Katalog Henrik Marchel

Foto Marjan Kukec

Mestna hiša in Prešernova hiša v Kranju, april-maj 2019

Henrik Marchel se je s slikarskim opusom prepričljivo vpisal v zgodovino moderne slovenske likovne umetnosti. Velja za enega osrednjih predstavnikov lirične abstrakcije, abstraktnega ekspresionizma in abstraktnega kolorizma v slovenskem slikarstvu.

Na razstavi in v pričujoči publikaciji predstavljene slike in dela na papirju, ki jih zgledno hrani umetnikova hčerka Eva Skalar, nudijo vpogled v temeljne razvojne faze Marchlovega slikarskega nagovora. Opozarjajo na osrednja umetnikova ustvarjalna izhodišča in na hitro razpiranje slikarske problematike, ki je bilo zlasti intenzivno v šestdesetih letih preteklega stoletja.

V tem času je Henrik Marchel oblikoval več načinov abstraktnega likovnega izraza. Dela na papirju nam omogočajo podrobnejši vpogled v likovno zgradbo večjih Marchlovih slikarskih kompozicij.

Marchlovo slikarstvo se je tudi v sedemdesetih letih navezovalo na nekatere aktualne premike v likovni izraznosti. Pri tem velja poudariti, da umetnik ni slepo sledil zgledom, temveč si je prizadeval za lastne različice aktualnih likovnih konceptov. Vpogled v umetnikove ustvarjalne procese nam v marsičem lahko olajša zavedanje, da je bilo v njegovem primeru abstraktno slikarstvo vedno na takšen ali drugačen način povezano z naravnim okoljem. Za kompozicijsko ogrodje svojih slik je uporabljal abstrahirane segmente pejsaža, z naravnimi pojavi so povezane tudi značilne barvne kombinacije na njegovih slikah.

Tihožitje, nedatirano, olje, platno, 55 x 61 cm

4

Henrik Marchel je v naslednjem desetletju dosegel ustvarjalno sintezo v samosvoji različici gestualnega slikarstva. Razumevanje barve kot nosilke svetlobnega žarenja je še utrdilo Marchlovo mesto med osrednjimi domačimi koloristi. Na tej bogati slikarski poti so nastala dela, ki jih lahko uvrstimo v antologijske preglede slovenskega slikarstva nepredmetne usmeritve.

Marchlova samostojna ustvarjalna pot se je začela konec petdesetih let preteklega stoletja, tedaj je zaključeval študij slikarstva na ljubljanski likovni akademiji. Za diplomsko nalogo pri prof. Gabrijelu Stupici je izbral slikarski portret. Portret očeta, Portret soproge (1959) in Tihožitje, ki spadajo med najstarejša znana Marchlova dela, bi lahko označili za dobra akademijska dela. Tonsko ubrane študije človeške figure in predmetov so sledile zmerno modernističnim smernicam, ki so prevladovale na likovni akademiji. Barvna lestvica je bogata, poteze so sorazmerno široke. Zaradi prevladujočih rjavih tonov kompozicije učinkujejo barvno zadržano, vendar so med rjave odtenke umeščeni tudi barvni poudarki.

Nekateri akademijski profesorji so se od predvojnega barvnega realizma ozirali tudi k sodobnim umetniškim tokovom, ki so v obliki posameznih odmevov, vsaj od prvega mednarodnega bienala grafike v Ljubljani leta 1955 pa že tudi načrtno prodirali v slovenski prostor. Stane Kregar je leta 1953 razstavil prve abstraktne slike. Marchel je lahko spremljal nekatere polemične odzive na Kregarjevo abstrakcijo in druga modernistična snovanja, ki so pritegnila mlado generacijo likovnikov. Za Marchlovo likovno formiranje je bilo poleg omenjenih dejavnikov najbrž pomembno tudi študijsko potovanje oziroma absolventska ekskurzija v Pariz leta 1958. Tega potovanja so se poleg Marchla udeležili Janez Bernik, Danilo Jejčič, Andrej Jemec, Silvester Komel, Adriana Maraž, Kiar Meško, Vlasta Zorko idr. Trojico med njimi, Jemca, Komela in Marchla, je najbolj pritegnil abstrakten likovni izraz. Pri vseh treh se kasneje srečamo z omenjeno opredelitvijo lirična oziroma poetična abstrakcija. Med Marchlovim, Komelovih in Jemčevim slikarskim opusom bi bilo mogoče potegniti nekaj vzporednic. V svoje kompozicije so vključevali oblike abstrahiranega pejsaža, Jemca in Marchla je v določenem obdobju zanimala

Portret soproge, 1959, olje, platno, 89 x 115 cm

Portret očeta, nedatirano, olje, platno, 111 x 81 cm

tudi ploskovna obravnava barve. Podroben vpogled odkrije bistvene razlike med slikarji, ki so se odzivali na podobne pobude, vendar so jih sprejeli, predelali in uporabili na različne načine.

Henrik Marchel je konec petdesetih let začel slikati abstraktne kompozicije. Kot je kasneje poudaril, se je odločil za iskanje lastne poti v abstraktnem slikarstvu, saj se je na ta način lahko odmaknil od sugestivnih vplivov Gabrijela Stupica in drugih akademijskih učiteljev.1 Eno od značilnih Marchlovih ustvarjalnih izhodišč je bila radikalna stilizacija naravnih oblik in pojavov, ki so na kompozicijah dobili vlogo likovnega elementa.

Umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec, ki je Marchla uvrstil med abstraktne ustvarjalce z močno impresivno noto, poudarja, da je slikar iz realne osnove abstrahiral in odstranil vse, kar bi ga preveč motilo pri iskanju barvnih občutij. »Izhodišče za sliko mu je realnost, ki pa mu posreduje bolj vtis te realnosti ali pa predmeta kakor pa predmet sam. V svoji sliki pa potem zasleduje cilj, da bi skozi dobljeni vtis prelil v 1 Izjava Henrika Marchla, v: G. Benić, »Slike su kao brodovi«, Slobodna Dalmacija, 24. 7. 1989.

sliko občutje, ki ga je zasledil ob vtisu predmeta. To pa rešuje z nežnimi barvnimi niansami, s svetlimi toni v čisto liričnem vzdušju.«2 Osrednja motivna spodbuda v Marchlovem slikarstvu je postala reka Sava, ki teče mimo slikarjevega rojstnega kraja. V obrečnem pejsažu je našel motive, ki jih je likovno močno predelane vstavljal v svoj likovni svet. Začel je slikati prodišča in opuščena ognjišča, na katera je naletel na sprehodih ob reki. Motivno je torej izhajal iz doživetja obrečne krajine, ki pa je bila na njegovih slikarskih kompozicijah in delih na papirju podvržena radikalnim preobrazbam. Vsi nepotrebni deskriptivni detajli so bili opuščeni. Okrogla ognjišča, bel prod, jezovi, obrežno rastje, reka in njene naplavine so bili kompozicijski elementi, ki jih je Marchel razmeščal na kompozicijah in povezoval v notranji red.

Na slikarskih kompozicijah se je odvijal skrivnosten dialog med umetnikom in naravo, ki se mu razkriva v nekaterih svojih temeljnih razsežnostih.

Marchlovo slikarstvo je bilo okrog leta 1960 barvno umirjeno. Uporabljal je modrikaste in rjavkaste barv2 Andrej Pavlovec, »Ob prvi samostojni razstavi Henrika Marchla«, Glas, 1964, št. 95.

5

ne tone in veliko bele. Občutiti je bilo mogoče materialnost slikovnega nanosa, v katerega je slikar včasih zarezal s konico čopiča ali slikarsko lopatico. Reliefna snovnost barvnega nanosa je imela oblikotvorno vlogo. Barvna snov je sledila obliki motiva in se na posameznih delih platna zgoščala. Na nekaterih kompozicijah, ki spominjajo na razvejano drevo ali obrečne naplavine, so snovni nanosi postali osrednji nosilec izpovedne strukture.

Marchel je posegel tudi po principu »kolažne« gradnje slikarskih podob. Na slike je vključil koščke lesa in pesek. Nanašanje barve v debelih slojih, groba tekstura barvnega nanosa, prekrivanje ključnih delov platna z debelejšimi sloji barve in mavcem, vrezi, praske in drugi posegi v barvno maso so postopki, ki jih lahko povežemo z informelom. Iskanje soodvisnosti med kvadratnimi liki, ki imajo različno barvno strukturo, je spominjalo na kompozicije Nicolasa de Staëla. V francoskem abstraktnem slikarstvu je med drugim našel pobude za svoje lirične abstraktne slike Stane Kregar.

Izhodišč Marchlovega abstraktnega likovnega izraza je bilo torej več, poleg evropskih variant abstrakcije je bilo zaslediti tudi vplive ameriškega abstraktnega ekspresionizma. Mladi slikar je v prepletanju različnih pobud z izbrano motiviko oziroma impulzi, ki jih je našel v obrečnem pejsažu, iskal pot do lastnega likovnega izraza.

Do prve samostojne razstave v Galeriji Prešernove hiše konec leta 1964 je bil Marchlov likovni jezik že razvidno oblikovan. Razstava, za katero mu je občinska skupščina Kranj podelila Prešernovo nagrado, je bila eden od pomembnih mejnikov v likovnem življenju Kranja oziroma Gorenjske. Kranjska galerija v Prešernovi hiši in galerija na Loškem gradu v Škofji Loki sta v tem času dobili sloves razstavnih središč, odprtih tudi za sodobna likovna snovanja umetnikov iz Ljubljane in drugih krajev. Razstavni program v Kranju in Škofji Loki sta vodila dr. Cene Avguštin in Andrej Pavlovec, ki sta postala redna likovnokritiška spremljevalca Marchlovega slikarstva. Mlada generacija domačih umetnikov, med katerimi bo pomembno mesto pripadlo Henriku Marchlu, se je tedaj šele oblikovala.3 Tudi likovna publika se je morala naučiti ra3 V šestdesetih letih so v Kranju med drugim delovali Milan Batista, Marjan Kukec, Saša Kump, Dora Novšak, Štefan Simonič in Vinko Tušek. Ljubo Ravnikar in Marjan Belec sta

6

zumevanja moderne likovne umetnosti. Zgovorno je razmišljanje Andreja Pavlovca, ki je ob skupni razstavi Henrika Marchla in Štefana Simoniča leta 1966 v Galeriji Prešernove hiše v Kranju zapisal, da njuna dela pred tridesetimi leti ne bi našla poti na razstavo niti poguma zanjo.4 Marchel je tedaj razstavil dela na papirju (v vlogi osnutkov za slike), na katerih je bilo mogoče zaslediti nove formalne poudarke: pojavila so se večja kompozicijska jedra, nemirna risba je nakazovala pot v sproščeno obravnavo barve v slikarstvu.

V Marchlovem slikarstvu je bila pomembna vloga dodeljena tudi risbi. Prisotna je bila tudi v drobnih potezah, ki so se zarisale v površino barvnega nanosa.

Na omenjeni skupni razstavi s Štefanom Simoničem, s katerim sta sredi leta 1966 s freskami (ženski liki v narodnih nošah, okraski z narodnimi motivi in geometrični liki) poslikala strop preurejene kmečke sobe v kranjskem hotelu Evropa,5 je Henrik Marchel razstavil dela, ki so nastala s povezovanjem različnih likovnih postopkov (risba s svinčnikom, tušem, akvarel, gvaš).

V umetnikovi zapuščini se je ohranil obsežen sklop zgodnjih del na papirnatih nosilcih, ki torej nikoli niso imela samo vloge kompozicijskih skic ali študij. Opozarjajo nas na različne koncepte, ki jih je Marchel pritegnil v svoj likovni svet. Odločil se je za stilizacijo pejsaža, ki ga na nekaterih delih na papirju zlahka prepoznamo, saj je ohranil nekaj realističnih sestavin, spet drugje pa so stilizacijski postopki in razčlemba kompozicijskih sestavin tako radikalni, da so se predmetni motivi spremenili v likovne elemente. Podoba narave se pretvarja v nov likovni red, ki ga tvorijo črte, pikčaste sledi, liki in lazurni barvni toni. Marchel je konkretne pojave prevajal v likovni jezik. Z risbo in barvo je ustvarjalne impulze povezoval s spodbudami, ki jih je prejel v krajinskem okolju. Nanje se je odzival z drobno črtno risbo in s skupki linij, ki imajo lahko različno gostoto. Kopičenje vehementnih črtnih pobila osrednja zastopnika realističnih slikarskih snovanj. Milan Batista (1924–2010) je v tem času izdelal več figuralnih ciklusov grafik, v enem izmed njegovih grafičnih ciklusov pa so bili edini kompozicijski elementi geometrični liki. Marchlu je bil najbolj soroden Štefan Simonič (1938–1978), ki je grafične liste (lesorez) zasnoval na principu sestavljanja abstrahiranih predmetnih motivov. Vinko Tušek (1936–2011) je na grafičnih listih upodabljal stilizirana naselja in prometne znake, ob koncu desetletja pa je začel oblikovati likovne objekte.

4 Andrej Pavlovec, »Marchel in Simonič«, Glas, 3. 12. 1966.

5 -at, »Preurejena kmečka soba v hotelu ‘Evropa’ v Kranju«, Glas, 8. 6. 1966.

Brez naslova, nedatirano, mešana tehnika, papir, 41,5 x 29 cm

tegov s svinčnikom je zarisalo osnovne oblike motiva, ki jih je z barvo ali laviranim tušem dokončno prostorsko opredelil. Struktura risbe se je spreminjala.

Henrik Marchel je na teh kompozicijah predeloval različne pobude. Dela na papirju v različnih, praviloma mešanih tehnikah odkrivajo, da je bil dojemljiv tudi za ekspresivne učinke. Na nekaterih risbah s tušem in kolažih se je Marchel približal tudi eksistencialnim temam. Ohranil je ognjišča in pogorišča v vlogi kompozicijskih opor, vendar jih je s poudarjanjem črnin, s hitropotezno risbo in drugimi dinamičnimi likovnimi posegi spremenil v prispodobe eksistencialnih stisk in dilem sodobnega zahodnega človeka. Kompozicije so postale prizorišča tesnobnih konfliktov med likovnimi elementi, ki so se razreševali v eksplozivnih žariščih. Kolažiranje listov časopisa opozarja na povezanost s sodobnim časom.

Eden osrednjih kompozicijskih elementov na Marchlovih tabelnih slikah so postale velike pravokotne, polkrožne in ovalne oblike oziroma jedra. Naslikane so kot avtonomne slikarske strukture, vendar so nudile neizčrpne asociativne možnosti. Oble oblike bi bilo mogoče poistovetiti z otoki ali čolni, v različnih

Brez naslova, 1966, mešana tehnika, kolaž, papir, 65,5 x 45,5 cm

pravokotnih oblikah, ki so pogosto povezane v kompozicijske nize, bi lahko prepoznali ambiente, v katerih se stikata voda in kopno. Poimenovanje ene izmed kompozicij – Jedro svetlobe iz leta 1966 – opozarja na princip, ki je postal značilen za Marchlovo slikarstvo v poznejših obdobjih, to je na težnjo, da slika učinkuje kot iluzionistični izvor svetlobe.

Henrik Marchel je v slikarstvu videl odprt, svoboden, asociativen likovni prostor, v katerega je mogoče pritegniti in medsebojno povezati različne likovno-formalne pristope oziroma smernice. Omenjeni informel (informel je skupno ime za smeri v evropski umetnosti, ki so se pojavile v štiridesetih letih kot protiutež geometrijski abstrakciji) je Marchel razumel predvsem kot formalno izhodišče. V sestavljanju kompozicijskih segmentov, ki so oblikovani kot avtonomne strukture, je namreč vselej prisoten kompozicijski red. Umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin zato poudarja, da hotenje po ustvaritvi v sebi zaključenega, kompozicijsko urejenega likovnega organizma Marchlovo slikarstvo loči od klasičnega informela.6

6 Cene Avguštin, besedilo v zgibanki razstave H. Marchla, Galerija v Mestni hiši, maj–junij 1985, brez pag.

7

Brez naslova, 1968, mešana tehnika, papir, 31 x 45 cm

Brez naslova, 1968, mešana tehnika, papir, 45 x 31 cm

Brez naslova, 1968, jajčna tempera, les, 84 x 113 cm

Henrik Marchel je bil očitno dobro seznanjen tudi z ameriškim abstraktnim ekspresionizmom in akcijskim slikarstvom (action painting). V intervjuju, ki je nastal ob njegovi samostojni razstavi v Splitu, omenja med vzorniki francoskega slikarja Henrija Matissa in vodilnega predstavnika ameriškega akcijskega slikarstva Jacksona Pollocka.7 7 Izjava Henrika Marchla, v: G. Benić, »Slike su kao brodovi«, Slobodna Dalmacija, 24. 7. 1989.

8

Brez naslova, 1968, jajčna tempera, platno, 115 x 140 cm

Že konec šestdesetih let preteklega stoletja je Henrik Marchel začel slikati kompozicije, na katerih ostajajo poteze čopiča dobro razvidne. Vsaka slikarjeva poteza je precizno umeščena v kompozicijsko shemo.

Poteze, za katere se zdi, kot da bi na platno prihajale ali ga zapuščale v različne smeri, na ta način dobijo prostorsko vrednost. Skupek tvori dinamično prostorsko telo. Marchlu je uspelo potezo volumizirati.

Brez naslova, 1976, akril, platno, 136 x 144 cm

Po tovrstnem ustvarjalnem postopku bo umetnik v različnih oblikah in izpeljankah posegal tudi kasneje.

Henrik Marchel je torej v prvem obdobju uporabljal informelovski način in prvine abstraktnega ekspresionizma, od slednjega je prevzel izrazito slikarsko potezo. Pot, ki jo je začrtal slikarjev čopič po površini platna, je bila natančno premišljena. Primernejša oznaka, ki bi jo lahko uporabili pri Marchlovih gestualno sproščenih kompozicijah, bi bil abstraktni iluzionizem. Njegove slikarske podobe poleg skrbne kompozicijske in perspektivične gradnje ponujajo vtis globine. S pogledom se lahko poglobimo v prostorski koncept poslikanega platna.

Marchlove barvite poteze so se začele povezovati tudi v kroglaste oblike in drobne vrtince, njihovi skupki pa so sledili različnim kompozicijskim shemam. Z nizanjem tako nastalih vzorcev je oblikoval likovne organizme, ki so spominjali na naravne pojave. Na tovrstnih kompozicijah mu je uspelo poustvariti vtis premagovanja težnosti, saj se zdi, da barvne gmote in skladi lebdijo v barvnem polju.

Marchlovo slikarstvo ni bilo več barvno zadržano. Posvetil se je raziskovanju učinkov različnih barv. Hladno barvno lestvico so nadomestile intenzivne, vijoličaste, oranžne, rumene, zelene in druge barve.

Brez naslova, 1970, akril, platno, 137 x 137 cm

Tudi v zamolkli barvni celoti se pojavljajo barviti poudarki. Tovrstnih del je bilo sicer vedno manj, kajti Marchel je začel slikati predvsem z živahnimi, intenzivnimi barvami.

V začetku sedemdesetih let je v Marchlovem slikarstvu nastopil temeljit formalni preobrat. Začeli so ga zanimati odnosi med barvnimi ploskvami in oblikami.

Zavedal se je, da večja ploskev barve učinkuje močneje kot barva, ki bi bila razdrobljena v več manjših segmentov ali podvržena tonskemu stopnjevanju.

Zato je kompozicije začel prekrivati z nemodeliranimi nanosi barve. Marchel je ponovno intenziviral svojo barvno skalo. Odločil se je za popartistično obarvanost z enakomernimi, neniansiranimi odtenki žive barve. Barve so bile sprva osvobojene naloge barvanja predmetnega sveta.

Postopke abstrahiranja je začel uporabljati za barvno stilizacijo motivov, ki jih definirajo samo obrisi. Na kompozicijah, ki so nastale pod vplivom ameriškega slikarstva »ostrega roba« (hard-edge painting), omogočila pa jih je uporaba akrilnih barv, je nizal različne stilizirane, ploskovite, vendar prostorsko razčlenjene oblike, ki zapolnjujejo celotno površino. Tovrstne oblike so bile tedaj značilne za slikarstvo novofiguralne usmeritve in jih med drugim srečamo pri t. i. »ekspresivnih figuralikih«, tj. pri neformalni skupini mlajših slo-

9

venskih slikarjev, poimenovani po razstavi Ekspresivna figuralika mladega ljubljanskega kroga (Beograd, 1968). Nekatere Marchlove kompozicije so bile na meji z ornamentalno simboliko (nova ornamentika).

Eden od oblikotvornih postopkov, ki ga je tedaj uporabljal Marchel, je bil geometrizacija. V likovnih organizmih, sestavljenih iz geometriziranih likov, je bilo mogoče zaslutiti antropomorfne in biomorfne oblike.

Nekatere med njimi so zlahka berljive, saj je Marchel ohranil bistvene asociativne namige, na primer močno povečan cvet. Poseben znak je oblikoval za človeško figuro.

Marchla so zanimali barve in njihova soočenja, učinki barvnih polj, interakcije med barvnimi ploskvami in oblikami, ki jih ni samo aditivno sestavljal med seboj, na kar npr. opozarja poimenovanje kompozicije Vdor v modro, za katero je leta 1975 prejel nagrado na piranskem Ex-temporu. V sestavih barvitih likov in oblik, ki so se približevali ena drugi, se dotikali in povezovali med seboj, se je pojavil vtis rasti, spreminjanja in medsebojnih napetosti. Med barvnimi oblikami je bilo zaslediti konfrontacije, porajati so se začeli konflikti, »ko so grmade navzgor stremečih barvnih gmot vedno bolj vztrajno pritiskale na pregrade, se ob njih lomile, jih znova naskakovale, dokler niso strle odpora in se pognale kvišku«.8 Henrik Marchel ni ostajal samo v območju čiste ploskovnosti. Samo s precizno umeščeno linijo, ki nastane ob stičišču dveh ploskev, s trakovi in različnimi liki mu uspelo na dvodimenzionalnem slikovnem polju ustvariti vtis prostora. Prevladovati so začele kompozicijske zasnove, ki so spominjale na konkreten krajinski ambient. Temeljne kompozicijske silnice so sledile prostorskim odnosom v krajini. Posamezne barve so dobile status aluzivnega znaka. Zlasti zelena in modra, ki ju je Marchel pogosto izbral za barvo ozadja, sta lahko spodbudili naš vizualni spomin in ga usmerjali v prepoznavanje motivov za stilizirane pejsaže.

Težišče kompozicij je bilo v spodnjem delu, razbrati je mogoče horizontalne prostorske pasove. Izvorno izhodišče Marchlovega slikarstva je še vedno krajina, videna v stilizirani slikarski obravnavi.

8 Cene Avguštin, besedilo na zgibanki samostojne razstave v Razstavnem paviljonu arh. F. Novaka v Murski Soboti, februar 1978, brez pag.

10

Povečava, nedatirano, akril, platno, 120 x 120 cm (Gorenjski muzej Kranj)

Sledil je zasuk od ploskovitega obravnavanja barve v rokopisno poteznost. V Marchlovo slikarstvo se je vrnila slikarska gesta. Marchel je pasove, ki kompozicijsko delijo prostor, poslikal z vezanimi diagonalnimi potezami. Nad horizontom pokrajine je začel slikati barvne oblike, ki se povezujejo v barvne oblake. Format platna in kompozicija, ki je razdeljena na prostorske pasove, spominjata na okno. Pogled skozi okenski okvir se odpira v nebo, prekrito z barvitimi oblaki.

Dr. Taras Kermavner je v esejističnem besedilu, napisanem ob Marchlovi razstavi v Galeriji Mestne hiše v Kranju leta 1978, Marchlovo slikarstvo doživel takole: »Sonce, skrito, beži, seka, udarja skozi oblake, vidne.

Kar vidimo, slepci, je svetloba; in so barve. Oblaki so snov, ki se upira. Svetloba je nož, ki reže. Oblaki so snov, ki krvavi. Nebo je rana. Iz rane, iz ene, odprte, iz mnogih, na novo oluščenih, klije življenje. Nebo brsti. Pomlad divja. Iz snovi – oblakov – kapljá zelenina.

Svetloba, na pohodu, osvetljuje barve: krom zeleno, listnato zeleno, pariško zeleno, živo zeleno. Svetloba je ponosna gospodarica: snov, netrpno, prej nestrpno, si je podredila in zdaj, raztrgani, vklenjeni, razmetani snovni ujetnik pôje. Slika sama je, ki pôje.«9

9 Taras Kermavner, »Oblaki, krom zeleni, temno rdeči«, spremno besedilo v zloženki, Galerija v Mestni hiši, Kranj, 1978, brez pag.

Slikanje abstrahiranih krajinskih prostorov je Marchlovo slikarstvo približalo t. i. novi krajini.10 S tem terminom je likovna kritika označila moderne pristope do slikarske obravnave pejsaža, ki so se pojavili v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Gorenjska »skupina« krajinskih slikarjev moderne usmeritve (mdr. Kamilo Legat, Franc Novinc, Boris Jesih, Herman Gvardjančič) je bila tedaj v slovenskem prostoru med najbolj izrazitimi.

V sedemdesetih letih se je Henrik Marchel intenzivno ukvarjal tudi z grafiko. Odločil se je za sitotisk, ki je bil tedaj sorazmerno nova grafična tehnika. Sitotisk je podobno kot slikanje z akrilnimi barvami omogočal ploskovne barvne nanose. Marchla je na grafičnih listih zanimal učinek čistih, jasnih in gostih barv na papirnatem nosilcu. Nekatere kompozicijske rešitve je najprej preizkusil v tehniki sitotiska, od tam pa so se preselile na njegove slikarske kompozicije. Drobne linije in šrafure na Marchlovih sitotiskih so na slikah nadomestili nizi potez, ki so se začele povezovati v razgibane, medsebojno prepletene skupke.

Henrika Marchla ni zanimalo odslikavanje optične resničnosti motivnega sveta – krajine, vendar je bilo konkretno videno eden bistvenih inspirativnih virov njegovega slikarstva. To velja tudi za tiste Marchlove kompozicije, s katerih so izginili vsi fragmenti predmetnega sveta. Na slikah ne moremo prepoznati določenih izsekov iz narave, pač pa vzdušje, ki se je slikarju porodilo ob soočanju z motivno danostjo oziroma s temeljnimi zakonitostmi vizualnih fenomenov.

Predmetna opora ni bila več potrebna. Odstranjeni so vsi pripovedni elementi, ostala je samo barvna substanca kot barvna in svetlobna odslikava nekega konkretnega motivnega izhodišča. Kompozicijska središča so izginila. Poteze so v enakomernem ritmu in gostoti razporejene po slikovnem polju. Slikarska podoba je seštevek barvnih vrednosti naravnih pojavov. Marchel je dosegel skrajni rob abstraktnega slikarstva, ki je še vedno odvisno od naravnega sveta.

Razkošje Marchlovih barv izhaja iz konkretnih pobud naravnega okolja. V naravi dojet motiv je bil na slikarskih kompozicijah sublimiran v abstraktni privid. Barvne lise so abstrahirane oblike znanih oblik 10 Cene Avguštin, besedilo v katalogu retrospektivne razstave, Kranj 2003, str. 3.

Brez naslova, 1989, jajčna tempera, papir, 70 x 90 cm

in pojavov v krajini, ki se zlijejo v migetajočo celoto.

Med pobudniki Marchlovih kompozicij so bili: cvetoča vegetacija, ki trepeta v barvni atmosferi, zelenilo travnika, šelestenje vetra v krošnji, šum voda, barvit dež, globine morja ... Slikar je v naravi našel izbrana barvna in svetlobna razpoloženja in jih je pomnožil ter okrepil.

Barva je bila zagotovo najmočnejša likovna prvina v Marchlovem slikarstvu. Svoje kompozicije je gradil na izraznih možnostih barve. Barva kot temeljna nosilka izražanja umetnika opredeljuje za izrazitega kolorista. »Vztrajnost in nenavadna doslednost, s katero Henrik Marchel povečuje ustvarjalne možnosti barve, njene izpovedne in oblikovalne razsežnosti, presega običajne slikarske poskuse in se spreminja v nenehno in načrtno raziskovanje,« poudarja dr. Cene Avguštin11 in opozarja tudi na bogato simbolično govorico barv, ki »daje slikarjevim kompozicijskim sestavom globlji pomen in širšo izpovedno vrednost«.12 Razumevanje barve kot tistega likovnega elementa, ki lahko postane osrednji nosilec likovne vsebine, je botrovalo Marchlovi odločitvi, da je na začetku osemdesetih let razstavljal v skupini ustvarjalcev, ki so si nadeli ime Barva. Njeni člani Drago Hrvacki, Henrik Marchel, Franc Novinc, Lado Pengov, Maksim Sedej ml.

11 Cene Avguštin, besedilo v zgibanki razstave H. Marchla, Galerija v Mestni hiši, maj–junij 1985, brez pag.

12 Cene Avguštin, besedilo v zgibanki razstave H. Marchla, Razstavni paviljon arh. F. Novaka, Murska Sobota, maj–junij 1978, brez pag.

11

Brez naslova, 1991, jajčna tempera, platno, 151 x 141 cm

Brez naslova, 1988, jajčna tempera, papir, 90 x 70 cm

in Vinko Tušek so se posvetili različnim vprašanjem funkcije barve v sodobni likovni umetnosti.13

bedel nad potjo, ki jo je čopič zarisal po platnu. Izrazni potencial njegove slikarske poteze oziroma rokopisa je bil odvisen od številnih dejavnikov: od giba slikarjeve roke, debeline slikarskega čopiča, barvnega značaja, materialnosti in strukture barvnih nanosov.

Večina Marchlovih kompozicij je naslikana v tehniki jajčne tempere.

Osrednji podobotvorni dejavnik Marchlovega slikarstva je bila temperamentna poteza, slikarska gesta.

Barva je s slikarjevo gesto oziroma potezo čopiča dobila določeno obliko. Uporabljal je metode t. i. akcijskega ali nekontroliranega slikarstva oziroma abstraktnega ekspresionizma, vendar imajo njegova dela čisto drugačen značaj. Kljub lahkotnosti in improvizacijskemu videzu so poteze skrbno domišljene.

Slikarska poteza je slikam zagotavljala notranjo napetost, konstrukcijsko dinamiko in energetski naboj, saj v njej na najbolj neposreden način odseva slikarjeva psihična in fizična energija. Marchel je kompozicijsko strukturo slike gradil z ritmom barvitih potez, ki jih je polagal v odločnih in širokih zamahih. Kot rečeno, je bil Marchlov na prvi pogled spontan slikarski proces skrbno nadzorovan, kontroliran. Na kompozicijah ni naključno navrženih potez čopiča, poteze se niso porajale sproti, ampak so bile rezultat dolgotrajnih slikarjevih priprav, razmišljanj in znanja. Marchel je 13 Ivan Sedej, besedilo v katalogu Skupine Barva, Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana, in Razstavi salon Rotovž, Maribor, 1982, str. 5.

12

Marchlova slikarska poteza je doživljala oblikovne transformacije. V osemdesetih in devetdesetih letih je začel oblikovati kompozicije z različnimi načini polaganja potez. Veliki zamahi s širokimi čopiči so omogočali obvladovanje velikih platen. Marchel je na posamezni kompoziciji pogosto povezoval široke nanose barve in tanke nemirne linijske zarise barve s čopičem ali kredo. Barvni impasto je sobival ob lazurnih nanosih barve. Med širokimi nanosi barve in linijskimi potegi čopiča je potekal neprestan dialog.

Zaželeno dinamiko slikovnega polja je Marchel včasih dosegel s konfrontacijo vehementno potegnjenih potez in linij barve z večjimi barvnimi gmotami, vendar se nasprotja vselej pomirijo, saj so vsi slikarski posegi nepogrešljiv sestavni deli Marchlovih kompozicij.

Eden od ustvarjalnih izzivov v Marchlovem slikarstvu je bil poustvaritev vtisa lebdeče prisotnosti barvne

substance v prostoru. S premišljeno razporejenimi potezami mu je uspelo ustvariti občutek prostorske razsežnosti slikarskih kompozicij. Tehtno položene poteze namreč učinkujejo kot prostorsko določilo.

Med posameznimi potezami so vidni medprostori.

Marchel je s slikarskimi potezami prekrival površino platna in hkrati gradil iluzijo slikovnega prostora.

Omrežje barvnih potez je praviloma razpredeno po celotni površini platna. Marchel je na ta način poustvaril vtis neskončnega abstraktnega prostora, v katerem se nadaljuje igra njegovega slikarstva. Energična slikarska gesta je prispevala tudi občutek gibanja barvnih gmot, lis in skupkov v slikovnem prostoru.

Med razpoznavnimi znaki Marchlovega slikarstva je diagonala. Marchel je po platnih razprostrl nize diagonalnih potez, ki se najpogosteje razpenjajo od levega spodnjega roba proti desnemu zgornjemu delu kompozicije. Horizontala praviloma umirja kompozicijo, diagonala pa je dinamični kompozicijski element, kajti posreduje nadzorovani zagon.

Marchlova gesta je lahko prehajala tudi v ustvarjanje barvne strukture. V devetdesetih letih so barve postale vse bolj zračne in prosojne, število potez se je zgostilo. Mreža potez je položena v enobarvno okolje, ki ostaja vidno na robovih slikovnega polja.

Henrik Marchel je v vsaki sliki na novo uglasil ubranost barv in potez, zato likovna kritika pri opredeljevanju njegovega slikarstva uporablja tudi oznake, kot so »razmišljujoča igra o barvnih akordih«.14 Uspelo mu je doseči, da barva na njegovih platnih zažari, zapoje in svetloba zazveni. »Materija se spreminja v barvo, barva v svetlobo, svetloba v prostor. Vse to sestavlja Marchlovo sliko, ki ima še posebno sporočilo in ekspresijo. Gibanje in prepletanje barv kot električni naboj obvladuje vsako barvno plast in element slike in omogoča stalno pretakanje barvne strukture v ekspresijo in ekspresije v barvne nanose.«15

chlovega slikarstva predstavlja povezovanje potez v skupke barvnih skladov, ki spominjajo na kristalno strukturo, v katero so ujete silnice svetlobe. Kot da bi se svetloba lomila v kristaličnem tkivu Marchlovih slikarskih kompozicij.

Enakovredni kreativni elementi na Marchlovih kompozicijah so torej barva, svetloba in prostor. Optimalno razmerje med temi tremi podobotvornimi dejavniki je umetnik umerjal s potezo. Med najljubšimi Marchlovimi barvami sta bili rumena in modra, barvi sončne svetlobe, neba, morja in vode. Marchel je poudaril: »[...] fascinira me svetloba. Poleg tega je za moje slikarstvo zelo pomembna prisotnost vode – najprej reke, kasneje pa morja.«16 Marchlove barve so intenzivne v toplih in hladnih legah. Tudi njegove značilne modrine niso nikoli hladne.

Kompozicije preveva optimistična vedrina, pobude zanjo bi najbrž lahko poiskali v življenjski filozofiji avtorja. Marchel je rad imel sonce in njegove rumene svetlobe. Sonca nikoli ne upodobi, a je prisotno v njegovih podobah. Uporabljal je rumeno različnih toplot.

Pri zahtevnem slikanju z različnimi toni rumene barve bi v slovenskem slikarstvu težko našli slikarja, ki bi se lahko primerjal z Marchlom. Zahtevno usklajevanje »rumene v rumeni« je naletelo na občudovanje slikarskih kolegov.

Henrik Marchel je bil izjemen likovni ustvarjalec in eden najoriginalnejših v svoji generaciji. Velja za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev nefiguralne usmeritve. Slikarski virtuoz abstraktne podobe je imel izjemen posluh za barvne učinke, zato ga uvrščamo med vodilne slovenske koloriste.

Damir Globočnik

Henrik Marchel je znal v barve vliti žarilno moč. Slikarsko platno lahko privzame vlogo »ekrana«, ki nekaj svetlobe žarči v neposredno okolje. Ustvarjen je vtis, da svetloba prihaja izza platna. Enega od vrhov Mar14 Andrej Pavlovec, besedilo v katalogu samostojne razstave, Loški muzej v Škofji Loki in Likovno društvo Kranj, 1981, str.

18.

15 Andrej Pavlovec, »Marchel v ljubljanski Mali galeriji«, Glas, 14.

9. 1982.

16 Izjava Henrika Marchla, po: G. Benić, »Slike su kao brodovi«, Slobodna Dalmacija, 24. 7. 1989.

13

14

15

Brez naslova, 1960, jajÄ?na tempera, les, 70 x 59 cm

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, platno, 66 x 92 cm

16

Brez naslova, 1965, jajÄ?na tempera, papir, 101 x 81 cm

Brez naslova, 1966, meĹĄana tehnika, platno, 82 x 112 cm

17

Brez naslova, 1964, jajÄ?na tempera, les, 41 x 33,5 cm

Brez naslova, nedatirano, meĹĄana tehnika, les, 38 x 81 cm

18

Brez naslova, nedatirano, meĹĄana tehnika, les, 44 x 67 cm

Brez naslova, 1967, jajÄ?na tempera, platno (juta), 54 x 73,5 cm

19

Jutro, 1966, meĹĄana tehnika, papir, 50 x 35 cm

20

Brez naslova, 1962, meĹĄana tehnika, papir, 56 x 42 cm

Brez naslova, nedatirano, gvaš, tuš, papir, 59 x 42 cm

Ognjišče, 1966, mešana tehnika, papir, 32,5 x 45 cm

21

Brez naslova, 1967, mešana tehnika, kolaž, papir, 30 x 42 cm

Brez naslova, 1966, mešana tehnika, papir, 36 x 27 cm

22

Brez naslova, nedatirano, tuš, papir, 42 x 60 cm

Pogorišče, 1966, mešana tehnika, papir, 26 x 35 cm

23

Brez naslova, nedatirano, tuš, gvaš, papir, 42 x 59 cm

Brez naslova, nedatirano, tuš, gvaš, papir, 29,5 x 41,5 cm

24

Brez naslova, nedatirano, tuš, papir, 29,5 x 42 cm

Brez naslova, nedatirano, tuš, gvaš, papir, 35 x 50 cm

25

Brez naslova, nedatirano, gvaš, tuš, papir, 30 x 42 cm

Brez naslova, nedatirano, tuš, akvarel, papir, 42 x 59,5 cm

26

Brez naslova, nedatirano, tuĹĄ, akvarel, papir, 42 x 59,5 cm

Brez naslova, nedatirano, meĹĄana tehnika, papir, 30 x 42,5 cm

27

Brez naslova, nedatirano, mešana tehnika, kolaž, 29,5 x 42 cm

Brez naslova, nedatirano, svinčnik, gvaš, 43 x 61 cm

Brez naslova, nedatirano, svinčnik, gvaš, 43 x 61 cm

28

Brez naslova, nedatirano, akvarel, tuš, 42 x 59 cm

Brez naslova, 1967, mešana tehnika, papir, 36 x 27 cm

Brez naslova, 1967, gvaš, papir, 27 x 36 cm

29

Brez naslova, nedatirano, akvarel, tuĹĄ, 42 x 29,5 cm

30

Brez naslova, nedatirano, gvaĹĄ, papir, 29 x 21 cm

Brez naslova, 1964, gvaĹĄ, papir, 50 x 35 cm

Brez naslova, 1968, meĹĄana tehnika, papir, 27 x 36 cm

31

Brez naslova, 1970, meĹĄana tehnika, papir, 29,5 x 42 cm

32

Brez naslova, nedatirano, mešana tehnika, kolaž, papir, 22 x 20 cm

Brez naslova, nedatirano, mešana tehnika, kolaž, papir, 22 x 20 cm

Brez naslova, nedatirano, mešana tehnika, kolaž, papir, 59 x 42,5 cm

33

Brez naslova, nedatirano, meĹĄana tehnika, platno, 47 x 38 cm

34

Brez naslova, 1967, meĹĄana tehnika, platno, 91 x 65 cm

35

Brez naslova, 1967, jajÄ?na tempera, platno, 84 x 113 cm

36

Brez naslova, 1967, jajÄ?na tempera, platno, 84 x 113 cm

37

Brez naslova, 1968, meĹĄana tehnika, platno, 115 x 68 cm

38

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, platno, 90 x 141 cm

Brez naslova, nedatirano, meĹĄana tehnika na lesu, 78 x 153 cm

39

Brez naslova, nedatirano, meĹĄana tehnika na lesu, 77 x 122 cm

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, platno, 65 x 86 cm

40

Brez naslova, 1968, jajÄ?na tempera, papir, 58 x 68 cm

Brez naslova, 1968, jajÄ?na tempera, platno, 65 x 92 cm

41

Brez naslova, 1968, jajÄ?na tempera, platno, 92,5 x 66 cm

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, platno, 47 x 69 cm

42

Brez naslova, 1968, gvaĹĄ, papir, 36 x 30 cm

Brez naslova, nedatirano, akvarel, papir, 41,5 x 29 cm

43

Brez naslova, nedatirano, gvaĹĄ, papir, 60 x 85 cm

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, les, 84 x 74 cm

44

Brez naslova, 1969, gvaĹĄ, papir, 50 x 70 cm

45

Brez naslova, 1968, jajÄ?na tempera, platno, 90 x 140 cm

46

V zelenem, 1969, jajÄ?na tempera, platno, 140 x 114 cm

47

Brez naslova, 1968, jajÄ?na tempera, platno, 135 x 157 cm

48

Brez naslova, 1968, jajÄ?na tempera, platno, 115 x 140 cm

49

Brez naslova, 1968, jajÄ?na tempera, platno, 90 x 70 cm

50

Brez naslova, 1968, jajÄ?na tempera, platno, 90 x 70 cm

Brez naslova, 1967, gvaĹĄ, papir, 29,5 x 42 cm

51

Brez naslova, 1968, tuĹĄ, papir, 50,5 x 36 cm

Brez naslova, 1968, tuĹĄ, papir, 38 x 55 cm

52

Brez naslova, nedatirano, tuĹĄ papir, 43 x 61 cm

Brez naslova, 1967, tuĹĄ, papir, 61 x 43,5 cm

53

Brez naslova, 1967, tuĹĄ, papir, 60,5 x 42 cm

Brez naslova, 1968, meĹĄana tehnika, papir, 21,5 x 30 cm

54

Brez naslova, 1970, oglje, papir, 40,5 x 60 cm

Brez naslova, 1970, tuĹĄ, papir, 60 x 40 cm

55

Brez naslova, 1970, tuĹĄ, papir, 42 x 60 cm

Brez naslova, 1968, gvaĹĄ, papir, 42 x 60 cm

56

Brez naslova, 1968, gvaĹĄ, papir, 42 x 60 cm

Brez naslova, 1968, jajÄ?na tempera, les, 115 x 163 cm

57

Henrik Marchel na razstavi v Mestni hiĹĄi leta 1971 (foto Franc Perdan, arhiv Gorenjskega glasa)

58

Brez naslova, 1971, akril, platno, 120 x 90,5 cm

Brez naslova, 1971, jajÄ?na tempera, platno, 90 x 120 cm

59

Figura, 1972, akril, platno, 50,5 x 47 cm

60

Figura, 1972, akril, les, 63 x 50 cm

61

Brez naslova, nedatirano, akril, les, 63,5 x 51 cm

Brez naslova, 1973, akril, platno, 70 x 83 cm

62

Vdor v belo II., 1973, akril, platno, 83 x 70 cm

Brez naslova, nedatirano, akril, platno, 68 x 83 cm

63

Brez naslova, nedatirano, akril, platno, 150 x 108 cm

64

Brez naslova, nedatirano, akril, les, 53 x 56 cm

65

Brez naslova, nedatirano, akril, platno, 35 x 45 cm

66

Vdor v modro, 1975, akril, platno, 115 x 110 cm (Obalne galerija Piran)

67

Brez naslova, nedatirano, akril, platno, 50 x 41 cm

Brez naslova, 1973, akril, platno, 84 x 74 cm

68

Brez naslova, nedatirano, akril, platno, 120 x 135 cm

Brez naslova, nedatirano, akril, platno, 150 x 120 cm

69

Brez naslova, 1977, akril, platno, 42,5 x 50,5 cm

70

Brez naslova, nedatirano, akril, platno, 60 x 80 cm

71

Ulična razstava Marchlovih del ob Hlebšovem prehodu v Kranju (Tavčarjeva ulica 19), marec 1978 (foto Drago Holynski)

72

73

Brez naslova, nedatirano, akril, platno, 155 x 130 cm

Brez naslova, 1975, akril, platno, 155 x 135 cm

74

Brez naslova, 1978, akril, platno, 155 x 140 cm

Brez naslova, 1978, akril, platno, 155 x 140 cm

Brez naslova, nedatirano, akril, platno, 155 x 135 cm

Brez naslova, 1977, akril, platno, 155 x 135 cm

75

Brez naslova, 1976, pastel, papir, 38 x 50,5 cm

Brez naslova, 1978, kreda, gvaš, papir, 50 x 65,5 cm

Študija, nedatirano, gvaš, tuš, papir, 43 x 60 cm

76

Študija, nedatirano, svinčnik in barvni svinčnik, papir, 18,3 x 36,5 cm

Študija, nedatirano, svinčnik in barvni svinčnik, papir, 18,x 52 cm

Študija, nedatirano, svinčnik in barvni svinčnik, papir, 18,x 52 cm

77

Študija, nedatirano, svinčnik in barvni svinčnik, papir, 18,x 52 cm

Študija, nedatirano, svinčnik in barvni svinčnik, papir, 16,x 52 cm

Študija, nedatirano, svinčnik in barvni svinčnik, papir, 18,x 52 cm

78

Brez naslova, nedatirano, akril, kreda, papir, 70,5 x 49 cm

Brez naslova, nedatirano, akril, papir, 70,5 x 49 cm

79

Brez naslova, nedatirano, akril, pastel, papir, 85 x 60 cm

80

Brez naslova, 1987, gvaĹĄ, papir, 77 x 59 cm

Brez naslova, 1988, mešana tehnika, papir, 84 x 60 cm

Brez naslova, 1975, jajčna tempera, platno, 155 x 135 cm

Brez naslova, 1977, jajčna tempera, platno, 155 x 135 cm

81

Kompozicija v modrem, 1987, jajÄ?na tempera, platno, 160 x 200 cm (Gorenjski muzej Kranj)

82

Brez naslova, 1984, jajÄ?na tempera, platno (juta), 160 x 200 cm

83

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, platno, 130 x 110 cm

84

Brez naslova, 1979, jajÄ?na tempera, platno, 134 x 157 cm

85

Brez naslova, 1981/1982, jajÄ?na tempera, platno, 137,5 x 324 cm (Gorenjski muzej Kranj)

86

Brez naslova, 1982, jajÄ?na tempera, platno (juta), 48 x 67 cm

Brez naslova, 1989, olje, platno, 45 x 50 cm

87

Brez naslova, 1982, jajÄ?na tempera, platno, 150 x 140 cm

88

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, platno, 150 x 140 cm

89

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, platno, 105 x 156 cm

90

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, platno, les, 114 x 117 cm

Brez naslova, 1980, jajÄ?na tempera, platno, 120 x 150 cm

91

Brez naslova, 1982, jajÄ?na tempera, platno, 151 x 141 cm

92

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, platno, 140 x 131 cm

93

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, platno, 136 x 135 cm

94

Brez naslova, nedatirano, jajÄ?na tempera, les, 41 x 58 cm

95

Brez naslova, 1989, jajÄ?na tempera, les, 46 x 51 cm

96

Brez naslova, 1990, jajÄ?na tempera, platno, 142 x 171 cm

97

Brez naslova, 1984, jajÄ?na tempera, platno, 200 x 200 cm

98

Brez naslova, 1991, jajÄ?na tempera, platno, 128 x 108 cm

99

Brez naslova, nedatirano (najbrĹž 1995), jajÄ?na tempera, platno (juta), 175 x 72 cm

100

Brez naslova, 1989, jajÄ?na tempera, platno (juta), 52 x 68 cm

Brez naslova, 1991, jajÄ?na tempera, platno, 50 x 62 cm

101

Brez naslova, 1993, jajÄ?na tempera, platno, 129 x 124 cm

Brez naslova, 1994, jajÄ?na tempera, platno, 129 x 129 cm

102

Brez naslova, nedatirano, gvaĹĄ, papir, 60,5 x 48 cm

Brez naslova, nedatirano, gvaĹĄ, papir, 61,5 x 50 cm

103

Brez naslova, nedatirano, gvaš, papir, 50 x 70 cm

Brez naslova, nedatirano, gvaš, papir, 38 x 71 cm

Brez naslova, nedatirano, gvaš, papir, 50 x 70 cm

104

Brez naslova, nedatirano, tuš, papir, 45,5 x 62,5 cm

Brez naslova, nedatirano, tuš, papir, 53 x 71 cm

Brez naslova, nedatirano, tuš, papir, 45 x 62 cm

105

Brez naslova, 1972, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

Brez naslova, 1973, sitotisk, papir, 51 x 36 cm

106

Brez naslova, 1973, sitotisk, papir, 60,5 x 50 cm

Brez naslova, 1973, sitotisk, papir, 41 x 36 cm

Brez naslova, 1974, sitotisk, papir, 50 x 70 cm

Brez naslova, nedatirano, sitotisk, papir, 43 x 36 cm

107

108

Brez naslova, 1973, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

Brez naslova, 1975, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

Brez naslova, nedatirano, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

Brez naslova, 1976, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

Brez naslova, 1978, sitotisk, papir, 39 x 35 cm

Brez naslova, 1978, sitotisk, papir, 39 x 35,5 cm

Brez naslova, 1976, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

Brez naslova, 1976, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

109

Brez naslova, 1976, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

110

Brez naslova, 1976, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

Brez naslova, 1976, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

Brez naslova, 1977, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

111

Brez naslova, 1976, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

Brez naslova, 1976, sitotisk, papir, 70 x 50 cm

112

Brez naslova, 1979, sitotisk, papir, 82 x 71 cm

Brez naslova, 1980, sitotisk, papir, 83 x 71 cm

Brez naslova, 1980, sitotisk, papir, 82 x 71 cm

Brez naslova, 1980, sitotisk, papir, 83 x 71 cm

Okno, 1986, sitotisk, papir, 71,5 x 50 cm

113

Brez naslova, 1988, suha igla, 16,5 x 22 cm

Brez naslova, 1989, suha igla, 26 x 35 cm

114

Brez naslova, 1989, suha igla, 49,5 x 35 cm

115

Foto Tihomir Pinter. okrog 1980

116

Rojen je bil 9. novembra 1929 v Otočah na Gorenjskem. Po končani šoli za umetno obrt v Ljubljani se je leta 1954 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1959 diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici. Že med študijem je poučeval likovni pouk na osnovni šoli na Javorniku. Od leta 1959 do 1962 je bil likovni pedagog na Tekstilni šoli v Kranju. V letih 1962 in 1964 je bil tehnični urednik pri časopisu Glas v Kranju, nato pa je do leta 1971 poučeval na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju. Leta 1965 je bil sprejet v Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Od leta 1970 je imel atelje tudi v Grožnjanu. Od leta 1971 je imel status svobodnega umetnika. Poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s knjižno opremo.

Umrl je 21. julija 2014 v Kranju.

117

Poroka Henrika in Marije Marchel (dekliški priimek Bavdaž), 1959. Umetnikova mati Jožefa Marchel, rojena Drol, Henrik Marchel mlajši, umetnikov oče Henrik Marchel

S hčerko Evo

1967

Samostojne razstave 1964 Kranj, Galerija v Mestni hiši

Bled, Festivalna dvorana: Milan Batista in H. Marchel Jesenice, Razstavišče Dolik: Milan Batista in H. Marchel

1972 Kranj, Galerija v Tavčarjevi ulici 43

1973 Grožnjan, Obzidna galerija

1976 Tržič, Paviljon NOB

1974 Kranj, Galerija v Mestni hiši: H. Marchel in Maksim Sedej ml.

Grožnjan, Obzidna galerija

Innsbruck: Milan Batista in H. Marchel

1966 Kranj, Galerija v Prešernovi hiši: H. Marchel in Štefan Simonič

1968 Kranj, Galerija v Mestni hiši

1975 Kranj, Galerija v Mestni hiši

1978 Celje, Likovni salon

1969 Ljubljana, Koncertni atelje

Kranj, Galerija v Mestni hiši

Murska Sobota, Paviljon arh. F. Novaka

1971 Kranj, Galerija v Mestni hiši

118

Koper, Galerija Loža

Kočevje, Likovni salon, H. Marchel in Maksim Sedej ml.

Radovljica, Dvorana radovljiške graščine

Kranj, Visoka šola za organizacijo dela

1977 Ljubljana, Galerija Ars

1979 Bled, Festivalna dvorana

Kranj, Galerija v Mestni hiši

Ljubljana, Koncertni atelje

Grožnjan, Obzidna galerija

Ljubljana, Galerija Labirint

1987 Radovljica, Šivčeva hiša

1994 Škofja Loka, Loški muzej-galerija: Janez Knez in H. Marchel

1988 Kranj, Mala galerija Mestne hiše

Kranj, Galerija v Mestni hiši: Janez Knez in H. Marchel

Kranj, Restavracija Jasmin

Škofja Loka, Galerija Ivana Groharja

1995 Ljubljana, Galerija Vodnikova domačija

Brnik, Galerija Air, Aerodrom Lj.-Brnik

1996 Kranj, Galerija Pungert

Umag, Muzej Umag: Peter Černe in H. Marchel

2001 Kranj, Galerija Elektra

1980 Radovljica, Šivčeva hiša (poslikana keramika z Miho Dalla Valle-jem)

Ljubljana, Atelje DSS

1981 Beljak / Villach, Galerie an der Stadtmauer

Škofja Loka, Sejna dvorana občine

1982 Ljubljana, Mala galerija

Split, Galerija Fibula

Kranj, Galerija v Mestni hiši

1999 Kranj, Galerija Sava

1989 Dubrovnik, Galerija Dubrava / Babin Kuk

2003 Kranj, Galerija v Mestni hiši in Galerija v Prešernovi hiši: Retrospektivna razstava

1983 Piran, Obalne galerije

1990 Ljubljana, Galerija ZDSLU

2004 Bled, Poslovna šola Bled

Ljubljana, Galerija Lerota

2005 Kranj, Galerija MO Kranj

1991 Kranj, Galerija Lipa: H. Marchel in Vinko Tušek

2013 Kranj, Galerija MO Kranj

Murska Sobota, Galerija

Škofja Loka, galerija na gradu Kranj, Galerija Nova

1984 Umag, Galerija Istra

Ljubljana, Galerija Lerota

1985 Split, Galerija Alfa

1992 Ljubljana, Mali salon v Jakopičevi galeriji

Razstava v Prešernovi hiši v Kranju, 1966

Razstava v Mestni hiši v Kranju, 1968

(foto Aleksej Ignaščenko)

(foto Aleksej Ignaščenko)

Galerija na prostem (razstava Likovni projekt treh), Kranj 1970 (foto Cene Avguštin)

119

Mestna hiša v Kranju, 1976 (foto Drago Holynski)

Mestna hiša v Kranju, 1978 (foto Drago Holynski)

Francka in Henrik Marchel, razstava v Galeriji ZDSLU v Ljubljani, 1990

120

Andrej Pavlovec in Henrik Marchel, odprtje samostojne razstave v galeriji Loškega muzeja, marec 1982

dr. Cene Avguštin, Henrik Marchel, Adolf Scherer in Vinko Tušek, 1999

Skupinske razstave 1963 Kranj, Galerija v Mestni hiši: Gorenjski likovniki (Milan Batista, Henrik Marchel, Štefan Simonič, Vinko Tušek, Saša Kump in Tone Logonder)

Bled, Festivalna dvorana: Gorenjski likovniki (M. Batista, Marjan Belec, Bergant, Aladin Lanc, H. Marchel, Polde Mihelič, Dora Plestenjak, Albin Polajnar, Janez Ravnik, Ivan Šubic, Štefan Simonič, Tone Tomazin, Jaka Torkar in Vinko Tušek) Kranj, Galerija v Prešernovi hiši (isti avtorji kot na Bledu)

1965 Ljubljana, Mestna galerija: Andrej Ajdič, Tone Lapajne, Henrik Marchel, Mersad Berber in Maksim Sedej ml.

Verona; Rassegna d'arte conntemporanea Slovena

1967 Praga: Gorenjski likovni umetniki

Železna Kapla: Gorenjski likovni umetniki

1968 Banja Luka, Dom kulture: IV. jesenji salon 1969 Mannheim: Gorenjski likovni umetniki 1970 Kranj, galerija na prostem (dvorišče Gorenjskega muzeja): Likovni projekt treh: Henrik Marchel, Marko Pogačnik in Vinko Tušek 1971 Gospić, Muzej Like: VI. lički likovni anale Zagreb 1972 Celovec, Ljubljana, Videm: V. razstava INTART 1973 Kranj, Galerija v Mestni hiši: Sodobna likovna prizadevanja na Gorenjskem - Grafika, plastika

Celovec, Ljubljana, Videm, VI. razstava INTART

Barcelona, XII premi interna­ stional de Dibuix Joan Miró

Murska Sobota, Paviljon arh.

F. Novaka: Gorenjski umetniki

1974 Beljak, Rathaus-Paracelsussal: Umetnost z Gorenjske / Kunst aus Gorenjsko

Kranj, Galerija v Mestni hiši: Likovna prizadevanja na Gorenjskem Murska Sobota, Paviljon arh.

F. Novaka: Likovna prizadevanja na Gorenjskem - Pejsaž gorenjskih slikarjev Maribor, Salon Rotovž: Likovna prizadevanja na Gorenjskem

1975 Celovec: Grafika s Koroške in Slovenije 1970–1975 iz zbirke avstrijskih dravskih elektrarn

Kranj, Galerija v Mestni hiši: Likovna prizadevanja na Gorenjskem

Murska Sobota, Paviljon arh.

F. Novaka: Likovna prizadevanja na Gorenjskem

Piran, Mestna galerija: Likovna prizadevanja na Gorenjskem

Kranj, Galerija v Mestni hiši: Nove smeri v oblikovanju krajine na Slovenskem

Ljubljana, Mestna galerija: H. Marchel, Lado Pengov in Maksim Sedej ml.

Ljubljana, Moderna galerija: Razstava DSLU ob 30-letici osvoboditve

Novo mesto, Dolenjska galerija

Grožnjan, Umetnička/Mestna galerija: Umetniki Grožnjana

1977 Rivoli: Gorenjski likovniki

Murska Sobota: Paviljon arh.

F. Novaka: Likovna prizadevanja na Gorenjskem

Radenci, Razstavišče Radenci: Likovna prizadevanja na Gorenjskem

Lendava, Galerija Lendava: Likovna prizadevanja na Gorenjskem

Subotica, Galerija likovnog susreta: XV. likovni susreti umjetničke kolonije Počitelj, Izlake i Grožnjan

1978 Škofja Loka, Loški muzej - galerija: Groharjeva slikarska kolonija Grafika I.

Ljubljana, Mestna galerija: Likovni vidiki našega okolja

1979 Gornja Stubica, Muzej seljačkih buna: Pet slovenskih grafičara (Janez Boljka, Janez Gruden, H. Marchel, Jože Spacal in Karel Zelenko)

Gradec, Neue Galerie am Landesmuseum Joanneum: XIV. mednarodni slikarski teden

Innsbruck, Gorenjski likovniki

Ljubljana, Galerija MK Labirint (razstava Kritiki izbirajo, izbor Cene Avguštin)

1980 Kranj, Mala galerija v Mestni hiši

Ljubljana, Razstavišče Arkade

Velenje in Žalec (keramika, nastala ob simpoziju keramike v Libojah)

Škofja Loka, Loški muzej - galerija: Groharjeva slikarska kolonija Risba '80

1981 Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič: Zapis na papirju

Ljubljana, Mestna galerija: Likovni trenutek DSLU 1981

Karlovac: II. bienale akvarela Jugoslavije

Grožnjan, Galerija H3: Herman Gvardjančič, H. Marchel in Vinko Tušek

1982 Ljubljana, Jakopičevo razstavišče: Skupina Barva

Ljubljana: Mestna galerija: Problem kontinuitete

Maribor, Galerija Rotovž: Skupina Barva

121

Škofja Loka, Galerija na gradu

Radenci, Hotel Radin

Murska Sobota, Galerija

1983 Piran, Obalne galerije

Kranj, Galerija Nova

Murska Sobota, Galerija

Beljak, Galerije an der Stadtmauer: Mali format

Niš, Galerija savremene likovne umetnosti: Grafički trenutka SR Slovenije

Čačak, Dom kulture

Koprivnica, Galerija Koprivnica

Varaždin, Galerija gradskog muzeja

Velika Gorica, Galerija Galežnica

1984 Kranj, Galerija v Mestni hiši: razstava gorenjskih slikarjev

Rihard Jakopič: Abstraktne, nepredmetne smeri v likovni umetnosti 1988 Murska Sobota, KC Miško Kranjec, Galerija: Mala grafika na Slovenskem – Iz zbirk Gorenjskega muzeja Kranj 1989 Ljubljana, Galerija Labirint: H. Marchel, Franc Novic in Vinko Tušek

Rogaška Slatina, Razstavni paviljon Zdravilišča: Likovna jesen '89

1990 Kranj, Galerija v Mestni hiši: Likovna prizadevanja na Gorenjskem - Novejše smeri

Murska Sobota, KC Miško Kranjec: medregionalna razstava Gorenjska - Goriška - Pomurje

Ajdovščina, Pilonova galerija: medregionalna razstava Gorenjska - Goriška - Pomurje

Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič

Beograd, Dom JNA

Murska Sobota, Galerija

Ljubljana, Mestna galerija: Soočenja

Ljubljana, Galerija Smelt: Ptuj Sloveniji, Slovenija Halozam

Radenci, Hotel Radin

1985 Kranj, Galerija v Mestni hiši: Likovna prizadevanja na Gorenjskem

Ljubljana, Moderna galerija: Študentska razstava grafik 1955–1960

Celovec, Künstlerhaus: Intart 1990

Videm, Centro arti plastiche: Intart 1900

Zemun, Galerija Stara kapetanija: Likovna nastojanja u Gorenjskoj - Crteži i skice

Kranj, Galerija v Mestni hiši: medregionalna razstava Gorenjska - Goriška - Pomurje

Millstatt

1991 Ljubljana, Galerija ZDSLU: Didaktična zbirka (Tempera)

Rogaška Slatina, Razstavni paviljon Zdravilišča: Slikarji Rogaški Slatini

Črnomelj, Galerija Mini art: 2. belokranjski likovni bienale

Murska Sobota, Galerija

1986 Kranj, Galerija v Mestni hiši: Koloristi '86 Millstatt

Murska Sobota, Galerija

Tuzla, Galerija jugoslovenskog portreta: Četrdeset godina Saveza udruženja likovnih umjetnika Jugoslavije 1946–1986

Metlika, Ganglovo razstavišče: 2. belokranjski likovni bienale

Kranj, Galerija Lipa v Mestni hiši: 1. ex-tempore Kranj-Prešeren-poezija

1993 Kranj, Mala galerija in Galerija v Mestni hiši: 1. bienale mesta Kranja 1994 Kranj, Zavarovalnica Triglav: Gorenjski slikarji

Izlake, hotel Medijske toplice: Ex tempore Art-Javor '94 in Art-Kum '94

1995 Pokljuka, Šport hotel: III. triglavski slikarsko-kiparski tabor

Ljubljana, Ministrstvo za obrambo RS: razstava likovnih del Triglavskih slikarsko-kiparskih taborov na Pokljuki '92, '94 in '95

Otočec, Galerija Otočec: Božična kolonija

Mala galerija v Kranju: Zimsko mednarodno likovno srečanje Gosttur Krvavec

1996 Pokljuka, Šport hotel: III. triglavski slikarsko-kiparski tabor

Kranj, Mala galerija, Galerija Prešernove hiše in Galerija v Mestni hiši: 2. bienale mesta Kranja

Kranj, Mala galerija: 2. razstava Risbe in slike v prostoru Alpe-Jadran

Rogaška Slatina, Razstavni paviljon Zdravilišča: Slikarska srečanja v Semiču

Maribor, Razstavni salon Rotovž: Slikarska srečanja v Semiču

Brnik, Likovna zbirka ljubljanskega letališča Brnik

1997 Nova Gorica, Avla Mestne občine: Triglavska razstava

Kranj, Avla Mestne občine: Likovni umetniki za Prešernovo mesto

Ljubljana, Jožefova galerija: 2. belokranjski likovni bienale

1987 Innsbruck, Kunstpavilion Kleinerhon Garten

Radovljica, Šivčeva hiša: Iz galerijske zbirke

Metlika, Ganglovo razstavišče: Deset slikarskih srečanj v Semiču

Murska Sobota, Galerija

Ljubljana, Likovno razstavišče

1992 Kranj, Baročni dvorec (Župnišče): Gorenjski likovni umetniki - modernejše smeri

1998 Kranj, Avla Mestne občine: Likovni umetniki za Prešernovo mesto

122

Umag, Muzej Umag: Vsi naši Grožnjanci

1981 odkupna nagrada na razstavi ZDLUJ v Skopju

1999 Bled, Festivalna dvorana: Triglavski slikarsko-kiparski tabor – Triglavska likovna galerija

1983 Prešernova nagrada gorenjskih občin

2000 Kranj, Mala galerija, Galerija Prešernove hiše in Galerija v Mestni hiši v Kranju: 4. bienale mesta Kranja

2000 nagrada za gorenjskega avtorja na 4. bienalu mesta Kranja

Stražišče pri Kranju: Likovna delavnica Šmartin

Grožnjan, Umetnička galerija: Slovenski umetniki 35 let v Grožnjanu

2001 Kranj, Mala galerija in Stebriščna dvorana v Mestni hiši: 4. razstava Risbe in slike v prostoru Alpe - Jadran 2002 Kranj, Galerija v Prešernovi hiši: Spominska razstava Francija Zagoričnika 2008 Kranj, Stebriščna dvorana Mestne hiše: Kvadrat elipse, serija spominskih razstav ob 75-letnici rojstva Francija Zagoričnika

Ljubljana, Bežigrajska galerija: Pesniški plakati

2009 Kranj, Galerija v Mestni hiši: 8. razstava risbe in slike Alpe Jadran Henrik Marchel je od leta 1969 sodeloval na vseh razstavah DSLU doma in v tujini.

Nagrade in priznanja 1964 Prešernova nagrada Gorenjske

1993 nagrada za gorenjskega avtorja na 1. bienalu mesta Kranja

2000 Prešernova nagrada Mestne občine Kranj za kulturne dosežke

Andrej Pavlovec, »Likovni projekt treh«, Glas, 18. 2. 1970 Aleksander Bassin, spremno besedilo v zloženki samostojne razstave, Kranj, Galerija v Mestni hiši, 1971 Aleksander Bassin, spremno besedilo v zloženki samostojne razstave, Koper, Galerija Loža, 1971

Bibliografija

Aleksander Bassin, »Henrik Marchel«, Naši razgledi, 13. 8.

1971

Andrej Pavlovec, »Ob razstavi nekaterih gorenjskih likovnikov«, Glas, 1. 6. 1963

Aleksander Bassin, »Henrik Marchel od 9. do 29. julija v Galeriji Mestne hiše v Kranju«, Glas, 14.

7. 1971

Andrej Pavlovec, »Presenetljivo dober izbor«, Glas, 23. 11. 1963

Janez Mesesnel, »Nedorečenost na prehodu«, Delo, 19. 1. 1972

Andrej Pavlovec, »Ob prvi samostojni razstavi Henrika Marchla«, Glas, 1964, št. 95

Ivan Sedej, spremno besedilo v zloženki skupne razstave H. Marchla in Maksima Sedeja ml., Galerija v Mestni hiši v Kranju, 1974

Tatjana Vozel, »Prešernov teden«, Glas, priloga Panorama, 13. 2.

1965 Andrej Pavlovec, »Marchel in Simončič«, Glas, 3. 12. 1966 Andrej Pavlovec, »Henrik Marchel«, Glas, priloga Snovanja, št. 6, 9.

12. 1967 Andrej Pavlovec, »Popravek o šolanju«, Glas, 1967, št. 94 Likovna priloga v Problemi/Revija za kulturna in družbena vprašanja, januar 1967 Andrej Pavlovec, spremno besedilo v zloženki samostojne razstave, Kranj, Galerija v Mestni hiši, 1968

1971 druga nagrada Ex tempore, Piran

Aleksander Bassin, »Nove Marchelove slike«, Dnevnik, 23. 8.

1968

1972 nagrada na peti razstavi INTART

»Kranj: otvoritev razstave Henrika Marchla«, Delo, 9. 8. 1968

1975 prva nagrada Ex tempore, Piran

Andrej Pavlovec, »Mapa poezija grafika«, Glas, priloga Snovanja, 14. 6. 1969

1979 nagrada na XII. slikarski koloniji Byton (Poljska)

Igor Gedrih, »Nove možnosti: Poezija - grafika«, Naši razgledi, 1.

8. 1969

Franc Zalar, »Uglašen nastop« (ob razstavi H. Marchla in Maksima Sedeja ml.), Dnevnik, 18.

11. 1974 Ivan Sedej, »Trije slikarji razstavljajo v Kranju«, Glas, 12. 11. 1974 Cene Avguštin, spremno besedilo v zloženki samostojne razstave, Galerija v Mestni hiši, Kranj, 1975 Ivan Sedej, besedilo v katalogu razstave H. Marchel, Lado Pengov in Maksim Sedej ml. v Mestni galeriji v Ljubljani, 1975 Aleksander Bassin, »Marchel, Pengov, Sedej«, Naši razgledi, 23.

5. 1975 S. R., »Henrik Marchel se predstavlja v Tržiču«, Glas, 6. 1. 1976 Marta Jenko, »Umetnost me navduši«, Glas, 30. 12. 1976 Franc Zalar, »Narava kot pobuda«, Dnevnik, 19. 7. 1977

123

Taras Kermavner, »Oblaki, krom zeleni, temno rdeči«, sprem­no besedilo v zloženki, Galerija v Mestni hiši, Kranj, 1978

Karl Pesentheiner, »Slowenischer Künstler in Villacher Galerie«, Kärntner Tageszeitung, 19. 2.

1981

Franci Zagoričnik, »Škandal umet­ nosti ali ob slikarstvu Henrika Marchla«, Gorenjski glas, priloga Snovanja, 5. 9. 1978

»Henrik Marchel razstavlja v Beljaku«, Delo, 27. 2. 1981

Cene Avguštin, »Slike Henrika Marchla«, Glas, 18. 4. 1978

Ivan Sedej, spremno besedilo v katalogu samostojne razstave, Mala galerija, Ljubljana, 1982

Janez Mesesnel, »Razstavi v Kranju«, Delo, 7. 4. 1978 Marlen Premšak, »Barvne mase v prostoru«, Večer, 10. 7. 1978 Cene Avguštin, predstavitev H. Marchla, katalog Kritiki izbirajo, Ljubljana, 1979, str. 2

Andrej Pavlovec, »Marchel v Beljaku«, Glas, 27. 2. 1981

Ivan Sedej, Skupina Barva, spremno besedilo v katalogu razstave, Likovno razstavišče Rihard Jakopič v Ljubljani in Razstavni salon Rotovž v Mariboru, 1982

Likovna oprema urbanega prostora v Kranju, H. Marchel in Ciril Oblak urednika, pisec recenzij Branko Sosič, Kranj 1980

Franc

D. Dolenc, »Rad vidim barvo v prostoru«, Glas, 30. 9. 1980

Andrej Pavlovec, »Marchel v ljubljanski Mali galeriji«, Glas, 14.

9. 1982

Janez Mesesnel, »Barve slikarskega prostora«, Delo, 14. 3. 1980 Franc Zalar, »Barvno kipenje v diagonali«, Dnevnik, 22. 3. 1980 Aleksander Bassin, spremno besedilo v katalogu samostojne razstave, Loški muzej v Škofji Loki in Likovno društvo Kranj, 1981, 24 str, str. 3–6 Andrej Pavlovec, spremno besedilo v katalogu samostojne razstave, Loški muzej v Škofji Loki in Likovno društvo Kranj, 1981, 24 str., str. 16–18 Aleksander Bassin, spremno besedilo v katalogu samostojne razstave, Galerie an der Stadtmauer, Villach / Beljak, 1981 spremno besedilo na vabilu samostojne razstave v Galerie an der Stadtmauer, Villach / Beljak, 1981 »A-r«, »Für Freunde der Abstraktion«, Volkszeitung, 20. 2. 1981 Grete Misar, »Eine ganze Welt in Farben«, Kleine Zeitung, 21. 2.

1981

124

Zalar, »Barvne zgodbe«, Dnevnik, 17. 9. 1982

Janez Mesesnel, »Slikarji zopet z barvo«, Delo, 14. 9. 1982

»Glej slike, glej barve!: ob razstavi H. Marchla v Dolenjski galeriji«, Dolenjski list, 17. 3. 1983 Andrej Pavlovec, »Henrik Marchel v Galeriji Nova«, Glas, 30. 12.

1983 Cene Avguštin, spremno besedilo v zloženki samostojne razstave, Galerija v Mestni hiši, Kranj, 1985 Cene Avguštin, »Plima barv«, Delo, 12. 6. 1985 Franc Zalar, »Lirična sugestivnost slikarske poteze«, Dnevnik, 12. 6. 1985 Cene Avguštin, predstavitev avtorjev, zloženka razstave Likovna prizadevanja na Gorenjskem, Galerija v Mestni hiši, Kranj, 1985 Cene Avguštin, predstavitev avtorjev, zloženka razstave Likovna nastojanja u Gorenjskoj, Galerija Stara kapetanija, Zemun, 1985 Cene Avguštin, spremno besedilo v zloženki razstave Koloristi '86,

Galerija v Mestni hiši, Kranj, 1986 Maruša Avguštin, spremno besedilo v zloženki samostojne razstave, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica, 1987 Lea Mencinger, »Žareča govorica barv«, Gorenjski glas, 16. 10.

1987 »Barvna eruptivnost del Henrika Marchla«, Delo, 6. 10. 1987 Vinko Srhoj, »Podneblje solarnih usijanja«, Slobodna Dalmacija, 24. 5. 1987 »Marchelovo likovno delo meseca«, Dnevnik, 19. 9. 1987 Maruša Avguštin, spremno besedilo v zloženki samostojne razstave, Galerija Air, aerodrom Ljubljana, 1988 V. B., »Likovno poletje 88«, Gorenjski glas, 30. 8. 1988 G. Benić, »Slike su kao brodovi«, Slobodna Dalmacija, 24. 7. 1989 Maruša Avguštin, spremno besedilo na spremnem listu samostojne razstave, Galerija Globus, Kranj, 1990 Judita Krivec Dragan, spremno besedilo v katalogu samostojne razstave H. Marchel - Slike, Galerija ZDSLU, Ljubljana, 1990, 8 str., str. 2–3 »Dela Henrika Marchla v galeriji ZDSLU«, Delo, 10. 6. 1990 Janez Mesesnel, »Novo: barvni prostor«, Delo, 23. 7. 1990 Vladimir Gajšek, »Lik barvitosti«, Dnevnik, 18. 7. 1990 Maruša Avguštin, »Zapisanost barvi«, Gorenjski glas, 13. 7. 1990 Jadranka Bogataj, spremno besedilo v zloženki samostojne razstave, Galerija Lerota, Ljubljana, 1990 Cene Avguštin, predstavitev avtorjev, katalog razstave Likovna prizadevanja na Gorenjskem Novejše smeri, Kranj, Galerija v Mestni hiši, 1990

Cene Avguštin, predstavitev gorenjskih avtorjev, katalog razstave Gorenjska - Goriška - Pomurje, KC Miško Kranjec iz Murske Sobote, Pilonova galerija v Ajdovščini in Gorenjski muzej Kranj, 1990, 46 str., str. 4–5 Ivan Sedej, spremno besedilo v zloženki samostojne razstave, Mali salon - Jakopičeva galerija, Ljubljana 1992 Damir Globočnik, »Pesnitev barvne svetlobe«, spremno besedilo v katalogu samostojne razstave, Galerija v Mestni hiši, Kranj, 1992 Irena Šterman, »Podobe z razstave«, Slovenec, 13. 3. 1992 Damir Globočnik, »Govorica barv«, Gorenjski glas, 19. 5. 1992 Cene Avguštin, geslo Marchel Henrik v Enciklopediji Slovenije, Ljubljana 1992 Damir Globočnik, predstavitev gorenjskih avtorjev v katalogu 1. bienala mesta Kranja, Mala galerija in Galerija v Mestni hiši v Kranju, 1993, 34 str., str.

16–17 Lea Mencinger, »Marinču glavna nagrada: razstava Bienale mesta Kranja«, Gorenjski glas, 7. 12. 1993 Andrej Pavlovec, spremno besedilo v zloženki skupne razstave Janeza Kneza in Henrika Marchla, Galerija Mestne hiše v Kranju, 1994 Andrej Pavlovec, »Knez in Marchel – barva«, Gorenjski glas, 26.

7. 1994 Cene Avguštin, spremno besedilo v zloženki razstave gorenjskih slikarjev, Zavarovalnica Triglav, Kranj, 1994 Damir Globočnik, »Razstava Henrika Marchla«, Gorenjski glas, 13. 5. 1994 Damir Globočnik, »Nova krajina«, Gorenjski glas, priloga Snovanja, 4. 11. 1994

Damir Globočnik, »O prepletu barvne svetlobe in odsevu narave v slikarstvu Henrika Marchla«, Nova Atlantida, 1995, št. 7, str. 165–171 Andrej Pavlovec, spremno besedilo v zloženki samostojne razstave, Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana, 1995 Maruša Avguštin, predstavitev avtorjev v katalogu 2. razstave Risbe in slike v prostoru Alpe-Jadran, Mala galerija v Kranju, 1996 Damir Globočnik, predstavitev gorenjskih avtorjev v katalogu 2. bienala mesta Kranja, Mala galerija in Galerija v Mestni hiši v Kranju, 1996, 54 str., str.

20–21 Ivan Sedej, predstavitev avtorjev, Likovna zbirka ljubljanskega letališča Brnik, Brnik 1996 Damir Globočnik, »Nekaj misli o krajinskem slikarstvu na Gorenjskem«, Nova Atlantida, 1996/11, str. 117–128 Janez Sagadin, Biotopi Kranja, Kranj 1997 (likovna oprema H. Marchel) Ivo Antić, »Poetična topografija«, Dnevnik, 11. 11. 1997 Damir Globočnik, spremno besedilo v zloženki samostojne razstave, Galerija Sava, Kranj, 1999

Damir Globočnik, »Razstava slik Henrika Marchla«, Primskovo pri Kranju, Likovni svet, 2001/55, str. 27–28 Damir Globočnik, predstavitev avtorjev v katalogu 4. razstave Risba in slika v prostoru Alpe-Jadran, Mala galerija in Stebriščna dvorana v Mesti hiši, 2001, 20 str., str. 4–5 Cene Avguštin, besedilo v katalogu retrospektivne razstave, Kranj 2003, str. 3–5 Damir Globočnik, besedilo v katalogu retrospektivne razstave, Kranj 2003 , str. 7–9 Igor Kavčič, »Zvest abstraktnemu«, Gorenjski glas, 20. 1. 2004 Damir Globočnik, »Raziskovalec abstraktnega izraza«, Revija SRP, oktober 2006, št. 75/76, str. 105–107 Milček Komelj, »Barvita slikarska luč Henrika Marchla«, katalog razstave, Mestna občina Kranj, 2013, str. 1–5 Damir Globočnik, »»V spomin: Henrik Marchel (1929–2014)«, Gorenjski glas, 18. 7. 2014 Damir Globočnik, »In memoriam Henrik Marchel (1929– 2014)«, Forum: revija Slovenskega društva likovnih kritikov, 2014, št. 25/26, str.

174–182

Lado Stružnik, »Priznanja za delo: v Kranju bodo podelili tradicionalne Prešernove plakete«, Delo, 23. 11. 2000 Helena Jelovčan, »Drevi v Prešernovem gledališču aplavz zanje«, Gorenjski glas, 1. 12.

2000 Damir Globočnik, predstavitev gorenjskih avtorjev v katalogu 4. bienala mesta Kranja, Mala galerija, Galerija v Prešernovi hiši in Galerija v Mestni hiši, Kranj 2000, 44 str., str. 16–17

125

Foto Tihomir Pinter. okrog 1980

126

Foto Tihomir Pinter. okrog 1980

Foto Tihomir Pinter, 1997

127

HENRIK MARCHEL – Spominska razstava Mestna hiša in Prešernova hiša v Kranju, april-maj 2019 Kustos razstave, spremno besedilo: ddr. Damir Globočnik Dokumentacija: katalog retrospektivne razstave Henrika Marchla (Kranj 2003) in drugo tiskano gradivo o razstavah Lektoriranje: Judita Babnik Fotografije: Boštjan Gunčar, razen Drago Holynski (str. 11, 12, 16, 17-zgoraj, 20-desno, 22, 29-sredina in spodaj, 31, 32, 41 in 42-spodaj, 44-spodaj, 68-spodaj), 80-desno, 81, 84, 85, 88, 89, 91, 92, 99, 97, 98, 100, 104-sredina) in umetnikov arhiv (str. 8, 9, 10, 47, 48, 51-zgoraj, 52, 57-spodaj, 67, 69, 74, 75) Večina reproduciranih slik in del na papirju je last Eve Skalar.

Dela iz privatnih zbirk (str. 8-sliki spodaj, 9, 11, 12, 16, 17 in 22-zgoraj, 41 in 42-spodaj, 44-spodaj, 47, 48, 51-zgoraj, 57-spodaj, 68-spodaj, 69, 74, 75, 81-levo spodaj, 85, 88, 89, 91, 97 in 98).

Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj Tisk: Medium d.o.o.

Naklada: 360 izvodov Gorenjski muzej, Tomšičeva 42, 4000 Kranj, www.gorenjski-muzej.si / zanj: mag. Marjana Žibert Kranj 2019

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 75(497.4):929Marchel H. MARCHEL, Henrik Henrik Marchel : spominska razstava : Mestna hiša in Prešernova hiša v Kranju, april - maj 2019 / [spremno besedilo Damir Globočnik ; fotografije Boštjan Gunčar, razen Drago Holynski in umetnikov arhiv]. - Kranj : Gorenjski muzej, 2019 ISBN 978-961-7071-00-9 COBISS.SI-ID 299703296