Katalog Gorenjska 1991 - 2016, 25 let v luči muzejskega gradiva by Gorenjski muzej

Kranj 2016

25 let v luči muzejskega gradiva Avtorica razstave in kataloga: mag. Monika Rogelj Oblikovanje razstave in kataloga: Barbara Bogataj Kokalj Predmeti in drugo gradivo na razstavi: Domel Holding, d. d., Alpina, d. o. o., Knauf Insulation, d. o. o., Iskraemeco, d. d., Iskratel, d. o. o., Savatech, d. o. o., Le-Tehnika, d. o. o., SIJ Acroni, d. o. o., Elan, d. o. o., Postelja, d. o. o., Atotech Slovenija, d. d., LTH Castings, d. o. o., Zvezda Spt, d. o. o., Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, družina Dolenc, Vrbnje, Društvo za ohranitev Udin boršta, Prešernovo gledališče Kranj, Mestni muzej Radovljica; AJPES, Izpostava Kranj, BSC Poslovno podporni center Kranj, zbirke novejše zgodovine in sodobnosti Gorenjskega muzeja. Fotografije: arhivi občin Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska gora, Kranj, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica, Zavod za šport Jesenice, TIC Jesenice, Turizem Kranjska Gora, Zavod za šport RS Planica, JP Komunala Kranjska Gora, Osnovna šola Tržič, JP Komunala Tržič, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Zavod za turizem in kulturo Kranj, Zavod za šport Kranj, Veslaška zveza Slovenije (spletna stran www.vzsmedia.info), Prešernovo gledališče Kranj, Zavod za kulturo Škofja Loka, Domel Holding, Gorenjski glas, Društvo za ohranitev Udin boršta, Davo Karničar, https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Kieselstein, arhiv in fototeka Gorenjskega muzeja Avtorji fotografij: Rožle Bregar, Franc Brezar, Bogdan Bricelj, Aleš Čerin, Viktor Debelak, Tina Dokl, Uroš Frelih, Franc Goltez, Mihael Grmek, Tatjana Grilc, Drago Holynski, Jože Jenšterle, Tomaž Kalan, Miran Kambič, Gorazd Kavčič, Sašo Kočevar, Bogomir Košir, Mirko Kunšič, Aljaž Muljavec, Mare Mutić, Franc Oderlap, Bojan Okorn, Gordana Pagor, Miro Podgoršek, Helena Rant, Monika Rogelj, Mišo Serajnik, Andrej Štremfelj, Simon Šubic, Matjaž Vidmar. Konservatorski posegi: Sandra Dimitrijević, Irena Gortan Armanini Skeniranje gradiva: Mateja Likozar Jezikovni pregled: Judita Babnik Prevod: Katarina Ropret Tisk: Medium d.o.o. Naklada: 600 Cena: 6 EVR Izdal in založil: Gorenjski muzej, zanj mag. Marjana Žibert, direktorica Tomšičeva 42, 4000 Kranj, www.gorenjski-muzej.si Kranj, oktober 2016 Izdajo publikacije in razstavo sta omogočila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Kranj

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(497.452)(083.824) 94(497.452)“1991/2016“(083.824) ROGELJ, Monika Gorenjska 1991-2016 : 25 let v luči muzejskega gradiva / [avtorica Monika Rogelj ; avtorji fotografij Rožle Bregar ... [et al.] ; prevod Katarina Ropret]. - Kranj : Gorenjski muzej, 2016 ISBN 978-961-6478-77-9 1. Gl. stv. nasl. 286750720

UVODNIK Več tisoč let staro posodje in nakit, stare listine in kipi svetnikov, kmečke poslikane skrinje in staro meščansko pohištvo, čudovita ženska in moška oblačila iz vasi in mesta, množica orodja in pripomočkov, brez katerih našim prednamcem ne bi uspelo pridelati vsakdanjega kruha, likovne stvaritve mnogih umetnikov, na tisoče starih razglednic in fotografij, mnogo izdelkov in katalogov, ki spominjajo na industrijski razcvet 20. stoletja, plakati, ki so imeli vlogo medija, predmeti, ki opominjajo na krutost vojne. To in še mnogo več najdemo v zakladnici Gorenjskega muzeja, ki jo skrbno hranimo, proučujemo in interpretiramo za današnji dan. Muzeji tako ne poudarjamo samo pogleda nazaj. V Gorenjskem muzeju pa sodobni čas spremljamo še na poseben način – že skoraj petdeset let z zbiranjem predmetov, drobnega tiska in s fotografiranjem našega okolja spremljamo čas, v katerem živimo. Tako zaznavamo gospodarske in vse druge razmere v pokrajini ter dosežke na vseh področjih. Dokumentiramo vsakdanje življenje in ga postavljamo v kontekst vseh preostalih sprememb. Letos se oziramo v čas pred petindvajsetimi leti, ko smo dobili samostojno slovensko državo. Neponovljiva prelomnica v slovenski zgodovini nas je navdajala z optimizmom in navdušenjem, ki je tako kot v vsaki zgodovinski dobi ali človeškem življenju na trenutke tudi usahnilo. Vsekakor pa smo stopili naprej in s skupno vizijo ustvarili razvoj v naših vaseh, mestih, pokrajini. Tudi na Gorenjskem. Tako kot dediščina nastaja doma, ko se odločimo dragoceni predmet, fotografijo, zgodbo ali modrost ohraniti za svoje potomce, bi radi z razstavo in s katalogom, ki v luči muzejskega gradiva predstavlja Gorenjsko med letoma 1991 in 2016, opozorili na dediščino pravkar minulega časa, na dediščino, s katero živimo in ji pripadamo. S tem zavedanjem so se v času nastajanja razstave mnoge gorenjske občine, podjetja in posamezniki odzvali našemu vabilu za sodelovanje, za kar se vsem iskreno zahvaljujem. Mag. Moniki Rogelj, muzejski svetovalki za novejšo zgodovino in spremljanje sodobnosti, pa se zahvaljujem za pripravo razstave in kataloga, ki nas nagovarjata, da bi skupaj delovali in ustvarjali za našo Gorenjsko.

Mag. Marjana Žibert, direktorica

UVOD ZAKAJ SODOBNOST V MUZEJU? V Gorenjskem muzeju že več kot tri desetletja sprotno spremljamo dogajanje na Gorenjskem in zbiramo aktualne predmete, drobni tisk ter fotografsko dokumentacijo. Iz množice ponudbe na terenu odbiramo tisto, za kar menimo, da najbolje označuje gorenjski prostor v sodobnem času. Seveda je pri zbiranju sodobnega gradiva treba upoštevati dve dejstvi – subjektivnost kustosa in pomanjkanje zgodovinske distance. Marsikdaj se namreč dejanski pomen določenega dogodka in z njim povezanega gradiva izkaže sčasoma, v daljšem zgodovinskem procesu. Zato je tako zbrane muzealije po določenem času in na podlagi novih spoznanj treba ponovno ovrednotiti. V muzeju shranjeno sodobno gradivo bo v prihodnje, kot materialno dokazilo, ob potrebni interpretaciji, označevalo današnji čas. Zato mora zajemati vsa področja življenja in dela v pokrajini, ob upoštevanju različnih socialnih skupin, njihovega načina življenja in vrednot. Pri zbiranju moramo upoštevati glavne kriterije, kot so tipičnost, kakovost, razširjenost, novosti, izginjanje, izjemnost, zlasti pa domača produkcija. Nekatere predmete zbiramo zaradi njihovega simbolnega pomena, kot spremljevalce in pričevalce pomembnih zgodovinskih dogodkov. Pri iskanju gradiva na terenu se srečujemo z drugačnimi problemi kot pri starejšem gradivu, saj predmeti iz vsakdanjega življenja na prvi pogled ne delujejo kot nosilci sporočil, zanimivih za zgodovino. Predmeti imajo za lastnike marsikdaj še uporabno, materialno ali čustveno vrednost, zato jih je mogoče zbrati šele s časovnim zamikom. Po drugi strani pa nekatero gradivo zelo hitro izginja, kar od nas zahteva takojšen odziv. Čas globalizacije, hitrega potrošništva in na vseh področjih prisotnega trženja nas torej postavlja pred nalogo, da v množični dnevni produkciji prepoznamo in odberemo temeljno, najbolj povedno ali simbolno gradivo.

ZAKAJ RAZSTAVA O SODOBNI GORENJSKI? Obdobje od razglasitve samostojne države Republike Slovenije je bilo tudi za Gorenjsko čas velikih sprememb, kar nam lahko ilustrira gradivo, ki smo ga zbrali v muzeju. Poleg predmetov hranimo veliko tiskov, od plakatov, katalogov do drobnih tiskovin. Med pripravo razstave so bili zbrani tudi najnovejši izdelki gorenjskih podjetij, ki bodo v prihodnje ostali shranjeni v muzeju. Na razstavi predstavljamo posamezne dogodke, glavne spremembe in razvojne procese, ki so najbolj zaznamovali življenje prebivalcev 5

Gorenjske v zadnjih petindvajsetih letih. Izpostavljamo uspehe, odkrivamo posebnosti in opozarjamo na probleme. Marsikaj je prikazano le simbolno. Namen razstave ni kronološki pregled gorenjske preteklosti po letu 1991, ampak je pogled v nekatere pomembne teme, kolikor nam to omogoča raznolikost muzejskega gradiva, ki ga trenutno hranimo. Izbrano gradivo je razdeljeno v nekaj glavnih vsebinskih sklopov, ki predstavljajo spremembe lokalne samouprave, življenje v novih občinah, skrb za okolje in ravnanje z odpadki, gospodarski utrip in domačo produkcijo z glavnimi značilnostmi razvoja v kmetijstvu, industriji, podjetništvu in trgovini, pomen turizma in ponudbo številnih prireditev ter izstopajoče dogodke v športu in kulturi. Razstava je tudi neke vrste vpogled v muzejsko delo. Na eni strani nam omogoča pregled do zdaj oblikovanih muzejskih zbirk sodobnosti, obenem pa je priložnost, da ocenimo, katerim tematikam se bo v prihodnje treba še bolj natančno posvetiti. Hkrati želimo javnost in ustvarjalce različnega gradiva opozoriti na pomen ohranjanja aktualnih predmetov, kot zanimivih pričevalcev za zgodovino.

Regionalni razvojni program Gorenjske 2007–2013, brošura Gorenjska, Partnerstvo za razvoj, 2005, prospekt

GORENJSKA REGIJA Gorenjsko kot regijo na severozahodnem delu Slovenije v novejšem času označuje obseg 18 gorenjskih občin oziroma petih upravnih enot. Z mejami občin se sklada tudi obseg Gorenjske kot statistične in razvojne regije. Za nekatere upravnopolitične namene in posamezne strokovne službe ta delitev nekoliko odstopa. Izhajajoč iz tradicionalnih povezav k širši Gorenjski prištevamo tudi kamniško območje in kraje do severnega obrobja ljubljanske občine. Gorenjska obsega 2137 km2 in šteje 203.929 prebivalcev (leta 2015). Kot šesta največja slovenska regija zavzema desetino ozemlja Slovenije. Štiri desetine površine Gorenjske predstavlja visokogorski svet nad 1000 metri, nižinskega sveta pod 600 metrov je slaba tretjina. Dobrih 69 % površine Gorenjske prekriva gozd. V okvir varovanih območij narave spada 45 % regije, kar vključuje področja evropskega varstvenega območja Natura 2000 ter zavarovana območja narave s Triglavskim narodnim parkom, z več naravnimi rezervati in spomeniki.

NOVE OBČINE V samostojni Sloveniji je bila pomembna prelomnica sprememba v lokalni samoupravi, z oblikovanjem teritorialno manjših občin, katerih uprava naj bi bila čim bliže prebivalstvu. Volja prebivalcev o obsegu novih občin se je ugotavljala z referendumskim glasovanjem. Leta 1994 je bilo namesto nekdanjih petih velikih družbenopolitičnih skupnosti oblikovanih več novih občin. Kranj, ki je edini dobil status mestne občine, je ohranil vlogo regionalnega središča Gorenjske. Prav tako so upravni uradi ostali na Jesenicah, v Tržiču, Radovljici in Škofji Loki. Nekdanja občina Jesenice je bila razdeljena na novi občini Jesenice in Kranjska Gora. Občina Tržič se je v novo občino preoblikovala brez teritorialnih sprememb. Iz nekdanje velike občine Kranj so bile poleg največje Mestne občine Kranj oblikovane še nove, manjše podeželske občine Naklo, Šenčur, Preddvor in Cerklje na Gorenjskem. Občina Radovljica je bila razdeljena na tri nove občine – Bled, Bohinj in Radovljica. Na škofjeloškem so bile oblikovane občine Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas – Poljane in Žiri. Na obrobju osrednje Gorenjske je občina Kamnik obdržala enak teritorialni obseg. Domžalska občina se je razdelila na štiri nove občine, in sicer Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Iz nekdanje ljubljanske občine Šiška sta se izločili samostojni občini Medvode in Vodice.

Ob prvi spremembi lokalne zakonodaje leta 1998 se je iz občine Jesenice izločila nova občina Žirovnica. Dve naselji občine Preddvor sta postali samostojna občina Jezersko. Od Kamnika se je izločila občina Komenda in od Domžal občina Trzin. Kasneje je bilo izvedenih še nekaj manjših teritorialnih popravkov. Leta 2002 je bilo naselja Hrastje s 1040 prebivalci izločeno iz občine Šenčur in priključeno k Mestni občini Kranj. Naselje Bukov Vrh je bilo izločeno iz občine Škofja Loka in priključeno občini Gorenja vas - Poljane, medtem ko je naselje Sv. Lenart iz občine Železniki prišlo pod škofjeloško občino. Zadnja med gorenjskimi občinami je bila leta 2006 oblikovana občina Gorje, z izločitvijo dela ozemlja iz občine Bled.

PREBIVALCI GORENJSKE Na Gorenjskem prebiva slaba desetina slovenskega prebivalstva, od tega štiri desetine v urbanih naseljih. Demografski procesi bistveno ne odstopajo od splošnih trendov, vendar pokrajina v celoti kaže boljšo prebivalstveno sliko od slovenskega povprečja. Rodnost in naravni prirast sta med najvišjimi, medtem ko je selitveni prirast negativen. Gorenjska med regijami izstopa po najvišjem deležu mladega prebivalstva do 14 let. Tudi razmerje med številom mladih in številom prebivalcev nad 65 let je ugodnejše, čeprav se povprečna starost v vseh občinah dviguje. Med posameznimi deli regije se kažejo nekatere večje razlike. Največjo rast prebivalstva beležijo mestna središča in občine v njihovi bližini. Zaradi dobrih prometnih povezav in urejene infrastrukture so se številne mlade družine naselile v krajih urbaniziranega podeželja. To se kaže v nižji povprečni starosti prebivalcev v občinah na jugu in vzhodu regije. Po visokem naravnem prirastu v slovenskem merilu izstopa škofjeloško območje, ki ima nadpovprečno visok delež mladega prebivalstva in večje število članov na gospodinjstvo. Povsem drugačna je slika v občinah Zgornje Gorenjske, kjer imajo nekatere občine izrazito visok delež starejšega prebivalstva.

Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2008–2023, brošura Poročilo o delu Občine Tržič 1995–1998, brošura

Cerklje se predstavijo, 2004, zloženka

Pr‘ Jezer, Glasilo Občine Jezersko, številka 1, junij 1999

Koledar prireditev v občini Jesenice, 2013, brošura Blejske novice, Časopis Občine Bled, številka 4, april 2012

SKRB ZA OKOLJE Varovanje okolja v povezavi z dvigom kakovosti življenja in razvojem podeželja je bil eden glavnih strateških ciljev regionalnih razvojnih programov Gorenjske od leta 2002 naprej. V vseh občinah se je višina sredstev za gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter čistilnih naprav hitro povečevala. Pomembno je bilo pridobivanje razvojnih sredstev Evropske unije. Delež investicij Gorenjske na tem področju se je v slovenskem merilu podvojil in je leta 2011 znašal 6,8 %. Leta 2012 je bilo v regiji prečiščenih skoraj 87 % vseh odpadnih voda, kar je bilo visoko nad slovenskim povprečjem. Gradnja infrastrukture je bila večkrat povezana z obnovo po poplavah. Zaradi številnih vodotokov in hudournikov so ob velikem in dolgotrajnem deževju največkrat ogroženi kraji v Selški in Poljanski dolini, na območju Bohinja in Tržiča. Najbolj katastrofalne posledice je pustilo hudo neurje septembra 2007 v Železnikih in Kropi.

Nova Centralna čistilna naprava v Radovljici deluje od leta 2006

Gradnja kanalizacije Spodnji Brnik–Vopovlje v občini Cerklje na Gorenjskem

(arhiv Občina Radovljica)

(arhiv Občina Cerklje na Gorenjskem)

Gradnja zadrževalnega bazena čistilne naprave na Jesenicah (arhiv Občina Jesenice)

Čistilna naprava na Suhi pri Škofji Loki je bila dograjena leta 2015 v okviru projekta Ureditev porečja Sore. (arhiv Občina Škofja Loka)

Vodohran Trebija v občini Gorenja vas – Poljane (arhiv Občina Gorenja vas – Poljane)

Velike poplave v Železnikih 18. septembra 2007

Odpravljanje posledic poplav v Železnikih septembra 2007

(arhiv Občina Železniki)

(foto Tina Dokl, Gorenjski Glas)

RAVNANJE Z ODPADKI Med bolj aktualnimi problemi na Gorenjskem je bilo vprašanje odlaganja komunalnih odpadkov in izbira lokacije regijskega centra za ravnanje z odpadki. Leta 2005 je bilo za gradnjo gorenjskega centra predlagano odlagališče Kovor, kar so krajani na referendumu zavrnili. Odlagališče je bilo leta 2015 zaprto. Leta 2007 je bil med gorenjskimi občinami sprejet dogovor o gradnji skupnega regijskega centra v Tenetišah. Krajani bližnjih naselij so se organizirali v Civilni iniciativi Mlake in Tenetiš ter Društvu za zaščito Udin boršta. Postavili so vaške straže in za štiri mesece zaprli dostop do odlagališča. Na referendumu se je večina občanov celotne kranjske občine strinjala z gradnjo centra v Tenetišah, vendar je zaradi močnega nasprotovanja lokalnega prebivalstva obveljal dogovor, da bo to delovalo samo še do sredine leta 2009. Še naprej deluje odlagališče Mala Mežakla na Jesenicah, kjer v javno-zasebnem partnerstvu nastaja sodoben center za ravnanje z odpadki.

Protesti krajanov pred vhodom na odlagališče Tenetiše, ki so trajali štiri mesece, do marca 2008, in so bili tudi medijsko zelo odmevni. (arhiv Društva za ohranitev Udin boršta)

Na Gorenjskem se je količina komunalnih odpadkov v zadnjem obdobju zmanjšala za četrtino. Leta 2006 je bilo ustvarjenih skupno skoraj 85 tisoč ton odpadkov in leta 2011 slabih 64 tisoč ton ali 8,8 % v slovenskem merilu. Leta 2014 je na posameznega prebivalca Gorenjske odpadla količina 426 kilogramov odpadkov. Ločeno zbiranje je z vstopom v Evropsko unijo postajalo del vsakdanjega življenja Gorenjcev. Vse komunalne službe so po občinah uredile zbirne centre, v Kranju prvega leta 2001. Gorenjska spada med regije, kjer se ločeno zbere največ komunalnih odpadkov, leta 2014 je bil ta delež 70 %. Še desetletje prej je bila velika večina odloženih na mešanih deponijah.

Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov v občini Šenčur, za katerega skrbi Komunala Kranj. (arhiv Občina Šenčur)

Na odlagališču Mala Mežakla na Jesenicah od leta 2013 nastaja sodoben center za ravnanje z odpadki.

Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov v občini Cerklje na Gorenjskem

Nova komunalna baza Tabre v Kranjski Gori leta 2007

(arhiv Občina Jesenice)

(arhiv Občina Cerklje na Gorenjskem)

(arhiv Komunala Kranjska Gora)

Predelava ločeno zbranih odpadkov v novi sortirnici na Mali Mežakli leta 2016 (arhiv Občina Jesenice)

Zbirni center v Radovljici (arhiv Občina Radovljica) 11

KMETIJSTVO Za ohranjanje kulturne krajine in življenja na podeželju je pomembno kmetijstvo, ki je na Gorenjskem v zadnjih desetletjih doživelo večje spremembe v posestni strukturi in rabi zemljišč. V zadnjem obdobju se kmetje soočajo s pomanjkanjem obdelovalne zemlje. Obseg obdelovalnih površin na prebivalca Gorenjske je 414 m2 in je pol manjši od slovenskega povprečja. Zaraščanje površin se je ustavilo, precej kakovostnih zemljišč je bilo trajno izgubljenih zaradi pozidav. Leta 2010 je bilo na Gorenjskem 4476 kmetij in število se je v desetih letih zmanjšalo za dobrih 550. S kmetijstvom se ukvarja okoli 2550 Gorenjcev. Več kot polovica zemljišč kmetij predstavlja gozd. Kmetijska zemljišča v uporabi so ob popisu obsegala 31.411 hektarov, kar je predstavljalo 6,6-odstotni delež v Sloveniji. Povprečna gorenjska kmetija meri dobrih 7 hektarov, vendar se povečuje število velikih kmetij. Številne kmetije so izrazito živinorejske, usmerjene v pridelavo mleka. Leta 2010 so redile skupno 39.525 glav živine, večinoma goveda, kar je predstavljalo 9,4 % vse slovenske črede. Po mlečnosti krav so izrazito nad slovenskim povprečjem. Tehnološko sodobna in visoko intenzivna prireja mleka je zlasti na ravnini jugovzhodnega dela regije. V hribovitem in goratem severozahodnem delu se ohranja planinska paša in leta 2006 je bilo aktivnih še 116 planin.

Kmetija Mulej, na kateri v modernem hlevu redijo 160 glav živine, hkrati pa oddajajo turistične sobe. Zaradi boljših možnosti razvoja je bila v celoti preseljena iz strnjenega centra na obrobje vasi Selo pri Bledu. (foto T. Grilc, arhiv KGZ Kranj)

Poleg visokega deleža travnikov med poljedelskimi kulturami prevladujejo krmne rastline, predvsem trave in koruza. V devetdesetih letih se je zaradi izgube trga in težav z boleznimi močno zmanjšal obseg in število pridelovalcev krompirja. Nekateri kmetje so se preusmerili v intenzivno pridelavo zelenjave, zlasti zelja in repe, vendar je v skupnem z vrtninami zasajenih le 3,5 % njiv. Po ocenah trajnostne naravnanosti kmetijstva so nekateri kazalniki za Gorenjsko med najnižjimi v Sloveniji. Zato je še bolj pomembno, da se z različnimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja okoli četrtina kmetij, še več na škofjeloškem območju. V porastu je ekološko kmetovanje in število ekoloških kmetij se je v desetletju do leta 2010 povečalo s 36 na 171. Za to se odločajo predvsem v hribovitih predelih, kjer ni mogoča intenzivna pridelava.

Spomladanski in jesenski Kmetijski sejem v Komendi prirejajo od leta 1995 in je ena najbolj množično obiskanih prireditev na Gorenjskem. (arhiv Gorenjskega muzeja)

Sodobno opremljeni hlev s prosto rejo krav molznic na kmetiji Zabret na Bobovku pri Kranju (arhiv Gorenjskega muzeja)

Spravilo krme z moderno mehanizacijo na Kranjskem polju. Opremljenost s stroji je na gorenjskih kmetijah boljša od slovenskega povprečja. (arhiv Gorenjskega muzeja)

Sorško polje, Bitnje, začetek devetdesetih let (foto T. Kalan, fototeka Gorenjskega muzeja)

Slovesnost ob zaključku izgradnje infrastrukture in obnove središča vasi Voglje, 14. avgust 2009, vabilo

Ob zaključku projekta GORKI, Kranj, 2015, brošura

Zbirni center Šenčur za ločeno zbiranje odpadkov, 2005, zloženka

Priročnik za pravilno ravnanje z odpadki v Občini Naklo, 2010, brošura Bilten Jeko-in, javno komunalno podjetje, št. 1, 1997

Referendum o gradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki v Tenetišah, november 2007, zloženka

Proti gradnji regijskega centra Tenetiše, november 2007, letak

Predstavitev Združenja za ekološko kmetovanje Gorenjske, 2002, zloženka

Izdelki gorenjskih domačij, 2004, brošura

Novi mlekomat v centru Cerkelj, 2009, letak

GOSPODARSKI RAZVOJ Ob osamosvojitvi Slovenije so glavnino gospodarstva Gorenjske predstavljala industrijska podjetja, ki so se zaradi izgube tradicionalnih trgov znašla v težavah, nekatera tudi v stečajnih postopkih. Kazalci uspešnosti so se začeli izboljševati sredi devetdesetih let, ko je bila Gorenjska gospodarsko tretja najmočnejša regija in je predstavljala desetino gospodarstva države. Izstopala je po deležu izvoza in produktivnosti, drugje je zaostajala za slovenskim povprečjem. Veliko je bilo opuščenih industrijskih objektov in premalo podjetniških vlaganj. Leta 2002 je bil na pobudo občin sprejet prvi Regionalni razvojni program Gorenjske. Tudi v programih za naslednja obdobja so bili kot glavni strateški cilji med drugim postavljeni zagotovitev vzdržnega razvoja za uspešno poslovanje, spodbujanje storitvenih dejavnosti in sodobnih industrij, nova delovna mesta, razvoj infrastrukture, spodbude za podjetništvo, inovativnost in turistično ponudbo, ohranjanje okolja in dvig kakovosti življenja. Leta 2005 je gospodarstvo Gorenjske v slovenskem merilu predstavljal 8,9 % podjetij, 9,6 % zaposlenih, 7,9 % ustvarjenih prihodkov in 8,6 % nacionalnega bruto domačega proizvoda. Po različnih kazalnikih je beležilo počasnejšo rast kot slovensko in razlika se je v naslednjem obdobju še povečevala. Leta 2011 je bil gorenjski delež v slovenskem BDP 8,3 %. Vedno več delovnih mest so ustvarjale storitvene dejavnosti, leta 2005 že več kot polovico, vendar so največji delež prihodkov še vedno prispevala industrijska podjetja.

Podjetje Acroni je eden od naslednikov nekdanje Železarne Jesenice, od katere je prevzelo proizvodnjo ploščato valjanih izdelkov iz jekla različnih vrst. (arhiv Gorenjskega muzeja)

Od leta 2004 opuščeni kompleks Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču je tehniška dediščina Gorenjske in kulturni spomenik državnega pomena. (arhiv Gorenjskega muzeja)

Podjetje Goodyear Dunlop Sava Tires v Kranju, ki je v lasti tuje multinacionalke, je eden največjih gorenjskih izvoznikov.

V halah nekdanjega podjetja IBI v Kranju so našli prostore različni mali podjetniki in trgovine.

(arhiv Gorenjskega muzeja)

Pogled na industrijski del Železnikov s podjetjem Domel, katerega lastniki so zaposleni ter bivši zaposleni in je eno najuspešnejših slovenskih podjetij.

Nova gospodarska cona v Žireh je bil eden od projektov, ki so bili sofinancirani iz Sklada za regionalni razvoj Evropske unije.

Medpodjetniški izobraževalni center v Škofji Loki usposablja nove strokovne kadre v tesnem sodelovanju s podjetji.

(arhiv Občine Železniki)

(arhiv Občine Žiri)

(arhiv Občine Škofja Loka)

INDUSTRIJA Gorenjska se je v najnovejšem času vse bolj odmikala od podobe industrijske regije, vendar je industrija še vedno zelo pomembna za gospodarstvo in zaposlovanje prebivalstva. Največji delež predstavlja nekaj velikih izvoznih podjetij elektro, kovinske in gumarske panoge. Proizvodnjo so opustila predvsem tekstilna, obutvena in usnjarska podjetja. Širila so se posamezna podjetja, ki so prerasla okvire obrtnih delavnic in so gradila v novih poslovnih conah. Leta 2012 je industrija še vedno zaposlovala tretjino vseh delavcev in ustvarila dobrih 46 % vseh prihodkov. V zadnjem obdobju so med najbolj uspešnimi gorenjskimi podjetji tista, ki so z velikimi investicijami in novimi tehnologijami posodobila proizvodnjo ter ponujajo visokokakovostne izdelke. V marsikaterem podjetju je bila pomembna soudeležba ali prevzem lastništva tujih vlagateljev. Veliko večino svojih prihodkov ustvarijo na tujih trgih po vsem svetu. Z vrhunskimi izdelki, ki so plod domačega razvoja, inovativnosti in tehnologij, sodelujejo z velikimi svetovnimi partnerji v različnih panogah in v posameznih primerih predstavljajo pomemben delež na tržišču primerljivih izdelkov.

PODJETNIŠTVO Največji razcvet podjetništva je bil v prvi polovici devetdesetih let, ko je bilo v petih letih na novo ustanovljenih preko 3500 podjetij, tudi več kot 70 novih na mesec. Za spodbujanje podjetništva v regiji se je leta 1993 začelo poskusno izvajanje programa Evropske unije Phare, ki je ponujal tehnično pomoč in svetovanje novim podjetnikom, kasneje pa so posamezne občine dobile tudi sredstva za razvoj poslovnih con. Leta 1997 so mala podjetja ustvarila 21 % vseh dohodkov v gospodarstvu in dajala delo 18,5 % zaposlenim. Delež je v naslednjih letih še naraščal. Leta 2005 je delovalo skupno 61 velikih, 59 srednjih in 3753 malih družb ter 5604 samostojnih podjetnikov. Letno je bilo ustanovljenih okoli 500 novih podjetij. Uspešna mala podjetja so preraščala v srednja. Po aktualnih podatkih je bilo leta 2015 na Gorenjskem aktivnih 5594 gospodarskih družb. Od tega je skupno 116 velikih in srednjih podjetij zaposlovalo 55 % delavcev, ustvarilo skoraj dve tretjini prihodkov in 80 % prihodkov od izvoza. Največje število podjetij je bilo dejavnih v trgovini ter pri vzdrževanju in popravilu motornih vozil.

TRGOVINA Tradicija sejemske dejavnosti se je na Gorenjskem obdržala do leta 2001. Poleg uveljavljenih prireditev je Gorenjski sejem od leta 1991 pripravljal nov sejem Slovenski proizvod Slovenska kakovost. Namenjen je bil spodbujanju domačega gospodarstva in uveljavljanju slovenskih blagovnih znamk. Najbolj izstopajoči izdelki so prejeli znak kakovosti SQ Slovenska kakovost, ki naj bi podjetjem pomagal pri prodaji na domačem in tujih tržiščih. Na prvem sejmu je znak prejelo 53 izdelkov, leta 2000 jih je bilo podeljenih že 844. Na Gorenjskem sta imeli sedež dve veliki slovenski trgovski podjetji za prodajo živil in tehničnega blaga. Tako Živila kot Merkur sta v devetdesetih letih hitro povečevala promet in svoje poslovalnice širila ven iz regije. Merkur se je strmo vzpenjal na lestvici najuspešnejših slovenskih podjetij, vendar je kasneje zašel v velike finančne težave. Novi marketi Živil v Ljubljani so bili največji trgovski centri v domači lasti, vendar je podjetje nato prevzel konkurenčni trgovec. Pri ponudbi tehničnega blaga in gradbenega materiala so se uveljavili posamezni domači podjetniki. Po letu 2000 so se na obrobjih gorenjskih mest, zlasti ob največjih prometnih vpadnicah, eden za drugim odpirali novi centri slovenskih in tujih trgovskih verig. Številne majhne trgovine v mestnih jedrih, ki so se odpirale v času razcveta podjetništva, so prenehale poslovati ali se preselile v nove centre. 18

Objekte Gorenjskega sejma na Savskem otoku je zamenjal nov nakupovalni center Supernova, odprt leta 2003. (arhiv Gorenjskega muzeja)

Prvi večji nakupovalni center na Gorenjskem je bila leta 1999 odprta trgovina Spar v Kranju. (foto D. Holynski, fototeka Gorenjskega muzeja)

Veliko zanimanje ljudi ob odprtju vsakega novega nakupovalnega centra. (arhiv Gorenjskega muzeja)

Trgovski centri in table številnih trgovin ob glavni prometnici na Jesenicah (arhiv Gorenjskega muzeja)

Največja domača spletna trgovina Mimovrste, ki deluje od leta 2002, je zrasla iz trgovine z računalniško opremo. Do nedavnega je bil sedež podjetja na Jesenicah. (arhiv Gorenjskega muzeja)

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST Odpuščanja, brezposelnost in pomanjkanje novih delovnih mest so v zadnjih desetletjih zelo zaznamovali Gorenjsko. Zaradi težav industrijskih podjetij so na začetku devetdesetih let številni delavci izgubili delo. Brezposelnost je vrh dosegla leta 1993, ko je bilo v evidencah 11.782 iskalcev zaposlitve. Nato se je stanje počasi začelo izboljševati; do leta 2000 je stopnja brezposelnosti padla na 9,7 %. Leta 2005 je bilo na Gorenjskem skupno 71.700 delovnih mest. Do leta 2012 se je število zmanjšalo na 67 tisoč. Delovno aktivnih prebivalcev je bilo 77.660, od katerih jih je imelo slabih 30 % višjo ali visoko stopnjo izobrazbe. Več kot četrtina prebivalcev je bila zaposlenih zunaj regije, največ v Ljubljani. Delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih je bil 56,5 %. V zadnjem obdobju se je število zaposlenih povečalo v različnih tehničnih dejavnostih, zdravstvu, sociali in izobraževanju, upadalo pa je v industriji, gradbeništvu, trgovini, gostinstvu in prometu. Stopnja brezposelnosti se je ves čas zmanjševala, leta 2008 je znašala 5 % in je bila najnižja med vsemi regijami. Z začetkom gospodarske krize se je število brezposelnih z dobrih 4000 v enem letu povečalo za skoraj 70 %. Leta 2012 je bilo med brezposelnimi skoraj 10 % aktivnega prebivalstva, kar je bilo manj od slovenskega povprečja. 19

Gorenjska banka, Poslovno poročilo 1992

Sava, Časopis koncerna Sava d. d., marec 1998

Železarna Jesenice – Acroni, 1994, prospekti Domel, Predstavitev podjetja, 2005, brošura

Iskratel, Letno poročilo 1998, brošura

Peko, kolekcija jesen-zima 2014–2015, prospekt

Alpina, čevlji za smučarski tek, sezona 2006/2007, stran iz kataloga

Gorenjska oblačila, kolekcija pomlad-poletje 1999, prospekt

Iskraemeco, 1995, katalog

Elan, sezona zima 1998/1999, katalog

Halo Pizza Podmornica, 1994, reklamni letak

Promocijski katalog obrtnikov v Občini Tržič, 2011, brošura Šenk Pohištvo, 1994, prospekt

Center IBI, Oddaja poslovnih prostorov, 2012, prospekt

Le-Tehnika, 1998, prospekt

Sejem Slovenski proizvod Slovenska kakovost, 1992, brošura 48. mednarodni Gorenjski sejem, 1998, letak

Merkur, 2002, prospekt

Ĺ˝ivila, odprtje Hipermarketa Cerklje, 2001, prospekt

Trgovina Fortuna dom, Gorenja vas, 1996, prospekt

Odprtje trgovine Spar v Kranju, 1999, letak

Odprtje Diskonta TrenÄ?a, 1996, letak

TURISTIČNA REGIJA Gorenjsko z nekaj najbolj znanimi slovenskimi turističnimi kraji obišče petina vseh turistov, ki pridejo v Slovenijo. V ponudbi je več kot 26.000 turističnih ležišč, kar je največ med slovenskimi regijami in njihovo število se je v zadnjih desetih letih podvojilo. Leta 2005 je Gorenjsko obiskalo slabega pol milijona turistov, leta 2014 pa že 706.443 in je bilo zabeleženih več kot 1,7 milijona nočitev, večino tujcev. V turističnih središčih so bili obnovljeni hoteli, zgrajeni novi objekti z novostmi v ponudbi. Tudi v manjših krajih se je povečala ponudba družinskih hotelov in apartmajev. Vsa večja smučišča so dobila moderne sedežnice. Pri promociji so dejavne občine s posameznimi turističnimi zavodi in informacijskimi središči. Na Gorenjskem, ki je druga najpomembnejša slovenska turistična regija, za obiskovalce najbolj privlačna ostajata narava in kulturna dediščina.

Nov Bohinj Park Eco hotel v Bohinjski Bistrici z raznovrstno ponudbo (foto M. Serajnik)

Pomemben del ponudbe so raznolike prireditve, ki so zanimive zlasti za domače goste. Poleg tradicionalnih etnografsko, glasbeno in družabno obarvanih dogodkov se je v zadnjem obdobju uveljavilo nekaj novih. To so predvsem številne prireditve ob lokalnih praznikih in nekaj novih množično obiskanih velikih dogodkov.

Informacijski center Triglavska roža je pomembna dopolnitev turistične in kulturne ponudbe Bleda in Gorenjske. (arhiv Občine Bled)

Vhod v podzemno utrdbo Goli vrh, ki je del Rupnikove linije, urejene v okviru projekta Brezmejna doživetja kulturne dediščine.

Od leta 2012 v Radovljici poteka Festival čokolade, ki je množično obiskan. (foto M. Kambič, arhiv Občine Radovljica)

(arhiv Občine Gorenja vas - Poljane)

Kolesarska pot od Rateč do Mojstrane je zelo priljubljena med obiskovalci širšega območja Kranjske Gore. (foto M. Vidmar, arhiv Turizem Kranjska Gora)

ŠPORTNI USPEHI Gorenjska zimskošportna središča so gostila že uveljavljene in množično obiskane tekme svetovnega pokala. V Planici so v letih 1994, 2004 in 2010 potekala svetovna prvenstva v poletih in v letih 1998, 2001 in 2006 na Pokljuki svetovna prvenstva v biatlonu. Na obeh prizoriščih sta bila po dolgih letih in velikih investicijah, tudi s pomočjo evropskih sredstev za regionalni razvoj, zgrajena najsodobnejša športna centra. Za razvoj športa na državni ravni so bili med drugim pomembni tudi novi športni objekti nordijskega centra na Gorenji Savi, pokriti olimpijski plavalni bazen v Kranju in nogometni center na Brdu. Dograjen Nordijski center Planica, kjer so bile marca 2016 prve tekme svetovnega pokala na novi letalnici. (arhiv Zavoda za šport RS Planica)

Tekma predtekmovalne skupine evropskega prvenstva leta 2013 v obnovljeni dvorani Podmežakla (arhiv Zavoda za šport Jesenice)

Med velikimi mednarodnimi tekmovanji je Kranj leta 2003 gostil evropsko prvenstvo v vaterpolu, Bled leta 2011 svetovno prvenstvo v veslanju in Jesenice leta 2013 tekme evropskega prvenstva v košarki. Leta 1994 je bil v Kranju cilj etape kolesarske dirke po Italiji. S svojimi dosežki na največjih svetovnih tekmovanjih so se izkazali številni gorenjski športniki. Po številu osvojenih medalj izstopa veslač Iztok Čop, ki je skupaj z Denisom Žvegljem leta 1992 osvojil prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo. Olimpijska odličja so si priborili tudi veslači Milan Janša, Jani Klemenčič, Sašo Mirjanič, Sadik Mujkić in Luka Špik, plavalka Sara Isaković, alpska smučarja Alenka Dolžan in Jure Košir, deskar Žan Košir, smučarski skakalci Primož Peterka, Robert Kranjec, Damjan Fras in Peter Prevc, smučarska tekačica Vesna Fabjan, biatlonka Teja Gregorin. Še številčnejše so medalje s svetovnih prvenstev in zmage v svetovnih pokalih. Skakalca Peterka in Prevc ter deskar Košir so osvojili tudi velike kristalne globuse za skupne zmage v svetovnem pokalu. Nadaljevali so se uspehi alpinistov. Za najzahtevnejše preplezane smeri, predvsem v Himalaji, so najvišja priznanja zlati cepin dobili Marko Prezelj, Andrej Štremfelj, Aleš Česen in Tomaž Humar, katerega solo vzpon na Daulagiri je bil zelo odmeven. Izjemen dosežek je bilo smučanje Dava Karničarja z vrha Mount Everesta. Med dosežki ekstremnih športnikov velja izpostaviti zmago ultramaratonca Dušana Mravljeta na 4800 kilometrov dolgem teku čez Ameriko in pet zmag Jureta Robiča na ekstremni kolesarski dirki preko Amerike.

Smučarski skakalec Peter Prevc, zmagovalec svetovnega pokala v sezoni 2015/2016. Osvojil je tudi srebrno in bronasto medaljo na olimpijskih igrah leta 2014. (foto G. Kavčič, arhiv Gorenjskega glasa)

Pokriti olimpijski bazen v Kranju, odprt leta 1995.

Nova športna dvorana v Šenčurju

(foto J. Jenšterle)

(foto F. Brezar, arhiv Občine Šenčur)

Festival Carniola 2010, Kranj, programska knjižica 32. Šuštarska nedelja, Tržič, 1998, zloženka

Teden mladih 2007, Kranj, prireditve, brošura

3. Praznik krompirja, Šenčur, 2010, zloženka

Bled, Program prireditev 2014, brošura

3. Festival čokolade, Radovljica, 2014, oglasnik Pr‘ nas

Predstavitev krajev v občini Preddvor, 2010, zloženka

Vogel Ski center, 2013, prospekt Kranjska Gora, turistična ponudba, 1997, prospekt

Pokriti olimpijski bazen v Kranju, 1995, prospekt

Evropsko prvenstvo v vaterpolu, Kranj, 2003, letak

Planica 1994, Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, razglednica

Pokljuka, tekme svetovnega pokala v biatlonu, 2014, zloženka

Evropsko prvenstvo v košarki, Jesenice, 2013, brošura

33. Pokla Vitranc, Kranjska Gora, 1994, brošura 27

KULTURNI UTRIP Bogata in raznolika kulturna ponudba nastaja v okviru profesionalnih zavodov in številnih ljubiteljskih društev. Ustanovljenih je bilo več novih zavodov, ki največkrat v povezavi s turistično ponudbo skrbijo za kulturne prireditve. Občine so obnavljale lokalne kulturne domove in večnamenske dvorane. Največje pridobitve v zadnjem obdobju so bile novoustanovljeni Slovenski planinski muzej v Mojstrani, novi prostori Mestne knjižnice Kranj in obnova kompleksa Khislstein z letnim gledališčem in s stalno muzejsko postavitvijo v Kranju. Med kulturnimi dogodki so bile posebne pozornosti deležne uprizoritve Škofjeloškega pasijona v starem mestnem jedru Škofje Loke. Pasijonske procesije so potekale v postno-velikonočnem času v letih 1999, 2000, 2009 in 2015. Uprizoritev najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku z 20 prizori, z okoli 900 sodelujočimi, s štirimi prizorišči in prenosnimi odri je edinstveni kulturni dogodek v širšem evropskem prostoru. Pasijon kot kulturna in duhovna dediščina je bil prvi vpisan v državni Register žive dediščine. Edino profesionalno gledališče na Gorenjskem je Prešernovo gledališče v Kranju. V zadnjih dvajsetih letih z drznimi in inovativnimi predstavami uprizarja besedila klasičnih avtorjev v novi interpretaciji in se loteva družbeno angažiranih besedil sodobnih avtorjev. Številne predstave so bile dobro sprejete pri publiki in v strokovni javnosti ter so bile nagrajene na domačih in mednarodnih festivalih. Med njimi velja omeniti predstavo Županova Micka, ki je bila na repertoarju že šestnajst sezon, najdlje med vsemi v zgodovini gledališča.

Območje Stare Save na Jesenicah po celostni obnovi (foto B. Bricelj, arhiv Občine Jesenice)

Odprtje nove Mestne knjižnice Kranj leta 2011 (arhiv Gorenjskega muzeja)

Slovenski planinski muzej v Mojstrani, odprt leta 2010. (foto M. Vidmar, arhiv Turizma Kranjska Gora)

Predstava Prešernovega gledališča Kranj Avtorski projekt 25.671 o izbrisanih, katere premiera je bila v sezoni 2012/2013. (foto M. Mutić, arhiv PGK)

Letno gledališče Khislstein v Kranju je bilo zgrajeno v okviru obnove celotnega grajskega kompleksa. (arhiv Zavoda za turizem in kulturo Kranj)

Uprizoritev Škofjeloškega pasijona na ulicah Škofje Loke leta 2015 (foto A. Čerin, velika fotografija V. Debelak, arhiv Zavoda za kulturo Škofja Loka)

Odprtje Mestne knjižnice Kranj, 2011, priponka

Prešernov smenj, Kranj 2010, zloženka

25. stražiški kulturni teden, 2012, zloženka

Koncert Pihalnega orkestra Tržič, 2010, vabilo Izbruhov kulturni bazen, Kranj, 2007, program, zloženka

7. dnevi srbske kulture, Kranj, 2011, program, zloženka

Škofjeloški pasijon 2015, zloženka

Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, Repertoar 1996/1997, zloženka

26. Teden slovenske drame 1996, programska knjižica

Predstava Županova Micka, sezona 2000/2001, Prešernovo gledališče Kranj, gledališki list

Predstava Zbeži od žene, sezona 1992/1993, Prešernovo gledališče Kranj, gledališki list

Tavčarjev kulturni mesec v Poljanah 2013, letak

VIRI IN LITERATURA

Zbirka predmetov sodobnosti novejše zgodovine v Gorenjskem muzeju. Zbirka drobnega tiska novejše zgodovine in sodobnosti v Gorenjskem muzeju. Gorenjska, letopisi od leta 1994 do leta 2015, priloga Gorenjskega glasa, Kranj: Gorenjski glas. Časopis Gorenjski glas od leta 1991 naprej, Kranj; spletna stran www.gorenjskiglas.si. Gorenjska 1900–2000: knjiga gorenjske samozavesti, Kranj: Gorenjski glas, Gorenjski muzej, 1999. Kranjski zbornik 1995, 2000, 2005, 2010, 2015, Kranj: Mestna občina Kranj. Gorenjska v obdobju glokalizacije, zbornik, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani, 2013. Statistični urad Republike Slovenije; spletna stran www.stat.si. Slovenske regije v številkah 2006, Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2006. Slovenske regije v številkah 2013, Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2013. Regije v številkah, Statistični pregled slovenskih regij 2016, Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2016.

Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah, Posebne publikacije, št. 6, Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2007. Spletne strani gorenjskih občin Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Kranj, Naklo, Preddvor, Radovljica, Tržič, Šenčur, Škofja Loka, Železniki, Žiri in Žirovnica.

Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zadrug na Gorenjskem v letu 2010, Kranj: AJPES, Izpostava Kranj, 2011. Poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb na Gorenjskem v letu 2000, Kranj: Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, Podružnica Kranj, 2001.

Regionalni razvojni program Gorenjske 2002–2006, Povzetek za obravnavo na občinskih svetih, Kranj: Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC, Poslovno podporni center, 2002.

Spletne strani različnih gospodarskih družb na Gorenjskem.

Gorenjska, gremo gor, Regionalni razvojni program Gorenjske 2007–2013, Kranj: Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC, Poslovno podporni center, 2007.

Od releja do digitalnih sistemov, 50 let industrije telekomunikacij v Kranju, Kranj: Iskratel, 1997.

Regionalni razvojni program Gorenjske 2014–2020, Kranj: Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC, Poslovno podporni center, 2015. Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zadrug na Gorenjskem v letu 2015, Kranj: AJPES, Izpostava Kranj, 2016.

Železni kruh, Domelovih 70 let (1946–2006), Železniki: Domel Holding, 2016.

Od delavnice do koncerna 1958–2008, Škofja Loka: Knauf Insulation, 2008. Zbornik Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, Kranj: Kmetijsko gozdarska zbornica, Kmetijsko gozdarski zavod, 2007. Popis kmetijstva 2010 – vsaka kmetija šteje!, Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2012. Spletne strani različnih javnih zavodov na Gorenjskem.

6 EVR