadrovskem načrtu Vrednost festivala po zaposlenem Število dogodkov po zaposlenem

Seviqc Brežice 2010

Seviqc Brežice 2011

Seviqc Brežice 2012

25 7.853 314,12 471,18

44 3.910 89 3.188

176,00 49,79 28,29 676,60

31 3.332 107 2.961

124,00 42,43 34,22 628,42

21 2.544 121 1.429

84,00 32,40 38,57 303,28

308.029,00 12.321,16 169.395,00 55,00% 6.775,80

725.680,33 16.492,73 216.112,40 29,78% 4.911,65

235,59 133,86 127,58 54,15 72,49

600.828,97 19.381,58 133.106,27 22,15% 4.293,75

195,06 157,30 78,58 40,28 63,37

473.769,27 22.560,44 238.885,11 50,42% 11.375,48

153,81 183,10 141,02 91,68 167,88

5,80 5,84 100,63 5,67 97,70 2,54 43,82 53.108,45 124.329,77 234,11 106.028,64 199,65 186.401,02 350,98 4,31 7,54 174,89 5,47 126,92 8,26 191,69 Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom, ki primerja Seviqc Brežice z REMA 2010

Za ugleden festival niso pomembni samo kvaliteta, vsebinska prodornost, mednarodni vpliv, odprtost obiskovalcem in podobno, ampak tudi kvantitativen obseg prireditve. Če število koncertov pada, ne pomeni le, da se festival po številu dogodkov manjša v primerjavi z mednarodnim povprečjem, ampak pomeni tudi, da je vsak koncert občutno dražji, kot bi bil pri večjem številu dogodkov. Vrednost festivala in število dogodkov padata tudi festivalih REMA, vidi se, da želijo festivali ekonomsko krizo prebroditi s povečanjem umetniškega proračuna. Pri Seviqc Brežice so zaradi prisotnosti v različnih slovenskih krajih splošno stroški višji, kot če bi bil festival le v enem kraju. Zato je dražitev dogodka pri manjšem številu koncertov občutnejša kot pri drugih festivalih. Primerjaj Tabelo 5: Podatki o festivalih REMA in Tabelo 9: Število dogodkov. V primerjavi z REMA izkazujemo bistveno višji vrednosti festivala in števila dogodkov po zaposlenem.

9 / 29

Tabela 7: Primerjava z lokalnimi javnimi zavodi na področju kulture LJZ 2008

Seviqc Brežice 2010

Seviqc Brežice 2011

Seviqc Brežice 2012

ODHODKI Splošni stroški delovanja

77.205,62 10,27 %

22.280,40 3,07 %

29,89

31.196,26 5,19 %

50,55

28.408,18 6,00 %

58,38

Stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom

407.056,00 54,15 %

136.836,78 18,86 %

34,82

129.889,37 21,62 %

39,92

70.992,20 14,98 %

27,67

Programski materialni stroški

208.665,95 27,76 %

542.372,70 74,74 %

269,24

420.550,37 70,00 %

252,14

355.043,43 74,94 %

269,96

58.752,02 7,82 %

24.190,45 3,33 %

42,65

19.192,97 3,19 %

40,87

19.325,46 4,08 %

52,19

751.679,60

725.680,33

638.083,79 82,80 %

301.879,97 41,60 %

50,24

384.275,76 63,96 %

77,24

201.652,57 42,56 %

51,40

132.502,57 17,20 %

423.800,36 58,40 %

339,64

216.553,21 36,04 %

209,61

272.116,70 57,44 %

334,03

770.586,36

725.680,33

Stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme SKUPAJ

600.828,97

473.769,27

PRIHODKI Javna sredstva

Lastna sredstva SKUPAJ

600.828,97

473.769,27

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom, ki primerja Seviqc Brežice z LJZ 2008

Če primerjamo stroške dela in stroške programa, je pri Seviqc Brežice delež programa bistveno višji, če primerjamo prihodke, je pri Seviqc Brežice delež javnih sredstev bistveno nižji, tudi v 2011, ko smo pridobili evropska sredstva (EACEA) v konkurenci 674 prijavljenih in 26 sofinanciranih festivalov (95/100 točk). ZUJIK določa primerljivo sofinanciranje projektov in programov v javnem interesu, ne glede na njegovo vrsto (državni, lokalni) in ne glede na organiziranost (javni zavod, loklani zavod, nevladna organizacija). Seviqc Brežice je program tako v državnem kot lokalnem javnem interesu. To so preveč zaostreni pogoji dela, da bi lahko festival stabilno posloval, dozdeva se, da so vse pohvale slovenske kulturne politike bolj verbalni spodrsljaji, dejansko pa jo moti uspešen program. Podatki so povzeti po analizi, ki smo jo v 2009 izvedli med lokalnimi javnimi zavodi za leta 2006-2008. Vzet je podatek o poslovanju povprečno velikega lokalnega javnega zavoda v 2008. Analiza povzema podatke 42 lokalnih javnih zavodov: Anton Podbevšek teater Novo mesto, Arhitekturni muzej Ljubljana, Belokranjski muzej Metlika, Dolenjski muzej Novo mesto, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Galerija Murska Sobota, Goriški muzej Nova Gorica, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica, Knjižnica Brežice, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, Kulturni center Janeza Trdine Novo mesto, Lutkovno gledališče Maribor, Mednarodni grafični in likovni center Ljubljana, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Medobčinski muzej Kamnik, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Mestni muzej Idrija, Mestno gledališče ljubljansko., MIKK Murska Sobota, MKC Maribor, Mladinski center za kulturo Litija, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Muzej Velenje, Muzeji radovljiške občine Radovljica, Obalne galerije Piran, Pokrajinski muzej Celje, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski muzej Maribor, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, SLG Celje, Splošna knjižnica Ljutomer, Tolminski muzej Tolmin, Umetnostna galerija Maribor, Zasavski muzej Trbovlje, Zavod Celeia Celje, Zavod za kulturo in promocijo Lendava, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov Ljubljana in ZKŠT Žalec. Pri vpogledu v državno sofinanciranje kulturnih programov in projektov so lokalni javni zavodi še posebej zanimivi, ker ima država do njih isti pravno formalni odnos kot do nevladnega sektorja (nima ustanoviteljskih obveznosti), glede lokalnega interesa pa vstopamo v posamezne občine na podlagi njihovega javnega interesa, ZUJIK pa določa primerljivo sofinanciranje. V 2008 je Ministrstvo za kulturo sofinanciralo omenjene lokalne javne zavode v višini 55,14 % njihovih proračunov, dvakrat toliko, kot jih je sofinanciral njihov ustanovitelj. Ministrstvo za kulturo je Seviqc Brežice sofinanciralo v 2008 z 20,63 %, v letih 2009-2012 pa z 23,95 % / 20,39 % / 24,22 % / 24,57 %. V primerjavi z REMA imamo tudi enega nižjih odstotkov državnega sofinanciranja: Francija 43 %, Španija 100 %, Italija 41 %, Danska 11 %, Nemčija 75 % (vključeno je tudi sofinanciranje regije), vir: http://www.rema-eemn.net/IMG/pdf/KEY_FIGURES_2010.pdf. 10 / 29

III. KADROVSKO POROČILO Tabela 8: Število zaposlenih 2010

2011

5,84

5,67

pogodba za nedoločen čas

1,81

pogodba za določen čas

4,02

redna zaposlitev avtorska pogodba

Število zaposlenih po kadrovskem načrtu Glede na trajnost zaposlitve

Glede na vrsto zaposlitve

97,09

2,54

44,85

1,00

55,11

0,29

29,17

4,67

116,02

2,25

48,21

4,84

3,58

74,09

0,54

15,12

1,00

100,00

1,00

100,00

študentski servis Glede na izobrazbo

2012

1,08

VII. stopnja V. stopnja

1,00

92,31

4,84

3,58

74,09

1,25

34,88

1,00

2,08

208,33

1,29

62,00

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom glede na predhodno leto

Zmanjšanje števila zaposlenih v 2012 je bil nujen ukrep zaradi upada javnih sredstev s strani države (20 % zmanjšanje subvencije iz 4-letne pogodbe 2010-2013 brez upoštevanja pogojev dela in kvalitete rezultata) in s strani lokalnih skupnosti (38,69 % zmanjšanje prihodkov ali z nižanjem sofinanciranja ali z izstopom iz mreže Seviqc Brežice), kjer zaradi ekonomskih težav občin opažamo manjši interes za vključevanje vrhunskega mednarodnega programa v lokalna okolja. Če pogledamo okoliščine, je število zaposlenih pri izvedbi festivala v 2012 še manjše, ker so bili nekateri zaposleni v odhajanju (zadnji odhod 15.4.2012), delovnega razmerja pa ni bilo mogoče hitreje zapreti. Čeprav je njihova zaposlitev še prikazana med odhodki za 2012, pri izvedbi festivala v 2012 dejansko niso več sodelovali. Če pogledamo postavko I.3.19. Strokovno osebje, tehniki, osebe odgovorne za produkcijo, kreacijo ipd. (glej Tabela 2: Primerjava prihodkov 2010-2012) smo tudi za zunanje sodelavce porabili manj sredstev kot prej. S tem seveda izkazujemo izjemno produktivnost, glej primerjavo z REMA (Tabela 5: Primerjava z REMA) in lokalnimi javnimi zavodi (Tabela 6: Primerjava z lokalnimi javnimi zavodi na področju kulture), vendar če obrnemo, to samo pomeni, da so naši zaposleni bistveno bolj obremenjeni, kot je evropsko povprečje in kot je to drugje v Sloveniji. Noben stroj ne more nadomestiti žive delovne sile. Z vsakim črtanjem strokovno usposobljenega kadra, ki potem pristane za zavodu za zaposlovanje ali poišče zaposlitev v drugi organizaciji, nastaja škoda ne le za naš festival, ampak tudi za ugled Republike Slovenije v svetu. Primerjaj tudi s Tabelo 6: Primerjava Seviqc Brežice s festivali REMA

11 / 29

IV. PROGRAMSKO POROČILO Od od 22.6.2012 do 1.9.2012 se je v okviru osrednjega dela zvrstilo 18 koncertov, otvoritveni je bil 22.6.2012 v Gradu Brežice, zaključni 1.9.2012 na Gradu Turjak (glej Tabelo 10: Koncertni program). V okviru festivalske postprodukcije so bili od 30.8.2012 do 2.9.2012 mojstrski tečaji Musica Locopolitana, 2.9.2012 zaključni koncert tečajev, 8.9.2012 koncert orkestra Purpur v Rogaški Slatini in 30.10.2012 mednarodno klavirsko tekmovanje na historičnem klavirju Chopinov zlati prstan s koncertom tekmovalcev. Mednarodna žirija je podelila dve prvi nagradi: Maria Gabryś (Poljska), Eugenio Catone (Italija) in eno tretjo: Miyuki Kato (Japonska). Koncerti so bili na 20 lokacijah: Grad Brežice, Sokolski dom Škofja Loka, Cerkev sv. Marije Magdalene Jesenice na Dolenjskem, Hotel Kristal Dolenjske Toplice, Grad Pišece, Grad Lemberg, Narodni muzej Slovenije Ljubljana, Slovenska filharmonija Ljubljana, Cerkev sv. Nikolaja Litija, Grad Slovenska Bistrica, Dvorec Novo Celje Žalec, Grad Grad, Grad Velenje, Cerkev Matere Božje Zaplaz, Atrij ZRC SAZU Ljubljana, Hudičev turn Soteska, Grad Turjak, Grad Škofja Loka, Grand Hotel Rogaška Slatina, Grad Ptuj. Koncerti so bili v 14 slovenskih občinah: Brežice, Dolenjske Toplice, Grad, Litija, Ljubljana, Ptuj, Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Trebnje, Velenje, Velike Lašče, Vojnik, Žalec. Nastopilo je 11 ansamblov: L’Eclat des Muses (Francija), musica cubicularis (Slovenija), Artefactum (Španija), Zefiro Torna (Belgija), Académie baroque européen d'Ambronay (Francija), Svetilen (Rusija), EUBO (mednarodni ansambel z umetniki iz 15 držav), Ensemble Marquise (Madžarska), Severijn (Nizozemska), Symblema (Hrvaška), AuserMusici (Italija). Ob tem je na koncertu udeležencev mojstrskih tečajev nastopilo vseh pet profesorjev in najboljši udeleženci, na koncertu nagrajencev tekmovanja Chopinov zlati prstan pa oba prvonagrajena Maria Gabryś (Poljska) in Eugenio Cattone (Italija) ter tretjenagrajena Miyuki Kato (Japonska). Radio RTVS je posnel 10 koncertov, televizija RTVS enega. S predvajanji radijskih posnetkov (Radio Slovenija, 3. program Program Ars, oddaja Banchetto Musicale) in televizijskih predvajanjem 24.10.2012 na prvem programu Televizije Slovenija se je naša prisotnost v javnosti podaljšala skoraj do konca leta.

Tabela 9: Število dogodkov

Število glavnih dogodkov Vrednost festivala Povprečna vrednost dogodka

2010

2011

725.680,33 16.492,73

2012 68,18

600.828,97

82,80

473.549,89

78,82

19.381,58

117,52

22.549,99

116,35

70,00

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom

Stroški mojstrskih tečajev (Musica Locopolitana) upoštevani kot del stroškov zaključnega koncerta, stroški tekmovanja (Chopinov zlati prstan) pa kot stroški koncerta prvonagrajencev. Tabela tudi precej nazorno prikazuje, kako se pri manjšem številu dogodkov celotna vrednost zmanjšuje, vrednost posameznega dogodka pa se povečuje.

12 / 29

Tabela 10: Koncertni program 30.8.2012-2.9.2012, Škofja Loka

Musica Locopolitana, delavnice za kljunasto flavto in komorno igro (Mateja Bajt, SI), baročno violino (Antoinette Lohmann, NL), ples (Tanja Skok, SI), renesančne prečne flavte in traverso (Stefano Bet, IT), asistentka na čembalu: Tineke Steenbrink (NL)

Koproducenta: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (Ljubljana, SI), ad libitum Konzertwerkstatt GmbH (Villach, AT)

30.10.2012, Ptuj, Grad Ptuj

Chopinov zlati prstan, mednarodno tekmovanje s Chopinovimi klavirskimi deli v kategoriji historični klavir

Koproducent: Ustanova Chopinov zlati prstan (Radovljica, SI) Mednarodna žirija: prof. Erik Šuler (Kočevje, predsednik), prof. Sonja Pahor (Lucca), prof. Tomaž Petrač (Maribor), prof. Karol Radziwonowicz (Warszawa)

22.6.2012, Brežice, Grad Brežice

L’Eclat des Muses (FR): Louis XIII: Le Ballet de la Koproducenti: L'Eclat des Muses (Paris, FR), Merlaison (1635) Festival Baroque de Pontoise (Pontoise, FR), Fondation Royaumont (Viarmes, FR)

23.6.2012, Škofja Loka, Sokolski dom

L’Eclat des Muses (FR): Louis XIII: Le Ballet de la Koproducenti: L'Eclat des Muses (Paris, FR), Merlaison (1635) Festival Baroque de Pontoise (Pontoise, FR), Fondation Royaumont (Viarmes, FR)

29.6.2012, Jesenice na Dolenjskem, Cerkev Sv. Marije Magdalene

musica cubicularis (SI): Giuseppe Tartini - Ogenj, fantazija, preprostost in učenost

30.6.2012, Dolenjske Toplice, Hotel Kristal

Artefactum (ES): Tacuinum Sanitatis: srednjeveška glasba za dobro počutje

6.7.2012, Pišece, Grad Pišece

Zefiro Torna (BE): O, Monde aveugle ! Pesmi apokalipse

7.7.2012, Lemberg, Grad Lemberg

Zefiro Torna (BE): O, Monde aveugle ! Pesmi apokalipse

8.7.2012, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije

Zefiro Torna (BE): O, Monde aveugle ! Pesmi apokalipse

19.7.2012, Ljubljana, Slovenska filharmonija

Académie baroque européenne d'Ambronay (FR): Koproducenti: Centre Culturel de Rencontre Gioachino Rossini: La cambiale di matrimonio d'Ambronay (Ambronay, FR), Collegio Ghislieri (Pavia, IT), Festival d'Aix en Provence (Aix en Provence, FR) Snemanje: Radio Slovenija

21.7.12, Litija, Cerkev Sv. Nikolaja

Svetilen (RU): Pravoslavna glasba

Snemanje: Radio Slovenija

27.7.2012, Ljubljana, Slovenska filharmonija

European Union Baroque Orchestra: Danse des Zéphirs

Snemanje: Radio Slovenija

28.7.2012, Slovenska Bistrica, Grad Slovenska Bistrica

European Union Baroque Orchestra: Danse des Zéphirs

Snemanje: Televizija Slovenija

2.8.2012, Žalec, Dvorec Novo Celje

Ensemble Marquise (HU): Charpentier & Händel: stara glasba v kostumih

3.8.2012, Grad, Grad Grad

Ensemble Marquise (HU): Charpentier & Händel: stara glasba v kostumih

Snemanje: Radio Slovenija

9.8.2012, Velenje, Grad Velenje Severijn (NL): Speelmuziek 10.8.2012, Zaplaz, Cerkev Matere Božje

Severijn (NL): Speelmuziek

11.8.2012, Ljubljana, Atrij ZRC

Severijn (NL): Speelmuziek

25.8.2012, Soteska, Hudičev turn

Ensemble Symblema (HR): Le nuove musiche: objemanje Jadrana

1.9.2012, Turjak, Grad Turjak

Auser Musici (IT): Gli equivoci nel sembiante (1679) Koproducenta: Associazione AuserMusici Prva opera Alessandra Scarlattija (Pisa, IT), Festival Opera Barga (Barga, IT) Snemanje: Radio Slovenija

2.9.2012, Škofja Loka, Škofjeloški grad

Zaključni koncert Musica Locopolitana Iz razredov: Mateja Bajt (SI): kljunasta flavta, komorna igra Antoinette Lohmann (NL): baročna violina Tanja Skok (SI): ples Stefano Bet (IT): renesančne prečne flavte, traverso

8.9.2012, Rogaška Slatina, Grand hotel Rogaška

Orchester Purpur (AT): Joseph Haydn: Armida (opera, Hob. XXXVIII:12)

Koproducenta: ad libitum Konzertwerkstatt GmbH (Villach, AT), Festival Kvarner (Opatija, HR) Snemanje: Radio Slovenija

30.10.2012, Ptuj, Grad Ptuj

Koncert zmagovalcev mednarodnega tekmovanja Chopinov zlati prstan v kategoriji historični klavir: Frédéric Chopin

Koncert je snemal Radio Slovenija

Snemanje: Radio Slovenija

13 / 29

Tabela 11: Rezidenca umetnikov po ansamblih AT L'Eclat des Muses musica cubicularis Artefactum Zefiro Torna Académie d'Ambronay Svetilen EUBO Ensemble Marquise Severijn Symblema Auser Musici Musica Locopolitana Orchester Purpur Chopinov zlati prstan

23 5 8 2

5 1

2 1 9

SKUPAJ

L'Eclat des Muses musica cubicularis Artefactum Zefiro Torna Académie d'Ambronay Svetilen EUBO Ensemble Marquise Severijn Symblema Auser Musici Musica Locopolitana Orchester Purpur Chopinov zlati prstan

US 23 3 5 8 38 6 22 6 6 3 13 20 37 7

4 6

1 6

1 2

3 12 4

2 2

SKUPAJ

1 7

1 1

12 5 2

1 3 1

197

Tabela 12: Rezidenca umetnikov po zastopanosti 1

FR IT SI ES DE AT PL BE GB HU

36 25 18 17 12 11 10 8 7 7

18,27 % 12,69 % 9,14 % 8,63 % 6,09 % 5,58 % 5,08 % 4,06 % 3,55 % 3,55 %

3 6 3 4 4 3 3 1 4 2

HR NL RU US CH AU CN GR JP KR

7 6 6 4 3 2 2 2 2 2

3,55 % 3,05 % 3,05 % 2,03 % 1,52 % 1,02 % 1,02 % 1,02 % 1,02 % 1,02 %

2 4 1 1 2 1 1 1 2 1

BG BR CO CY CZ DK IL MX PT RO

1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

0,51 % 0,51 % 0,51 % 0,51 % 0,51 % 0,51 % 0,51 % 0,51 % 0,51 % 0,51 %

1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

197

1: država, 2: število umetnikov z državljanstvom te države 3: odstotek zastopanosti umetnikov po državi, 4: število ansamblov, v katerih so nastopali umetniki te države. Skupaj je nastopilo 197 umetnikov 30 različnih državljanstev-

Tabela 13: Statistika udeležencev Musica Locopolitana

Država

Število študentov

Odstotek

SI IT HR

16 3 2

76,19 % 14,29 % 9,52 %

SKUPAJ

100,00 % 14 / 29

Tabela 14: Obiskovalci 2010

2011

Skupno število sedežev v koncertnih prostorih

5.402

3.423

63,37

2.743

80,13

Povprečna velikost prostora (število sedežev)

122,77

114,10

92,94

130,62

114,48

Število obiskovalcev koncertov

2012

Število vseh obiskovalcev

3.910

3.332

85,22

2.544

76,35

Število obiskovalcev po koncertu

88,86

111,07

124,99

121,14

109,07

72,38 %

97,34 %

134,49

92,75 %

95,28

56,60 %

55,61 %

98,26

42,73 %

76,83

poštna številka 1000 (Ljubljana mesto) odstotek

1.062 27,16 %

1.273 38,21 %

119,87 140,66

967 38,01 %

75,96 99,49

poštna številka 1000 (zunaj Ljubljane) odstotek

244 6,24 %

357 10,71 %

146,31 171,69

377 14,82 %

105,60 138,31

33,40 %

48,92 %

146,46

52,83 %

107,99

poštna številka 2000 odstotek

323 8,26 %

176 5,28 %

54,49 63,94

151 5,94 %

85,80 112,37

poštna številka 3000 odstotek

536 13,71 %

509 15,28 %

94,96 111,44

281 11,05 %

55,21 72,31

poštna številka 4000 odstotek

47 1,20 %

61 1,83 %

129,79 152,30

105 4,13 %

172,13 225,45

poštna številka 5000 odstotek

3 0,08 %

21 0,63 %

700,00 821,43

7 0,28 %

33,33 43,66

poštna številka 6000 odstotek

136 3,48 %

87 2,61 %

63,97 75,07

11 0,43 %

12,64 16,56

poštna številka 8000 odstotek

1.040 26,60 %

684 20,53 %

65,77 77,18

347 13,64 %

50,73 66,44

poštna številka 9000 odstotek

414 10,59 %

98 2,94 %

23,67 27,78

47 1,85 %

47,96 62,81

105 2,69 %

59 1,77 %

56,19 65,94

121 4,76 %

205,08 268,61

Zasedenost Delež lokalnih obiskovalcev

Rezidenca obiskovalcev

poštna številka 1000 skupaj

zunaj Slovenije odstotek neznana rezidenca odstotek

5 6

7 130 1857,14 0,21 % 5,11 % 2432,39 Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom

Upoštevani so samo obiskovalci koncertov, ne pa udeleženci delavnic ali obiskovalci razstav. Lokalni obiskovalci so obiskovalci, ki prihajajo iz občine v kateri je koncert. 15 / 29

Tabela 15: Prihodki od vstopnic 2010

2011

število koncertov z vstopnino

70,83

105,88

število koncertov brez vstopnine

65,00

23,08

54,55 %

43,33 %

79,44

14,29 %

32,97

delež koncertov s prostim vstopom število vstopnic s ceno več kot 0,00 EUR

2012

722

992

137,40

1.115

112,40

18,47 %

25,09 %

135,90

43,83 %

174,65

3.188

2.961

92,88

1.429

48,26

81,53 %

74,91 %

91,87

56,17 %

74,99

Število vseh izdanih vstopnic

3.910

3.953

101,10

2.544

64,36

povprečna cena vstopnic s ceno več kot 0,00 EUR

17,47

15,75

90,17

17,01

107,98

3,23

3,95

122,54

7,46

188,60

12.613,37

15.626,33

123,89

18.966,20

121,37

3,23

4,69

145,38

7,46

158,97

Prihodki od vstopnic po koncertu

286,67

520,88

181,70

903,15

173,39

Delež prihodkov od vstopnic v celotnem proračunu

1,74 %

2,60 %

149,63

4,01 %

154,00

delež vseh izdanih vstopnic število vstopnic s ceno 0,00 EUR

delež vseh izdanih vstopnic

povprečna cena vseh izdanih vstopnic (ne glede na ceno) Prihodki od vseh vstopnic Prihodki od vstopnic po obiskovalcu

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom

Tabela 16: Vprašalnik obiskovalcem Odgovori so razporejeni glede na število odgovorov pri vprašalniku v 2012

Število izpolnjenih vprašalnikov Delež izpolnjenih vprašalnikov od vseh obiskovalcev Vaš poglavitni razlog za obisk dogodka Originalnost programa Privlačnost lokacije Izvajalec Ugled festivala Priporočilo prijateljev / družine Skladatelj / skladbe Kritike v medijih Kje ste izvedeli za koncert? Preko festivalskih tiskovin Obvestilo prijateljev ali znancev Pisno povabilo Internet Časopis Obvestilo z letakom po e-pošti Radio Drugo Facebook Televizija

2010

2011

2012

215

508

391

5,50 %

15,25 %

277,27

15,37 %

100,81

42 % 19 % 10 % 12 % 9% 8% 1%

23,51 % 20,14 % 16,33 % 15,79 % 12,16 % 11,18 % 0,89 %

55,98 106,00 163,30 131,58 135,11 139,75 89,00

25,65 % 18,68 % 17,38 % 15,25 % 12,77 % 8,98 % 1,30 %

109,10 92,75 106,43 96,58 105,02 80,32 146,07

38 % 37 %

35,74 % 23,98 % 8,94 % 12,33 % 7,24 % 1,13 % 3,96 % 5,09 % 0,45 % 1,13 %

94,05 64,81

34,81 % 19,83 % 15,55 % 11,27 % 6,28 % 4,99 % 2,57 % 2,43 % 1,71 % 0,57 %

97,40 82,69 173,94 91,40 86,74 441,59 64,90 47,74 380,00 50,44

15 % 6% 4%

82,20 120,67 99,00

Upoštevano: vstopnice po osnovni ceni, popust 10 % (obiskovalci drugih festivalov), popust 20 % (nakup v predprodaji, prodaja preko Eventima, kuponi Inyourpocket, Svet knjige, Eventimov vodič, prodaja preko Ines Tours), popust 30 % (Mediateka Francoskega Instituta Charles Nodier v Ljubljani, Institut Cervantes), popust 50 % (vstopnica Slovenskih železnic), Klub prijateljev festivalske Dame, prva vstopnica družinskega paketa, vstopnice po lokalni ceni, vstopnice za ranljive ciljne skupine. Upoštevano: vse naslednje vstopnice iz družinskega paketa, koncerti s prostim vstopom, vabila, nagradne igre, novinarski akreditivi, poslovne vstopnice. 16 / 29

Iz katerega razloga ste obiskali festival Seviqc Brežice? Sem ljubitelj stare glasbe Priporočilo prijateljev / znancev Iz radovednosti Priporočilo družine Ker je vstop prost. Po naključju Priporočilo strokovnih glasbenih revij Iz drugih razlogov S katerimi izdatki je povezan vaš današnji obisk koncerta? Ostalo Prevoz Vstopnica Nobenimi Programska knjižica / katalog Bar Oblačila Restavracija CD Frizer Varuška Prenočišče Spol ženska moški

2010

2011

2012

53 % 18 % 15 % 1% 3% 5% 2% 3%

48,07 % 17,71 % 10,65 % 7,86 % 5,73 % 3,20 % 1,20 % 5,59 %

90,70 98,39 71,00 786,00 191,00 64,00 60,00 186,33

51,66 % 14,31 % 11,69 % 9,08 % 5,06 % 3,66 % 2,27 % 2,27 %

107,47 80,80 109,77 115,52 88,31 114,38 189,17 40,61

1% 36 %

4,35 % 35,68 %

435,00 99,11

1.149,43 56,64

29 % 20 % 5% 2% 3% 2% 1% 0% 1%

27,14 % 16,64 % 1,35 % 1,65 % 1,50 % 3,45 % 0,30 % 0,45 % 0,15 %

93,59 83,20 27,00 82,50 50,00 172,50 30,00 15,00

50,00 % 20,21 % 12,97 % 9,40 % 1,69 % 1,41 % 1,22 % 1,03 % 0,94 % 0,66 % 0,47 % 0,00 %

71 % 29 %

71,83 % 28,17 %

101,17 97,14

71,47 % 28,53 %

99,50 101,28

52,79

49,18 % 24,69 % 9,88 % 12,35 % 3,91 % 53,03

100,45

46,86 % 29,58 % 12,04 % 8,64 % 2,88 % 52,7

95,28 119,81 121,86 69,96 73,66 99,38

34,64 10,16 104,44 73,94 68,67 27,25 220,00 104,44 0,00

Starost Zaradi spremembe beleženja podatkov za 2010 ne navajamo po skupinah od 51 do 70 od 31 do 50 nad 71 od 19 do 30 do 18 povprečna starost Status Zaposlen Upokojenec Samozaposlen Študent Nezaposlen Dijak Osnovnošolec Izobrazba Visoka Srednja Magisterij ali doktorat Osnovna visoka izobrazba skupaj

46 % 39 % 7% 3% 3% 3%

38,89 % 40,67 % 5,56 % 5,95 % 5,36 % 2,38 % 1,19 %

84,54 104,28 79,43 198,33 178,67 79,33

42,20 % 39,64 % 6,65 % 4,60 % 4,09 % 1,79 % 1,02 %

108,51 97,47 119,60 77,31 76,31 75,21 85,71

60 % 24 % 12 % 4% 72 %

56,57 % 28,08 % 10,51 % 4,85 % 67,07 %

94,28 117,00 87,58 121,25 93,15

51,93 % 29,31 % 15,42 % 3,34 % 67,35 %

91,80 104,38 146,72 68,87 100,42

59,13 % 40,87 %

87,01 127,56

90,53 % 6,51 % 2,96 %

101,93 98,94 64,21

Ali uporabljate našo spletno stran kot vir informacij? (vprašanje v 2011 je bilo: ste videli novo spletno stran festivala?) Ne Da

67,96 % 32,04 %

Cena vstopnic na festivalu se mi zdi: Primerna Previsoka Prenizka

88 % 9% 3%

Cena kataloga se mi zdi: Primerna Previsoka Prenizka

86 % 6% 8%

88,82 % 6,58 % 4,61 %

100,93 73,11 153,67

90,21 % 90,48 % 104,90 100,30 5,83 % 7,14 % 97,17 122,47 3,96 % 2,38 % 49,50 60,10 Naveden odstotek ogovorov v posameznem letu s količnikom 17 / 29

Mnenje obiskovalcev (iz Vprašalnika obiskovalcem, navedeni so vsi odgovori na zadnje vprašanje: Prosimo Vas, da za konec zapišete še, zakaj se Vam zdi festival Seviqc Brežice pomemben. Kaj doprinaša okoljem, v katerih se odvijajo koncerti? (odgovor ni obvezen). Na to vprašanje je odgovorilo 183 obiskovalcev oziroma je odgovor v 46,8 % vseh odgovorov. V oklepaju je številka prejetega vprašalnika.              

             

    

Prinaša visoko kulturo. (3) Z odličnim programom nas izobražuje in nudi obilo užitkov. Le tako naprej! (5) Ohranjanje tradicije, pestrost kulturne ponudbe. (6) Brežice si s festivalom povečuje ugled in prepoznavnost. (7) Lepo doživetje stare glasbe in plesa v čudoviti dvorani, zelo dobri izvajalci. (8) Originalen kulturni dogodek. (9) Letos je manj koncertov, predvsem v manjših krajih. Všeč so mi bili v Gornjem Gradu, Hrastovljah, Solčavi v prejšnjih letih. (10) Obuja že pozabljeno zvrst glasbe. (13) Ker popestri dogajanje dobršnemu delu Slovenije tako da nudi možnost glasbenih užitkov vsem, ki jih ta glasba zanima. (19) Poživitev kulturnega dogajanja v poletnih mesecih in promocija kraja v Sloveniji ter svetu. (21) Pestrost dogajanja, glasba, lepota, užitek, umetnost… (22) Razširja staro glasbo v manjše kraje in vzpodbuja obiske koncertov ter poznavanje krajevne zgodovine, vedno pa se izkažejo domačini. Danes je bilo lepo kramljati z Budičevima. (25) Širino, sprostitev, glasbeno bogastvo, hrana za dušo. (27) Festival omogoča spoznavanje 'pozabljenih' inštrumentov oz. predhodnikov današnjih instr., pa tudi drugačnega načina petja (lani smo poslušali zelo zanimivo baročno petje z obilico trilčkov). V okolje, kjer se fest. odvija, gotovo prinaša zanimanje za kulturne dosežke naše preteklosti, s čemer se približuje velikim oz. večjim centrom kult. življenja. (28) Pomeni vzpodbudo za kraje, ki so danes manj razviti in kar pozabljeni, čeprav se ponašajo z velikimi in bogatimi gradovi in cerkvami bogate preteklosti. (29) Čudovita popestritev poletnih dni. Cenovno ugodno. Na podeželju smo vselej veseli kulture-in ta je vrhunska! (30) Popestrilo lokalne ponudbe. (31) Promocija in populariziranje stare glasbe, pomembno, ker se z izvajanjem v različnih krajih približa večjemu številu prebivalcev. (35) Originalnost starodobne glasbe. (36) In seveda o glasbilih, ki jih sicer ne bi videli, ne spoznali. Mnogo je še stvari, ki jih ne bi spoznala, stara glasbila. (47) Velik pomen pripisujem možnosti povečanja kulturne razgledanosti prebivalstva, spoznavanje tujih kultur v domačem okolju, skratka: bogati. (40) Doprinaša dragoceno kulturno popestritev. (49) Pomemben je zato, ker je edinstven (program, lokacije, tradicija). Okoljem, kjer se odvija, prinaša predvsem promocijo in priložnost za razvoj turizma. (51) Večjo prepoznavnost festivala/ansambla in okoliša v katerem se le-ta dogaja, druženje. (53) Škoda, da koncert ni vsak dan, ker le tako lahko naletimo na odprta vrata tega gradu. (54) Ljudje imajo priložnost gostiti in poslušati velike umetnike, katerih sicer ne bi nikoli. (55) Večjo prepoznavnost. (56) Seveda letos pogrešam vse tiste čudovite male cerkvice, v katerih smo skupaj z domačini uživali prejšnja leta. Čas je pač tak… Še vedno pa so različne lokacije močan trnek – če bi bili vsi koncerti v Ljubljani, bi katerega tudi izpustila. (57) Okno v svet drugih kultur s pomočjo glasbe. (61) Festival se mi zdi pomemben zato, ker prinaša nekaj novega in drugačnega! Koncerti stare glasbe so mi všeč! (64) Ohranja in oživlja življenje na gradovih. Omogoča stik z neobičajnimi glasbili, z odličnimi glasbeniki. Povezuje Evropljane. (65) Daje možnost prijetne sprostitve v poletni vročini. (67) Menim, da je za okolje zelo pomemben. (69) 18 / 29

                                          

Prepoznavnost kraja, obisk gostov od drugod, popestritev poletja za domačine in goste. (72) Širi kvalitetno glasbo v okolja, kjer je sicer taka glasba manj dostopna. (Glasba prihaja nasproti ljudem). Obenem pa pripelje poslušalce na lokacije, k jih sicer ne bi videli. (73) V okolju prinaša veliko, žal se ga okolje preveč ne zaveda in ne ceni, zato vam zahvala na vztrajnosti pri organizaciji festivala. (74) Prepoznavnost našega kraja tudi tujim turistom. (75) Prihajam samo v Lemberg. Lokacija je enkratna. Menim pa, da bi bilo potrebno za podeželje pripraviti pravočasno plakate, ki bi ljudi seznanjali. (81) Omogoča poslušalcem stik z glasbo. (84) Popestritev dogajanja na gradu Lemberg. (85) Lepa glasba, kostumi in plesi. (86) Dobro organizirane vrhunske predstave. (87) Turistično-spoznavanje kraja, kulturno-obogateno življenje. (88) Ker prinaša še dodatno svežino v že tako pestro poletno ponudbo. Odličen izbor glasbenikov. (90) Manjšim krajem veliko, večjim manj, seznanitev s staro glasbo in glasbili-zelo dragoceno! v dobi računalniške digitalne glasbe. (92) Ker gostuje na različnih lokacijah po Sloveniji in je zato dosegljiv večjemu številu ljudi, ljubiteljev glasbe. Pa tudi za ozaveščanje, kakšne kulturne spomenike imamo in kaj se tam dogaja. (93) Pomemben je za slovensko kulturo, za ljubitelje stare glasbe. Je kvaliteten. (95) Svežino, drugačnost. (96) Bogati poletje. (99) Oživlja duha. (115) Lepo in pomembno je, da se ta vrsta glasbe dogaja v našem prostoru. (116) Predvsem po lepi glasbi in kostumih (včasih) pa tudi plesi in glasbila, baročna. (117) Zanimiva priložnost za spoznavanje baročne glasbe. (118) Koncerti festivala Seviqc Brežice zagotovo prinašajo kulturo na izredni strokovnosti In obogatijo kraj. (125) Zaradi edinstvenosti glasbenega programa. (126) Festival prinaša sporede, ki se sicer v tem času in okolju ne izvajajo pogosto. (127) Ohranja in vzpodbuja zanimanje za staro glasbo, okoljem pa ponuja kulturni program in obisk, morda celo turistično in kulturno zanimivost-vrednost. (128) Bogati glasbeno kulturo občinstva, predvsem zato, ker se dogodki odvijajo na različnih lokacijah po vsej Sloveniji. (129) Not only do people have a spirit or 'genius' as the old Romans used to call it, but sacred places, too, have a spirit or 'genius loci' I like the fact that you usually use such places for your concerts. (130) Ljudem se omogoči stil z glasbo. (131) Festival je unikatno odličen. (132) Kulturni dogodek. (135) Ker prinaša v naš prostor zvrst glasbe, ki jo drugi ne. (136) Vpogled v drugačno kulturo. (140) Širi obzorja, krajem kjer se dogaja bogati program…SUPER. (142) Zdi se mi redu, ker ljudem prinaša dobro glasbo. (147) Spoznavanje druge glasbene kulture. (148) Program festivala sledim že vrsto let. (150) Spoznavanje kultur drugih držav, kot je Rusija. Hvala vam, da ste prišli v LITIJO. Sem iz Beograda, pravoslavne veroizpovedi, in sem zelo vesela, da sem vas slišala. Spasiba. Спасиба. Hvala. (152) Popestritev poletja. (153) Prijetna popestritev poletnih večerov, lep glasbeni užitek, blažen občutek za dušo. (154) Festival Seviqc bi zaslužil še večjo pozornost. Je zelo dragocen v našem okolju, vendar veliko ljudi ne dojema vrednosti, ki jo prinaša. (155) Popestri poletje, prijetna glasba. (157) V tem trenutku mi je brezplačna varijanta podarjena. Sprejemam jo kot Božji dar. (160) Pomemben za širjenje dobre glasbe. Rada bi prispevala za nastopajoče, pa ni možno. (161) Pohvalno! Še več takšnih prireditev! (162) 19 / 29

 

        

                           

Kulturo, lepoto, navdih, radost, duhovno bogastvo. HVALA, HVALA, HVALA! (164) Ven širi kvalitetno kulturo med širši krog poslušalcev in ljubiteljev, ker odpira ljudem duhovno obzorje in posreduje bogastvo glasbene umetnosti preteklih ustvarjalcev in polni dušo stehniziranega sodobnika, povzročitelja in žrtve hrupa, ki nas obdaja, vznemirja in siromaši. (168) Vrhunska glasba v manjše kraje po SLO. (177) Večja razpoznavnost naših odročnih krajev in znamenitosti. (181) Vrhunske umetnike. (182) Koncerte na zelo visokem nivoju. (183) Tole ni odgovor na vprašanje, a zdi se mi, da je letos zelo malo koncertov v cerkvah, kar bi nam upokojencem omogočilo obisk večjega števila koncertov. Tudi se mi zdijo cerkve ustrezen ambient za staro glasbo. Škoda! (185) Nekaj novega, česar še ni bilo. (186) Žal je še nisem pogledal. (190) Okolje daje 'dušo' koncertom! Kot ljubiteljica stare glasbe sledim sodobnim trendom, kar vaši koncerti omogočajo. Hvala lepa! Litija-to je kot rečeno 'tržna niša', katero velja upoštevati (obisk-velik, kakovost-visoka)! (191.1) Meni festival prinaša glasbo, ki je sicer sploh ne bi slišala v živo. Veliko dodajo ambienti. Kar nekaj od teh mogoče sploh ne bi nikoli obiskala, kar bi bila škoda. Ko se spominjam posameznega koncerta asociativno povežem glasbo in ambient. Taki spomini so res bogati in dragoceni. Da niti ne govorim o širjenju in bogatenju mojih obzorij. Hvala vam za vse koncerte. Želim, da še naprej tako uspešno delate in da imate s tem delom veliko zadovoljstvo. (192) Koncert klasične glasbe. (193) Fantastično!!! (194) Imamo priložnost, da slišimo glasbo, ki se ne izvaja ravno pogosto, je pa lepa on plemenita. Prinaša malo radosti in optimizma ko jih nujno rabimo v teh težkih časih. (197) Naj le omenim, da je bil koncert baročne glasbe čudovit! (198) Vedno zelo visok standard oz. kvaliteta. (199) Se mi zdi škoda, da pošiljate pisna vabila, saj ne da ni lepa gesta, a menim da je strošek prevelik. Danes se info dobi po spletu ali kako drugače. (200) Ohranjanje stare glasbe in kvaliteta izvedbe in izvajalcev. (201) Možnost prisluhniti stari glasbi, ki jo pri nas žal še vedno premalokrat na sporedu. Le tako naprej, čim več tudi zanimivih koncertov! (203) Dopolnjuje koncertno ponudbo, ki je praviloma manj fokusirana na baročni repertoar. (206) Vaš festival širi in popularizira prepogosto spregledano staro glasbo in vzgaja publiko. (207) Spoznavanje domače lepote (podeželje): cerkve in drugi objekti, ki jih do sedaj še nisem videla. Izbor programa in izvajalci so poslušanja vredni. (208) Živost, plemenitost ustvarjanja in druženja! (210) Ljudem približa staro glasbo. (212) Ker se kvalitetno posveča stari glasbi in tako pomembno obogati slovenski kulturni prostor. (213) Upam, da bo še vrsto let prisoten, da se lahko ohrani takšno zvrst glasbe. (215) Velik doprinos kraju. (216) Festival ima neprecenljivo vlogo v tem okolju, saj oživlja in vnaša duh stare glasbe med slovenske poslušalce. Je tudi edukativne narave. (217) Sijajna glasbena zgodba. (218) Dvig kulture. (221) Za dvig kulture, posameznike in v Sloveniji. (222) Zaradi izvirnosti programa. (223) Okolja se povezujejo na prijazen način. (226) Zame osebno je pomemben zato, ker odkrijem kraje v Sloveniji, ki jih drugače zelo verjetno ne bi obiskal. (229) Združuje stavbno kulturno dediščino z dobro glasbo. (230) Spoznavanje stare glasbe. (232) Koncert ljubiteljem resne, klasične glasbe (laikom)predstavi, da baročna glasba nista le Bach in Haydn. (233) V poletno koncertno ponudbo prinaša kanček vpogleda v ustvarjalnost starejših glasbenih obdobij, ki so, internetu navkljub, manj prisotne v vsakdanji glasbeni ponudbi. (234) Fantastične dogodke. (236) 20 / 29

                  

              

Popestritev poletja, kulturna nadgradnja… (237) Že več let obiskujem koncerte in vsakič sem navdušena, glasba prinaša nek mir v ta nori svet. (240) Zanimivi programi, pevci in kostumi. Pohvalno! (242) Pevci, glasba in glasbila. Seveda tudi folklora in oblačila. Vse je prečudovito, nepozabno. (247) Spoznavanje baročne glasbe, doživetje vzdušja v 18. stoletju življenja,… (252) Festival se mi zdi pomemben med drugim zato, ker organizira vrhunske glasbene dogodke po vseh koncih Slovenije, kjer taki dogodki sicer niso prav pogosto dosegljivi. (253) Ker sem domačinka in pogrešam na tovrstnih prireditvah domačine, ki bi lahko pridobili umetniško energijo in duha, ugotavljam, da je koncert v našem kraju promocija graščine in morda delno tudi kraja samega. (254) Zelo zanimive lokacije. (261) Izpostavlja staro glasbo, ki jo drugače ni mogoče slišati v Sloveniji, ovrednotenje krajev. (262) Spoznavanje glasbe, ki je ne srečaš pogosto in kjerkoli. (265) Kultura, izobraževanje, čutenje glasbe. (266) Na gradu pri Gradu se trudijo prinesti v naše okolje kvalitetno glasbo in nasploh kulturo. Lokacija je nam sigurno bolj blizu. (267) V Sloveniji je malo koncertov stare glasbe v primeri z dogodki v tujini. (268) Čeprav nisem poznavalec (strokovni) stare glasbe, pa me izredno pomirja in si ogledam vse v Prekmurju (Bogojina…). (272) Čudovit izbor glasbenikov, popestritev počitniških dni. Oživljanje starih ambientov kulturne dediščine, izrabljanje akustičnosti starih dvoran, prava kultura… (278) Ker že več kot 10 let obiskujem festival Seviqc Brežice je to tradicija in želja in užitek. V krajih, kot je Grad, takšen dogodek obogati kraj in širše okolje. (274) Zdi se mi zelo pomemben, razvija in širi kulturo, razgledanost, oživlja glasbo in prostor. (276) Ker se da vzpostaviti 'duhovni' kontakt z glasbeniki. (280) Festival je izjemno pomemben kot dejavnik kulturnega področje, ki je v Sloveniji sicer precej zanemarjeno. Povečuje mednarodno prepoznavnost države in dviguje njeno vrednost kot turistične destinacije. Pomembno je tudi, da se odvija v manjših krajih, saj tako dogajanje ni omejeno le na prestolnico. (282) Koncerti gotovo plemenitijo kulturne spomenike, jih oživljajo in jim dajejo večji pomen. Posebej tistim, ki so postavljeni v manjše kraje-oživlja jih. (283) Festival predstavlja edinstveno kombinacijo kvalitetne stare glasbe, kulturno-zgodovinskih prostorov, cenovne ugodnosti in izbranega okusa. (284) Ker se dogaja v gradovih in sakralnih objektih, kjer ni pogostih prireditev. Izvaja izvirno glasbo. (285) Festival Seviqc Brežice je pomemben del slovenske kulturne scene. V Slovenijo prinaša raznolikost in pestrost, predvsem pa poskrbi za zanimiv poletni čas. V okolje prinaša večjo prepoznavnost.(286) Festival se mi zdi pomemben, ker nudi glasbo, ki se redkeje izvaja. Izvajalci so pogosto odlični. Všeč so mi tudi kraji, kjer gostujejo. (290) Iz vseh točk št. 1 (291) Je kvaliteta s tradicijo. (294) Koncert kot je ta doprinese k prepoznavnosti krajev, povečanju turizma, spoznavanju tuje glasbe in skrbi za duševno zdravje. (295) Morda bi bilo dobro že na poti v samem avtobusu vsaj na kratko predstaviti glasbo, izvajalce in pa kraj, kjer se koncert odvija. (296) Vešč mi je okolje, organizacija koncerta in festivala. Koncert se mi zdi pomemben za obogatitev telesa in duha. Všeč mi je, da so karte za nekatere koncerte brezplačne. Hvala! In hvala za vino med odmorom. (297) Pomemben je v smislu dodatnih znanj. Popularizira okolje. (299) Zaradi originalnosti programa, ovrednotenje krajev, kjer so koncerti, nudi kulturno ozaveščenost krajanov in kulturno ponudbo možnim turistom. (303) Specifičnost izbire glasbe oz. koncertov, ki jih ni moč obiskati nikjer drugje pri nas. Prinaša tudi mednarodno razpoznavnost krajev z objekti, kjer se odvijajo koncerti. (308) Turistično prepoznavnost; dostopni koncerti tukajšnjim domačinom, ki koncert ne bi obiskali v mestu ali kateri 'pomembni' dvorani z drugo vstopnino; oživitev kraja. (311) Svet pride k meni v vas. Kaj pa slovenščina???!!! (312)

21 / 29

       

                      

  

Nudi nam evropsko glasbo z evropskimi izvajalci. Okoljem prinaša pestrost in ljudi vpeljuje v dojemanje in vrednotenje glasbe. (316) Priložnost, da slišimo glasbo iz drugega časovnega obdobja. (317) Ker nam daje smisel življenja in z njim spoznavamo lepoto Slovenije skozi glasbeno umetnost. (318) Festival se mi zdi zanimiv, ker popularizira staro glasbo. Menim, da je ta način zelo primeren za udejstvovanje. (320) Ohranjanje in poglabljanje stare glasbe ter osveščanje. Preprosto tudi za glasbene sladokusce. (234) Seznanjanje in posvetljenost okolja. Promocija stare glasbe. (327) Dober program in odlične lokacije. (330) Festival Seviqc Brežice je pomemben, ker prinaša v okolja, kjer se vršijo koncerti, žlahtno muzikalnost, spevnost in veselje do življenja, skratka lepa glasba, ki se nas globoko dotakne. Po navadi dihamo skupaj z ambientom, izvajalci in oboževalci stare glasbe. Prepričana sem, da sam kraj s svojo naravno lepoto utripa v prelestni glasbi. Hvala vam, ki znate poskrbeti za vse ljubitelje in poznavalce stare glasbe na vaš specifično dovršen način. Vedno le najboljše občutim in z zadovoljstvom se rada pridružim Seviqc-sovi družbi obiskovalcev. Tudi letos si želim se podpisati…Doroteja Lampič. (331) Ta festival je izjemnega pomena. Izobražuje, prosvetljuje in povezuje. Na periferijo vnaša dogodek, kateremu vsak rad prisluhne. Le tako naprej! (332) Pestrost programa in originalnost. Te dvojčici sta bili že večkrat med nastopajočimi, nikoli pa nista še peli. Torej je to njun debi. (332.1) V okolje in poletni čas prinaša svežino in vsebino. Vsej ekipi želim uspešno delo v prihodnje in hvala za dosedanji trud! (333) Ker promovira staro glasbo, ki jo je v živo zrlo redko slišati. (337) Je edini take glasbene zasnove. Povezuje glasbo z okoljem, naravo. (348) V Sloveniji ni velik takih festivalov, torej je nadaljevanje tradicije zelo pomembno. (349) Ljudi opominja na žal pozabljeno glasbo, ki pa je vredna poslušanja. Pomemben je tudi decentralizacijski učinek, ki ga povzročajo koncerti. (350) Pestrost sporeda, obleke in folklora. (354) Originalni kostumi, folklora in petje. (356) Lokalnim oblastem pokaže možnosti za poživitev kulture v svojem okolju in vpliva na glasbeno vzgojo. (361) Je edini ali eden redkih festivalov pri nas, ko prinaša nov repertoar raritet na najvišjem nivoju. (362) Dostopnost stare glasbe, odlična izvedba in program. Kulturno osmišlja gradove, dvorce in cerkve. (363) Oživljanje starih središče/gradov – prepoznavnost. Vse pohvale, da ima družina enotno ceno (zelo dostopnohvala!). (365) Zagotovo so koristni v več pogledih. P.S.: Na Turjaku lahko med koncerti malo zatemnite dvorano (razen odra seveda). (367) Obisk kraja. (372) Dostopnost, oživljanje kulturne dediščine, kakovost programa oziroma izvajalcev. (379) To je bil moj prvi obisk. Še bom prišla. (380) Festival se mi zdi pomemben, ker rada poslušam staro glasbo. (383) Popestri poletje! (385) Zelo dober izbor nastopajočih, originalnost instrumentov in lepih kostumov. (389.1) Prinaša staro glasbo na najvišjem nivoju. (389) Čestitke za vključitev raritetne opere v vaš program. Vaš program s tem zapolnjuje praznino glede uprizarjanja predklasične opere pri nas. (390) Letos sem bila na skoraj vseh prireditvah (na eni ne, ker sem bila odsotna, na drugi zato, ker je bila izredno hitro razprodana, na tretji pa zato, ker me je ujelo in stavilo drugo delo). Ne izpolnim ankete vsakokrat, na koncu pa seveda moram reči, da je to, kar počneš, Klemen Ramovš, in tvoji, res razkošje. Zaradi programa seveda, pa tudi zaradi lokacij, ki naredijo za povrh še posebno vzdušje. Majda Kne (391) Nekaj naredim za svojo dušo. (392) Staro glasbo približate širšemu občinstvu, ker je dostopna. (393) Približali ste glasbo ljudem tudi iz bolj oddaljenih krajev, mislim iz podeželja in nas na tak način bogatite. (395)

22 / 29

V. VIZIBILNOST FESTIVALA Tabela 17: Pregled obiskov spletne strani www.seviqc-brezice.si Vir: Google Analytics Obiski 9

Edinstveni 10

Ogledi strani Strani / obisk 11

Trajanje obiska 13

Stopnja obiskov ene strani 14

Odstotek novih obiskov 15

Januar 2012

495

404

1.599

3,23

02:17

58,99 %

78,38 %

Februar 2012

430

327

1.067

2,48

01:20

59,53 %

70,70 %

Marec 2012

502

389

1.358

2,71

01:30

57,17 %

73,31 %

April 2012

639

409

2.435

3,81

03:25

51,49 %

56,34 %

Maj 2012

920

565

3.602

3,92

03:51

53,04 %

54,46 %

Junij 2012

2.179

1.516

9.768

4,48

03:40

40,16 %

63,29 %

Julij 2012

2.049

1.387

8.604

4,20

03:00

38,65 %

58,22 %

Avgust 2012

1.374

966

4.733

3,44

02:17

47,60 %

58,66 %

September 2012

1.014

783

3.593

3,54

02:35

56,31 %

66,47 %

Oktober 2012

1.060

759

4.341

4,10

04:16

51,98 %

63,58 %

715

495

2.133

2,98

02:55

52,87 %

62,38 %

11.337

8.000

43.233

3,80

03:03

48,11 %

62,35 %

November 2012 Skupaj

Vir: Google Analytics Lokacija obiskovalcev po prvih treh državah 1. mesto

2. mesto

3. mesto

Januar 2012

81,01 %

3,23 %

2,83 %

Februar 2012

72,09 %

4,42 %

4,19 %

Marec 2012

74,90 %

4,98 %

4,38 %

April 2012

79,03 %

3,60 %

3,29 %

Maj 2012

80,43 %

3,91 %

1,96 %

Junij 2012

82,79 %

2,48 %

2,34 %

Julij 2012

77,89 %

4,88 %

2,05 %

Avgust 2012

71,47 %

4,59 %

3,64 %

September 2012

73,77 %

3,45 %

3,35 %

Oktober 2012

78,77 %

2,45 %

2,26 %

November 2012

82,94 %

2,66 %

2,10 %

9 10

11 12

13 14

Obiski: Število obiskov spletnega mesta Edinstveni: Edinstveni obiskovalci pomenijo število nepodvojenih obiskovalcev spletnega mesta (šteti so samo enkrat) v določenem časovnem obdobju. Ogledi strani: Skupno število ogledanih strani. Vključeni so tudi večkratni ogledi iste strani. Strani / obisk: Povprečno število obiskanih strani na enem spletnem mestu pomeni število strani, ki si jih obiskovalci v povprečju ogledajo pri posameznem obisku spletnega mesta. Vključeni so tudi večkratni ogledi iste strani. Trajanje obiska: Povprečni čas na spletnem mestu pomeni, kako dolgo v povprečju traja posamezen obisk spletnega mesta. Stopnja obiskov ene strani: predstavlja odstotek obiskov ene strani (tj. obiskov, pri katerih so uporabniki zapustili spletno mesto že na vstopni strani). Odstotek novih obiskov predstavlja odstotek prvih obiskov (uporabnikov, ki še nikoli niso obiskali spletnega mesta).

23 / 29

Tabela 18: Pregled statistike strani Facebook www.facebook.com/Seviqc.Brezice.Festival Število Kliki / všečkov deljenja 16

Vsi Prijatelji ogledi oboževa vsebin lcev 18

Vir: Facebook.com Lokacija videnih objav po prvih mestih

Lokacija videnih objav po prvih treh državah 1. mesto

2. mesto

3. mesto

1. mesto

2. mesto

3. mesto

4. mesto

5. mesto

Januar 2012

1.080

465 324.944

308 SI

36 HR

9 NL

225 Ljubljana

18 Sisak

17 Maribor

13 Zagreb

6 Celje

Februar 2012

1.079

196 330.413

n/a

Marec 2012

1.076

79 332.528

n/a

April 2012

1.077

1.715 337.113

328 HU

312 SI

44 US

205 175 22 Budapest Ljubljana Maribor

15 Buda

8 Vienna

Maj 2012

1.074

2.029 340.788

604 SI

47 IT

24 DE

372 46 Ljubljana Maribor

24 Celje

14 Zagreb

11 Kranj

Junij 2012

1.078

228

7.178 345.018

549 SI

54 FR

37 AT

374 38 Ljubljana Maribor

32 Paris

17 Celje

13 Vienna

Julij 2012

1.087

884

13.170 349.544

934 SI

35 HR

25 DE

641 73 Ljubljana Maribor

30 Celje

25 Zagreb

19 Velenje

Avgust 2012

1.092

464

9.547 352.829

1330 SI

158 IT

48 HR

806 120 Ljubljana Maribor

72 Celje

34 Rome

31 Šk. Loka

September 2012

1.095

291

4.889 357.736

523 SI

20 HU

16 NL

325 64 Ljubljana Maribor

25 Celje

Oktober 2012

1.097

214

3.442 361.339

536 SI

47 HR

25 RS

291 74 Ljubljana Maribor

71 Ptuj

30 Zagreb

12 Zenta

November 2012

1.102

294

2.630 365.362

207 SI

8 AT

5 HU

152 17 Ljubljana Maribor

6 Celje

5 Vienna

4 Paris

Skupaj

2.517

12 8 Budapest Sl.Bistr.

45.340

Tabela 19: Demografski pregled dosega objav na Facebook-u (v odstotkih) V odstotkih

13-17

25-34

18-24

35-44

45-45

55-64

Vir: Facebook.com Skupaj

65+

Januar 2012

0,2

0,7

17,2

10,7

26,6

15,9

7,7

2,7

0,7

0,5

0,2

57,7

37,6

Februar 2012

n/a

Marec 2012

n/a

April 2012

1,2

0,3

14,1

9,7

21,4

19,3

9,9

8,7

4,3

2,2

1,5

2,1

1,6

0,9

43,2

Maj 2012

0,7

16,6

9,8

24,5

14,3

10,3

3,6

2,6

1,3

0,9

1,3

57,8

38,6

Junij 2012

0,2

16,2

8,5

24,2

9,7

9,9

3,8

2,7

1,6

0,7

0,2

56,7

40,1

Julij 2012

0,9

0,8

17,8

10,7

15,2

8,3

8,5

2,6

1,4

1,1

0,6

Avgust 2012

0,8

0,5

15,2

8,8

27,6

18,4

7,9

7,4

3,2

2,8

1,1

1,2

0,9

56,6

September 2012

0,3

0,4

11,3

6,7

31,2

20,4

10,5

7,6

0,7

0,1

0,3

57,2

39,1

Oktober 2012

1,3

0,7

8,2

28,4

10,2

7,2

2,5

3,7

0,7

0,8

38,5

November 2012

0,8

12,5

9,5

28,8

18,9

10,2

6,4

2,7

1,5

0,8

1,5

1,1

57,2

16 17 18 19

Število ljudi, ki so se s klikom na gumb všeč mi je prijavili na prejemanje objav Seviqc Brežice na Facebook-u Število ljudi, ki so sodelovali s kliki oz. deljenjem objav Seviqc Brežice na Facebook-u Število vseh ljudi, ki so videli katero koli izmed vsebin Seviqc Brežice na Facebook-u Skupno število vseh prijateljev tistih, ki so všečkali Seviqc Brežice na Facebook-u 24 / 29

Tabela 20: Doseg elektronskih novic Seviqc Brežice 2012 Datum Vsi Odprto Skupno Kliki 21 23 pošiljanja prejemniki odprto 20

Novica 1/2012

18.4.2012

822

192

Novica 1/2012PP Novica 2/2012

19.4.2012

326

308

26.4.2012

1.107

180

353

Novica 3/2012

22.5.2012

1.101

257

566

Novica 4/2012

12.6.2012

1.111

221

436

Novica 5/2012

20.6.2012

1.291

253

577

Novica 6/2012

29.6.2012

1.302

238

538

Novica 7/2012

4.7.2012

1.288

233

609

Novica 8/2012

17.7.2012

1.291

198

365

Novica 18/2012

19.7.2012

1.287

222

414

Novica 9/2012

26.7.2012

1.287

202

368

Novica 10/2012

31.7.2012

1.284

197

357

Novica 11/2012

8.8.2012

1.281

215

380

Novica 12/2012

24.8.2012

1.282

184

315

Novica 13/2012

31.8.2012

1.284

192

305

Novica 19/2012

3.9.2012

562

130

Novica 14/2012

6.9.2012

1.282

192

314

Novica 15/2012

7.9.2012

1.280

178

263

Novica 16/2012

18.9.2012

1.281

201

356

Novica 17/2012

4.10.2012

1.287

194

303

Novica 20/2012

10.10.2012

1.274

165

271

Novica 21/2012

18.10.2012

1.272

162

367

Novica 22/2012

18.10.2012

1.271

159

258

Novica 23/2012

19.10.2012

588

205

Novica 24/2012

24.10.2012

1.268

180

329

Novica 25/2012

30.10.2012

1.266

184

288

Novica 26/2012

7.11.2012

1.262

174

290

Novica 27/2012

9.11.2012

1.257

162

260

Novica 28/2012

15.11.2012

1.254

172

246

Novica 29/2012

29.11.2012

1.254

173

309

5.368

10.272

Skupaj

Lokacija odprtja e-novice po prvih petih državah 1. 2. 3. 4. 5. mesto mesto mesto mesto mesto 0 150 10 6 5 3 SI UK IT CH HR 0 199 32 17 12 9 SI UK FR AT ES 30 225 31 20 19 14 SI UK FR HR AT 123 370 51 36 25 17 SI UK BE ES IT 42 281 53 17 15 14 SI UK DE PL AT 44 456 45 17 11 9 SI UK HR AT BE 42 372 68 19 12 10 SI UK HR DE AT 27 425 103 13 8 8 SI UK HR AT ES 27 276 19 12 9 8 SI HR UK IT AT 44 308 36 10 9 7 SI UK IT HR AT 30 259 48 8 7 7 SI UK AT DE HR 26 277 28 9 9 5 SI UK HR AT AR 34 270 25 22 8 8 SI UK HR AT ES 16 240 16 9 9 9 SI UK HR AT ES 24 228 23 11 7 6 SI UK HR AT IT 3 118 4 2 2 1 SI UK DE HR IT 15 235 16 13 7 7 SI UK AT ES HR 15 186 20 9 7 5 SI UK HR AT ES 26 264 34 10 9 7 SI UK FR ES AT 14 217 27 12 7 7 SI UK AT FR DE 16 199 18 11 6 5 SI UK AT FR IT 8 266 26 17 13 8 SI UK FR DE AT 4 175 21 20 12 6 SI HR UK FR DE 1 119 4 2 2 1 SI UK DE IT FR 15 235 44 9 7 4 SI UK DE PL ES 7 202 19 10 8 7 SI UK ES PL AT 16 207 17 16 11 6 SI UK FR DE ES 24 196 18 9 5 5 SI UK ES AT FR 8 177 18 12 9 4 SI UK DE AT FR 7 209 19 19 11 8 SI AT UK ES IT

Vir: mailchimp.com Povezava

http://eepurl.com/k37Mr http://eepurl.com/k5ZOP http://eepurl.com/lhkYb http://eepurl.com/l3Se1 http://eepurl.com/mFT6r http://eepurl.com/mXkvL http://eepurl.com/nb-I5 http://eepurl.com/nlF1L http://eepurl.com/nJowP http://eepurl.com/nMFc1 http://eepurl.com/nZGdj http://eepurl.com/n8nMz http://eepurl.com/oj0Hn http://eepurl.com/oM64n http://eepurl.com/o3dd5 http://eepurl.com/o7B4D http://eepurl.com/pc4RH http://eepurl.com/pgklH http://eepurl.com/pCO5L http://eepurl.com/qcFn5 http://eepurl.com/qqoqj http://eepurl.com/qJmPL http://eepurl.com/qKoyz http://eepurl.com/qK2-z http://eepurl.com/qX5f9 http://eepurl.com/rapx9 http://eepurl.com/rv-E1 http://eepurl.com/rBOoT http://eepurl.com/rOEnT http://eepurl.com/sk7uv

688

Zaradi sprememb v načinu beleženja zaporedje pri številki novice in datumu pošiljanja nista identična. V tabeli so novice razporejene po datumu pošiljanja, v stolpcu Povezava je omogočeno branje novice.

20 21 22 23

Število vseh posameznih oseb / organizacij prijavljenih na prejemanje e-novic Seviqc Brežice Število individualnih odprtij e-novic Skupno število odprtij e-novic (en uporabnik lahko isto novico odpre večkrat) Število klikov na tekstovne / slikovne povezave znotraj e-novic 25 / 29

Tabela 21: Pojavnost festivala Publikacija

Opis

Pojavnost

Vse tiskovine in spletna stran so dvojezični: slovensko-angleško. Vse publikacije so objavljene s QR kodo za hitrejši dostop do spletne strani s pametnim telefonom. Napovednik Seviqc Brežice

 Tisk: CMYK  Format: 137 x 215 (zloženo), 685 x 215 (nezloženo)  Naklada: 80.000

Katalog

   

Distribucija po pošti (vabila in obveščanje) ter odlaganje na različnih mestih:  Distribucijska mreža DPG, Miha Cvek s.p.  Glasbene šole po Sloveniji  Knjižnice po Sloveniji Napovednik je osnovna informativna  Ljubitelji po Sloveniji - direktni marketing zgibanka, ki najavlja vse dogodke programa.  Turistično informacijski centri po Sloveniji  Župnije po Sloveniji  Železniške postaje po Sloveniji  Knjigarne po Sloveniji  Hoteli po Sloveniji  Lokali (gostilne, restavracije, trgovine) po Sloveniji  Študentski servisi v Ljubljani  Kulturne ustanove - gledališča, koncertna prizorišča po Sloveniji  Umetniki Tisk: CMYK Format: 335 x 235 36 notranjih strani + 4 strani ovitek Naklada: 700

    

Obiskovalci programa Knjižnice po Sloveniji Tuja veleposlaništva v Sloveniji Umetniki Poslovni partnerji

Katalog je osrednja publikacija programa. Komentarje k izvajanim programom pripravljajo umetniki. Katalog prispeva k domači in svetovni muzikologiji, dopolnjuje strokovno literaturo in informira o ansamblih na področju stare glasbe. Programski list

 Tisk: CMYK  Format: 115 x 295 (zloženo), 430 x 295 (nezloženo)  Naklada: 50 -150 po koncertu

 Obiskovalci dogodkov  Poslovni partnerji  Umetniki

Za vsak koncert festivala je bil izdan programski list z vsebino: najava umetnikov, najava koncertov, napoved programa, komentar o koncertu in biografije umetnikov. Plakat festivala

 Tisk: CMYK  Format: 680x 980  Naklada: 100

 Izbrana plakatna mesta po Sloveniji  Poslovni partnerji

Plakat festivala najavlja program v celoti. Plakat umetnika

 Tisk: CMYK  Format: 680x 980  Naklada: 50 - 100 po koncertu

 Šole (osnovne, glasbene, srednje, gimnazije, fakultete) po Sloveniji  Kulturne ustanove, občine, ministrstva po Sloveniji  Turistično informacijski centri po Sloveniji Plakat umetnika najavlja koncerte posameznih  Železniške postaje po Sloveniji umetnikov.  Knjižnice po Sloveniji

Bralno znamenje

 Tisk: CMYK  Format: 55 x 210  Naklada: 3.000

Seviqc Aqva

 Tisk: CMYK  Obiskovalci koncertov  0,5 l plastenke z vodo, logotip in QR koda s  Umetniki povezavo na našo spletno stran  Naklada: 1.200

    

Distribucijska mreža DPG, Miha Cvek s.p. Turistično informacijski centri po Sloveniji Knjižnice po Sloveniji Obiskovalci koncertov Umetniki

26 / 29

Publikacija

Opis

Pojavnost

Napovedni oglas festivala

Barvni oglas, objavljeni v časopisih in drugih  event.vodič – tiskana publikacija Eventima (junij, julij, avgust; publikacijah, najava celotnega festivala s naklada 15.000) kodami/kuponi za popust pri nakupu vsopnic  In Your Pocket Ljubljana (junij-avgust; naklada 20.000)  In Your Pocket zemljevid - Ljubljana  In Your Pocket Maribor (junij; naklada 20.000)  Katalog Svet knjige (naklada 75.000)  City Magazine (julij; naklada 70.000)  Napovednik

Pozdravni pano koncerta

Pano je postavljen pri vhodu v koncertni Obiskovalci koncertov prostor

Spletna stran

Osrednji prostor za informiranje o dejavnostih www.seviqc-brezice.si našega zavoda in za podrobne opise naših dogodkov.  Obiski (junij – november 2012): 11.377 obiskovalcev  Edinstveni obiskovalci: 8.000  Vsi ogledi strani: 43.233  Povprečen čas na spletni strani: 03:03 min  Povprečno število obiskanih strani na obisk: 3,80

Nagradna igra

Nagradne vstopnice ob pravilnem odgovoru  Radio Rogla na zastavljeno vprašanje v času festivala.  Radio Štajerski val  Radio Tomi  SIGIC  Facebook Seviqc Brežice

Letak koncerta

 Tisk: ČB  Format: 149 x 211  Naklada po letaku: 500 – 2.000

 Mimoidoči v Ljubljani, Celju, Brežicah, Novem mestu  Gospodinjstva v Dolenjskih Toplicah  TIC-i po Sloveniji

Najava posameznega koncerta. Elektronski letak koncerta

 Format: PDF 149 x 211 Najava posameznega koncerta.

Vabila

Pošiljanje na naslove partnerjev (predvsem soorganizatorji, občine, upravitelji lokacij, turistična društva, izpostave JSKD, Univerze za tretje življenjsko obdobje in druge kulturne inštitucije) in njihovo posredovanje naprej.

Pošiljanje osebnih vabil v sodelovanju z Podpisan direktor zavoda + župan ali veleposlanik, predstavnik občino in elektronskih vabil na mailing liste soorganizatorja lokalnih partnerjev.

Spletni napovedniki dogodkov

                     

Spletne strani lokalnih partnerjev

Objava oglasne pasice, povezave, napovedi koncerta in/ali opis festivala na spletni strani lokalnega partnerja.

Spletna socialna omrežja Elektronske novice

Najave dogodkov, objavljanje zanimivosti, fotografij, avdio in posnetkov.

sigic.si rtvslo.si delo.si napovednik.com sobotainfo.com dolenjska.net eventim.si visitljubljana.si slovenia.info slovenia.si infoglasbeni.net obala.net inyourpocket.com cajtng.com smartno-litija.si sentrupert.si rhinegold.co.uk kadmusarts.com musiq.si sta.si dnevnik.si si21.com

novic,  Facebook video  Twitter  YouTube Pošiljanje elektronskih novic na vse slovenske medije in obširno bazo zainteresiranih prejemnikov (27 novic, povprečno okoli 1200 prejemnikov)

27 / 29

VI. SEZNAM PARTNERSKIH ORGANIZACIJ                                                             

Ad Libitum Konzertwerkstatt GmbH (Villach, AT) Adami (Paris, FR) Alink-Argerich Foundation (Den Haag, NL) Allegoria vzw (Mechelen, BE) Ambasada Rzeczypospolitej Polskiej (Ljubljana, SI) AP Weber d.o.o. (Sevnica, SI) Associazione AuserMusici (Pisa, IT) Brinox inženiring d.o.o. (Medvode, SI) Centre Culturel de Rencontre d'Ambronay (Ambronay, FR) Centre National de la danse (Pantin, FR) Collegio Ghislieri (Pavia, IT) Daj - dam gostinsko podjetje d.d. (Ljubljana, SI) Diners club SLO finančno svetovanje d.o.o, Ljubljana (Ljubljana, SI) Dnevnik družba medijskih vsebin, d.d. (Ljubljana, SI) DPG Miha Cvek s.p. (Ljubljana, SI) Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Grad Pišece (Pišece, SI) Družina Budič (podgračeno, SI) E3 razvojno svetovanje, Franci Zidar s.p. (Celje, SI) L'Eclat des Muses (Paris, FR) Education Audiovisual & Culture Executive Agency (Brussels, BE) Eurograf, podjetje za grafično dejavnost, poslovne storitve, trgovino, proizvodnjo in gradbeništvo d.o.o. (Velenje, SI) European Union Baroque Orchestra (Oxford, GB) Eventim SI d.o.o. (Ljubljana, SI) Festival d'Aix en Provence (Aix en Provence, FR) Festival Baroque de Pontoise (Pontoise, FR) Festival Kvarner (Opatija, HR) Festival Ljubljana (Ljubljana, SI) Festival Opera Barga (Barga, IT) Festival Velenje (Velenje, SI) Figo, podjetje za storitve in trgovino, d.o.o. (Ljubljana, SI) Fondation Royaumont (Viarmes, FR) Fondazione Cassa di Risparmio di Pisa (Pisa, IT) Francoski inštitut Charles Nodier (Ljubljana, SI) GEN energija d.o.o. (Krško, SI) Glasbena šola Brežice (Brežice, SI) Glasbena šola Celje (Celje, SI) Glasbena šola Škofja Loka (Škofja Loka, SI) Glazbeni atelier Pavlinić (Bestovje, HR) Gostilna Javornik Goran Pevec s.p. (Šentrupert, SI) Hotel garni Paleta in trgovina za umetniško ustvarjanje, Irena Šuštar s.p. (Škofja Loka, SI) Ines tours turistična agencija, d.o.o., Ljubljana (Ljubljana, SI) Institut français (Paris, FR) Instituto Cervantes (Ljubljana, SI) Iqbator poslovno svetovanje in marketing d.o.o. (Ljubljana, SI) Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji (Ljubljana, SI) Javne službe Ptuj, podjetje za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o. (Ptuj, SI) Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ljubljana, SI) Javni zavod krajinski park Goričko (Grad, SI) Javni zavod za kulturo in turizem Občine Velike Lašče Trubarjevi kraji (Velike Lašče, SI) Javni zavod za kulturo Litija (Litija, SI) Jezikomat, jezikovna šola, Mojca Premrl s.p. (Vipava, SI) Kabi d.o.o. (Ljubljana, SI) Kino Sora d.o.o. (Škofja Loka, SI) Koncertna direkcija Zagreb (Zagreb, HR) Krka, d.d., Novo mesto (Novo mesto, SI) Kulturno umetniško društvo Popotovanje Frana Levstika Čatež (Čatež, SI) Loški muzej Škofja Loka (Škofja Loka, SI) Lotrič laboratorij za meroslovje d.o.o. (Selca, SI) Mestna občina Ljubljana (Ljubljana, SI) Mestna občina Velenje (Velenje, SI) Mestna skupnost Žalec (Žalec, SI) Ministère de la culture et de la communication (Paris, FR)

 Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (Ljubljana, SI)  Mladinska knjiga založba d.d. (Ljubljana, SI)  Molipači, Rudolf Berkovič (Bizeljsko, SI)  Narodni muzej Slovenije (Ljubljana, SI)  Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (Ljubljana, SI)  Občina Brežice (Brežice, SI)  Občina Dolenjske Toplice (Dolenjske Toplice, SI)  Občina Grad (Grad, SI)  Občina Litija (Litija, SI)  Občina Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica, SI)  Občina Škofja Loka (Škofja Loka, SI)  Občina Trebnje (Trebnje, SI)  Občina Žalec (Žalec, SI)  Okrepčevalnica Stolec Nova Cerkev (Nova Cerkev, SI)  Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (Ptuj, SI)  Pomorski muzej - Museo del mare Sergej Mašera Piran - Pirano (Piran, SI)  Posavski muzej Brežice (Brežice, SI)  Radio Sora, podjetje za informiranje, d.o.o. (Škofja Loka, SI)  Radiotelevizija Slovenija javni zavod, Ljubljana (Ljubljana, SI)  Rakar - gostilna in prenočišča Boštjan Rakar s.p. (Trebnje, SI)  Razvojna agencija Sora d.o.o. (Škofja Loka, SI)  Reco Music Management (Helmond, NL)  Representation of the Flemish Government (Wien, AT)  Réseau Européen de Musique Ancienne (Versailles, FR)  Riko, d.o.o. (Ljubljana, SI)  Ruski center znanosti in kulture (Ljubljana, SI)  SIGIC - Slovenski glasbenoinformacijski center, društvo (Ljubljana, SI)  Sigma, družba za finančne in računovodske storitve ter davčno svetovanje, d.o.o. (Škofja Loka, SI)  Skica (Wien, AT)  Slikopleskarstvo Ferlan Tomaž s.p. (Gorenja vas, SI)  Slovenska filharmonija (Ljubljana, SI)  Slovenska škofovska konferenca (Ljubljana, SI)  Slovenska turistična organizacija (Ljubljana, SI)  Slovenske železnice d.o.o. (Ljubljana, SI)  Snaga javno podjetje d.o.o. (Ljubljana, SI)  Stad Mechelen (Mechelen, BE)  Šef, gostinstvo in trgovina, d.o.o. (Kranj, SI)  Terme Krka, zdraviliške, turistične in gostinske storitve, d.o.o., Novo mesto (Novo mesto, SI)  Terme sprostitveni program aktivnosti Rogaška, hoteli in turizem d.d. (Rogaška Slatina, SI)  The Early Music Shop (Saltaire, GB)  Trgograd d.o.o., Litija (Litija, SI)  Turistično društvo Jesenice na Dolenjskem (Jesenice na Dolenjskem, SI)  Turistično društvo Nova Cerkev (Nova Cerkev, SI)  Ustanova Chopinov zlati prstan (Radovljica, SI)  Veleposlaništvo Francoske Republike (Ljubljana, SI)  Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske (Ljubljana, SI)  Veleposlaništvo Madžarske v Sloveniji (Ljubljana, SI)  Veleposlaništvo Republike Avstrije (Ljubljana, SI)  Veleposlaništvo Španije v Sloveniji (Ljubljana, SI)  Vina Varlec, Simon Varlec s.p. (Podgorje pri Pišecah, SI)  Vinogradnik Viki Štokojnik Nova Cerkev (Nova Cerkev, SI)  Vinogradniško vinarsko društvo občine Vojnik (Vojnik, SI)  Zanfonamovil s.c. (Sevilla, ES)  Zavod za kulturo Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica, SI)  Zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad (Grad, SI)  ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (Žalec, SI)  Znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti (Ljubljana, SI)  Župnija Čatež-Zaplaz (Velika Loka, SI)  Župnija Litija (Litija, SI)  Župnija Škofja Loka (Škofja Loka, SI)  Župnija Velika Dolina (Jesenice na Dolenjskem, SI)

28 / 29

Kratice

EACEA

The Education, Audiovisual and Culture Executive Agency / Izvršna agencija EU za izobraževanje, avdiovizualne umetnosti in kulturo

MIZKŠ

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

n/a

not available (podatek ni dosegljiv)

REMA

Réseau Européen de Musique Ancienne / Evropska mreža za staro glasbo, http://www.rema-eemn.net Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

ZUJIK

Uporabljene ISO kode držav

AT AU BE BG BR CH CN CO

Avstrija Avstralija Belgija Bolgarija Brazilija Švica Kitajska Kolumbija

CY CZ DE DK ES FR GB GR

Ciper Češka Nemčija Danska Španija Francija Velika Britanija Grčija

HR HU IL IT JP KR MK MX

Hrvaška Madžarska Izrael Italija Japonska Severna Koreja Makedonija Mehika

NL PL PT RS RO RU SI US

Nizozemska Poljska Portugalska Srbija Romunija Rusija Slovenija Združene države Amerike

Kazalo Logotipi Vtisi I. OPIS PROGRAMA II. FINANČNO POROČILO

III KADROVSKO POROČILO IV. PROGRAMSKO POROČILO

V. VIZIBILNOST

VI. SEZNAM PARTNERSKIH ORGANIZACIJ Kratice Uporabljene ISO kode držav

Izvajalec festivala Seviqc Brežice:

stran 2 3 4 6 7 8 8 9 9 10 11 12 13 14 14 14 15 16 16 23 24 24 25 26 28 29 29

Tabela 1 Tabela 2 Tabela 3 Tabela 4 Tabela 5 Tabela 6 Tabela 7 Tabela 8 Tabela 9 Tabela 10 Tabela 11 Tabela 12 Tabela 13 Tabela 14 Tabela 15 Tabela 16 Tabela 17 Tabela 18 Tabela 19 Tabela 20 Tabela 21

Finančna konstrukcija 2012 Primerjava odhodkov 2010-2012 Primerjava prihodkov 2010-2012 Participacija umetnikov v umetniški proračun podatki o festivalih REMA Primerjava Seviqc Brežice s festivali REMA Primerjava z lokalnimi javnimi zavodi na področju kulture Število zaposlenih Število dogodkov Koncertni program Rezidenca umetnikov po ansamblih Rezidenca umetnikov po zastopanosti Statistika udeležencev Musica Locopolitana Obiskovalci Prihodki od vstopnic Vprašalnik obiskovalcem Pregled obiskov spletne strani www.seviqc-brezice.si Pregled statistike strani Facebook www.facebook.com/Seviqc.Brezice.Festival Demografski pregled dosega objav na Facebook-u Doseg elektronskih novic Seviqc Brežice 2012 Pojavnost festivala

Ars Ramovš zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje, Ljubljana ID: SI51807041 Slovenska cesta 1, SI-1000 Ljubljana, T: +386 1 242 0812, +386 51 303 040, F: +386 1 242 0815, E: info@k-ramovs.si http://www.seviqc-brezice.si

29 / 29