posebej upoštevati navodila železnic. Zaprta sta bila peš pot proti Stražišču in dostop do poti na Kalvarijo ter Šmarjetno goro. Obe poti sta bili kasneje na novo urejeni. Najprej so zgradili nadvoz nad železniško progo, s cestiščem, širokim šest metrov. Zaradi prometne varnosti so na vsaki strani cestišča dodali meter in pol širok pločnik, katerega gradnjo je plačala občina Kranj.
Avtorica razstave in zloženke: mag. Monika Rogelj. Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj. Fotografije: družina Slavec, Kranj (gradnja Gaštejskega klanca in druge gradnje podjetja Josipa Slavca), Darja Okorn, Kranj, fototeka Gorenjskega muzeja. Arhivsko gradivo: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj, dLib (časopis Gorenjec). Priprava slikovnega gradiva in skeniranje: družina Slavec, Kranj, Mateja Likozar, Tina Arh (Zgodovinski arhiv Ljubljana). Konservatorsko-restavratorski posegi: Sandra Dimitrijević. Jezikovni pregled: Judita Babnik. Tisk: Medium, d. o. o. Naklada: 400 izvodov. Izdal: Gorenjski muzej, zanj mag. Marjana Žibert, direktorica. Kranj, december 2018 www.gorenjski-muzej.si Izdajo publikacije in razstavo sta omogočila Mestna občina Kranj in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Velike napore gradbenikov je zahtevala ureditev brega nad novo cesto. Novo traso so morali delavci veliko kopati ročno. Stene navpičnega in visokega useka so bile dolgo brez podpor. Poleti leta 1937 sta se zgodila dva zemeljska podora in velika količina zemlje je zasula gradbišče. Težave je povzročala labora, ko je nestabilno vezivo konglomerata na zraku začelo popuščati.
Z Glavna dovozna žila
za Kranj
Gradnja
Gaštejskega klanca 1936–1938
Zgraditi so morali dolg in visok podporni zid. Mudilo se je, zato so delavci delali tudi v slabem vremenu. Do konca leta 1937 jim je uspelo dokončati betonske zidove, ki so razdeljeni v pet odsekov, razčlenjeni z lepo oblikovanimi stebri iz klesanih kamnov in se zaključujejo z oboki. Kamnite kvadre in drug gradbeni material je Slavčevo podjetje dovažalo iz kamnoloma Kamnitnik v Škofji Loki.
a Kranj je pot po Gaštejskem klancu in naprej čez Savski most dolga stoletja predstavljala glavni dostop do mesta. Cesta je bila že v srednjem veku del pomembne prometne in trgovske poti proti zgornji Gorenjski. Z železniško progo se je promet še povečal in leta 1909 je bil zgrajen nov betonski most čez Savo. Na desnem bregu Save je začel nastajati center kranjske industrije in predel pod Gaštejem je vedno bolj postajal del mesta. Posodobitev ceste na Gaštejskem klancu je bil zahteven gradbeni podvig. Med letoma 1936 in 1938 je novo traso ceste in podporni zid gradilo gradbeno podjetje kranjskega stavbenika Josipa Slavca. Nov Gaštejski klanec je postal prepoznavni del podobe Kranja in dediščina, ki jo je treba ohranjati.
Načrtovanje nove ceste V Kraljevini Jugoslaviji se je po letu 1935 s sredstvi iz državnih posojil začela sistematična obnova in gradnja banovinskih ter državnih cest za sodobni avtomobilski promet. Posodobljena je bila tudi državna cesta št. 2, Ljubljana–Podvin, ki je potekala skozi Kranj. Na trasi gorenjske ceste je bil gradbeno najzahtevnejši del obnove cestni odsek Labore–Kranj na Gaštejskem klancu, v skupni dolžini 1300 metrov. Dela so bila ocenjena na vrednost skoraj tri milijone tedanjih dinarjev. Kot najugodnejši ponudnik je bila na licitaciji avgusta 1936 za izvedbo vseh del izbrana Gradbena družba Josipa Slavca iz Kranja, ki je tedaj že imela veliko izkušenj z zahtevnimi gradnjami mostov in cest.
V začetku leta 1938 so gradbeni delavci nadaljevali urejanje nasipa za cesto od železniškega nadvoza naprej proti Savskemu mostu. Spomladi so postopno začeli tlakovati cestišče z granitnimi kockami. Nad zidom so za pešpot v Stražišče zgradili stopnice. V naslednjih mesecih so opravljali še zaključna dela s postavitvijo robnih trakov.
Pridobivanje gradbenega dovoljenja in trasiranje ceste je potekalo poleti leta 1936. Nova trasa je bila speljana naravnost od Labor, mimo gostilne na Gašteju in višje nad staro cesto. Za prehod čez železniško progo je bil načrtovan širok nadvoz, nato se je cesta nadaljevala po nasipu do Savskega mostu. Tako je imela celotna trasa enakomeren naklon, z zmanjšanim nagibom Gaštejskega klanca.
Gaštejski klanec je bil za Kranj pomembna pridobitev in je temu delu mesta dal novo podobo. Del načrta modernizacije celotne trase ceste je bila tudi razširitev Savskega mostu, kjer je bilo za tedanji promet cestišče preozko. Dela, ki jih je prevzelo gradbeno podjetje Pretnar iz Ljubljane, so se začela konec maja 1939 in so trajala pet mesecev. Po rekonstrukciji je imel most novo, šest metrov široko cestišče in na vsaki strani meter in pol širok pločnik.
Gradbena dela
Sledilo je nadaljevanje obnove državne ceste skozi Kranj, po Jelenovem klancu, mimo gimnazije, do razcepa cest proti Bledu in Jezerskemu in naprej po današnji Koroški cesti. Leta 1940 je bil zadnji odsek ceste skozi Kranj do Zlatega polja dokončan.
Gradbeno podjetje Josipa Slavca je začelo delati jeseni 1936. V času gradnje je promet z Gašteja proti mestu še naprej tekel po stari cesti, ki se je strmo spuščala proti železniški progi. Cesto so zapirali le ob najzahtevnejših delih. Ko so spomladi 1937 teren večkrat razstreljevali, so morali gradbeniki še
Nova cesta in podporni zid na Gaštejskem klancu, konec leta 1938 (hrani družina Slavec, Kranj)
Dela na novem cestišču Pogled na Gaštej sredi tridesetih let, pred gradnjo nove ceste; razglednica (hrani Darja Okorn, Kranj)
Dela na železniškem nadvozu, ko je železniški promet tekel nemoteno (hrani družina Slavec, Kranj)
Začetek gradbenih del z izkopom trase, jeseni leta 1936
(hrani družina Slavec, Kranj)
Utrjevanje odseka ceste od železniškega nadvoza do Savskega mostu (hrani družina Slavec, Kranj)
(hrani družina Slavec, Kranj)
Gradnja pločnikov in zaščitne ograje na železniškem nadvozu (hrani družina Slavec, Kranj)
Zaključna dela in polaganje granitnih kock na cestišču (hrani družina Slavec, Kranj)
Gradnja nadvoza čez železniško progo (hrani družina Slavec, Kranj)
Zahtevna gradnja podpornega zidu in ceste (hrani družina Slavec, Kranj)
Gradnja podpornega zidu, pri čemer so material dovažali in odvažali z malimi vagoni (hrani družina Slavec, Kranj) Pogled z Gaštejskega klanca po koncu gradbenih del (hrani družina Slavec, Kranj)