Uvod

Uvod

Ljudje živijo dlje. Pričakovana življenjska doba je približno za tretjino daljša kot pred stotimi leti. Izobraževanje starejših je področje, ki zelo hitro širi svoj obseg na ravni prakse: nastajajo novi programi, vznikajo organizacije za izobraževanje starejših, veliko je mednarodnih projektov o učenju in izobraževanju v starosti. Nastajajo tudi samostojne znanstvene revije, npr. Educational Gerontology, in raziskovalni projekti. Starejši ljudje so dragoceni za razvoj skupnosti, blagostanja, medsebojnih odnosov, čeprav se zdi, da so v sodobnem času pogosto v položaju odvečnosti in nepomembnosti, ker so cenjeni predvsem hitrost, moč, denar.

Starost je enako vredno obdobje življenja kot vsa druga, enako vredno kot otroštvo, mladost in odraslost. Tako kot se spreminja življenje otrok in odraslih, se spreminja tudi življenje starejših. Razvija se nova starost. Novi starejši so ljudje, ki so rojeni po drugi svetovni vojni, so dobro izobraženi ter pričakujejo dolgo življenje in dobro starost. Italijanski psihiater Andreoli (2020) piše o novem obdobju, ki je »zadnje poglavje«, starost je pomembna bivanjska izkušnja, v kateri se ni treba dokazovati, ni treba tekmovati, temveč razumeti svoje življenje. Starost ni upadanje in bolezen, kot se pogosto prikazuje, temveč je tudi obdobje transformacije, ustvarjalnosti. Znanstvena odkritja o regeneraciji nevronov tudi v poznejših letih omogočajo optimizem. »Starost je mlada«, lahko ponovimo za psihologom Baltesom. Starost, kakršna se danes razvija, je nekaj novega, zato je mlada. Sodobni starejši ustvarjajo poteke, kakršnih nismo poznali, in jih sedaj odkrivamo.

Nihče ni rojen star. Vsak posameznik, ki doseže starost, ima veliko življenjskih izkušenj. Vprašanje je, kako lahko izkušnje uporablja, da bi bila starost dobra, da bi razvijal modrost in dobrobit ali dobro počutje. Demografsko staranje je pogosto zaznano kot negativen proces, kot težava in ovira za razvoj družbe. Po drugi strani pa vidimo, da je staranje izreden dosežek sodobne civilizacije in da bo z razvojem medicine mogoče pričakovati zdravo staranje vse do 100 let, zato nas ne presenečajo naslovi, kot so »100 let mlad« ali »Živeti in delati 100 let v času dolgoživosti«. V sodobnem besedišču se pojavljajo poimenovanja: uspešna starost, aktivna starost, blagostanje v starosti, kakovostna starost … Vsako poimenovanje ima sicer svoje značilnosti, a večinoma želijo poimenovanja poudariti, da je za starejše ljudi pomembno tako subjektivno, doživeto kot objektivno okolje, ki omogoča, da starejši zadovoljujejo svoje potrebe, da so (razmeroma) zdravi, imajo dovolj dohodkov, da so samostojni, da lahko razvijajo svoje znanje in identiteto, da so povezani v skupnosti.

Izobraževanje starejših, ki ga imenujemo z različnimi imeni: izobraževanje v poznejših letih, izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju, izobraževanje starejših odraslih, prispeva k samostojnosti in neodvisnosti, kar vključuje osebni razvoj, samostojno učenje in odločanje; prispeva k socialni participaciji, kar

vključuje medsebojne odnose, pravice starejših, vključenost; prispeva tudi k blagostanju: emocionalnemu, telesnemu, materialnemu in duhovnemu. Poljski profesor Homplewicz je v svojih predavanjih in zapisih menil, da je staranje prebivalstva izziv za izobraževanje 21. stoletja, da je izobraževalna gerontologija ali geragogika področje, ki odgovarja na potrebe in želje starejših ter njihove zmožnosti v njihovi realnosti. Izobraževanje starejših je namenjeno dobrim odločitvam, delovanju, presojanju.

Sistem izobraževanja starejših se razvija prek različnih elementov, ki izhajajo iz spoznanja, da je staranje dinamični proces, ki ga uokvirjajo: socialni in kulturni kontekst, biološka in fiziološka ter psihološka spoznanja o staranju, evropska in globalna omrežja organizacij in modelov izobraževanja starejših, razvoj metod, usposabljanje strokovnega kadra, raziskovanje področja, profesionalizacija področja … Izobraževalni programi so namenjeni raznolikim skupinam starejših: od tistih, ki razvijajo drugo kariero, do tistih, ki se spoprijemajo z boleznijo in izgubami. Programi so namenjeni tudi širši skupnosti, da bi ozaveščali o pomenu staranja in o težavah staranja, in tudi izobraževanju strokovnjakov. Avtorji in avtorice tega dela v svojih prispevkih razmišljajo o različnih področjih. Vsi pa izhajajo iz ugotovitev, da sta učenje in izobraževanje za starejše pomembni in da je učenje o starosti pomembno za skupnost.

Besedilo je razdeljeno v dva dela. V prvem so predstavljene uvodne opredelitve, opisi dejavnikov, ki vplivajo na razvoj izobraževanja starejših, in kratek vpogled v zgodovino razvoja izobraževanja starejših. Temu sledijo poglavja o razvoju Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, pripravi na upokojitev, težavah starizma in o duhovnem razvoju v starosti. V drugem delu so naslovljene specifične teme. Didaktične izzive orišeta poglavji o razvoju učbenikov za starejše in o vlogi podkastov. Sledijo teme o ozaveščanju o nasilju nad starejšimi ter razvoju programov za izobraževanje o zdravju s posebnim poudarkom na razvoju veščin prve pomoči in poglavje o žalovanju. V sklepnem delu sta dva primera dobre prakse, in sicer opis dejavnosti s področja medgeneracijskega izobraževanja v Kranju in razvoja inovacije v Centru aktivnosti Fužine v Ljubljani. Zbornik je namenjen vstopu na področje izobraževanja starejših, lahko ga beremo kot celoto ali pa zgolj posamezna poglavja.

Izobraževanje starejših je v Sloveniji že dokaj dobro razvito, dogaja se v mreži univerz za tretje življenjsko obdobje, na univerzah, v dnevnih centrih aktivnosti, v društvih in domovih za starejše, vendar še vedno nagovori razmeroma malo starejših. Želimo si, da bi bilo v izobraževanje vključenih med 5 in 10 % upokojenih ali starejših ljudi, zato je treba pripraviti nove oblike, programe, dogodke, ki bodo spodbudili motivacijo pri različnih skupinah starejših.

Izobraževanje starejših je namenjeno oblikovanju izpolnjujoče starosti (Cordella in Poiani, 2021), razvoju aktivne modrosti in spodbujanju starejših, da

imajo vredno mesto v skupnosti. Psihosocialni in komunikacijsko-odnosni modeli so izhodišča za nove razmisleke in razumevanje sodobnega staranja. Kako se bo dejansko razvijalo ob hitrem znanstvenem napredku in družbenem spreminjanju, bomo vedoželjno opazovali.

Izobraževanje starejših pomeni tudi ozaveščanje o starosti in pripravo za starost, pomeni razpiranje predsodkov o starosti, pomeni prisluhniti starejšim in opaziti rezilientnost, odpornost ali vzdržljivost ob preizkušnjah, razmisliti o lepoti. Izobraževanje prispeva k uvidu, da se lahko čustveno in duhovno blagostanje z leti stopnjuje, in k premisleku, kaj bi želeli početi v starosti. Carstensen (2011), profesorica psihologije na univerzi Stanford, poudarja, kako pomembno je, da si predstavljamo, kaj bomo počeli v starosti. Pri iskanju odgovora je dobro vedeti, da so starejši bolj zadovoljni z življenjem kot mlajši.

Pomemben koncept za razmišljanje o izobraževanju in učenju starejših je dolgoživost. Poudarja prednosti, ki jih prinaša podaljšanje življenja, in potrebo po tem, da te prednosti izkoristimo. Izobraževanje starejših prispeva k temu, da okrepimo prednosti in čim dlje časa odlagamo negativne učinke staranja. Na Univerzi Stanford so začeli razvijati nov »zemljevid« (The New Map of Life, 2021), ki bo kazal pot dolgoživi družbi, pri čemer je vseživljenjsko izobraževanje ena od osnovnih značilnosti.

Staranje prebivalstva prinaša prednosti za vse generacije. Raziskave namreč kažejo, da so starejši ljudje bolj nagnjeni k zaznavanju pozitivnih strani življenja in so bolj sprejemljivi za različnost. S staranjem so ljudje bolj osredotočeni, manj sprejemajo krivičnost, so bolj dialoški. Družbe z več starejšimi ljudmi lahko razvijejo odnose, ki bodo temelj za najboljše družbene prakse, kar smo jih do zdaj poznali.

Nives Ličen in Maja Mezgec

Viri

Andreoli, V. (2020). Una certa età: Per una nuova idea della vecchiaia. Solferino. Carstensen, L. (2011). Older people are happier. https://www.ted.com/talks/ laura_carstensen_older_people_are_happier#t-88602 Cordella, M. in Poiani, A. (2021). Fulfilling Ageing. Springer. Homplewicz, J. (b. l.) Gerontologia wezwaniem dla pedagogiki xxi wieku. www.utwstrzelin.pl/trzeci-glos/gerontologia-wezwaniem-dla-pedagogiki-xxi-wieku/ The New Map of Life (2021). https://longevity.stanford.edu/the-new-map-of-lifeinitiative/