150 let Narodne èitalnice v Kranju
Al' `lahtne kranjske tam cvetรณ besede (F. Pre{eren)
150 let Narodne ~italnice v Kranju
Izdal: Gorenjski muzej www.gorenjski-muzej.si Zanj: Marija Ogrin, direktorica Avtorica razstave in publikacije: mag. Marjana @ibert Oblikovanje razstave in publikacije: Tja{a [tempihar, Ariana Furlan Prijon
Objavljeno gradivo v publikaciji je iz fototeke Gorenjskega muzeja in iz njegovih zbirk, ~e ni naveden drug vir.
Povabilo
vsem domoljubnim mestjanom Ker imajo v Ljubljani in po drugih slovenskih mestih ze vec casa citavnice in so te dni tudi v Loki to drustvo ustanovili, pa jo bodo v Novem mestu, je ne smemo mi Kranjci odlasati. Namen citavnic je, da se domaci po domace vedemo, to je, da beremo domace, pa tudi druge slovenske casnike, se pojejo domace pesmi, se v domaci besedi govori kaj poducnega in kratkocasnega, pa se tudi kaka druga veselica obhaja, kakor letni cas nanese. S tem pa, da za omiko in veljavo domacega jezika skrbimo, ne sovrazimo nobenega druzega, zato imajo citavnice tudi kak posten nemsk, lask ali se drug casnik. Preden pa polozimo prosnjo za dovoljenje citavnic nasi sl. C. kr. Vladi, moramo vedeti, koliko jih pristopi temu domacemu drustvu. Letno placilo ne bo veliko. Zato podpisite se vsi castiti mestjani in mestjanke! Gotovo bodo se nam pridruzili tudi domoljubi iz okolice nase. Marsikatera vesela ura nas caka! V Kranji na sv. Katarine dan 1862.
Naslovnica Kmetijskih in rokodelskih novic Hoffman: Kranj, sredina 19. stoletja
Karel Florian, Pre{ernov prijatelj in narodno zaveden Kranj~an
Dr. France Pre{eren je pri{el v Kranj jeseni leta 1846. Mesto, v katerem je `ivelo 2000 ljudi, je izgubljalo ve~stoletni videz, saj so bili mestno obzidje in stolpi v ru{evinah. Kranj~ani so bili {e vedno ponosni na svojo davno preteklost, ko je bila tu glavna utrdba de`ele Kranjske. Kljub ponosu pa se je le malo me{~anov zanimalo za slovenski jezik in narodno napredne ideje. Leta 1843 so za~ele izhajati Kmetijske in rokodelske novice, ki jih je urejal kranjski rojak dr. Janez Bleiweis. Le `upnik Dagarin ter trgovci Lokar, Mayr, Maren~i~ in Pleiweis so se naro~ili na ~asopis. Leta 1816 so zgradili novo {olsko poslopje, pou~evali pa so v nem{kem jeziku. Ponovne ustanovitve gimnazije oblasti niso dovolile. Konrad in Rudolf Lokar sta v Kranju veljala za narodno zavedna. Bila sta pobudnika za ustanovitev bralnega in zabavnega dru{tva Kazina, ki je za~elo delovati leta 1846. Tudi Pre{eren je rad zahajal v Kazino in se tam sestajal s svojimi znanci ter somi{ljeniki iz Kranja in okolice. Brali so doma~e in tuje ~asopise ter razli~ne knjige. Pre{eren se je dru`il tudi s Karlom Florijanom, ki je leta 1848 poslal v de`elni zbor peticijo, v kateri je zahteval uporabo slovenskega jezika v {olah in uradih. V Kazino so zahajali tudi Jo`ef pl. Vest, lastnik {empetrske gra{~ine in Urban~i~evi z gradu Turn pri Preddvoru, ki so spodbujali k uporabi slovenskega jezika.
V Kranju si me{~ani po letu 1848, ko je nastopila absolutisti~na vlada, niso ve~ upali razpravljati o politi~nih vpra{anjih. Tudi slovenskega jezika na javnih mestih niso smeli ve~ uporabljati. Le redki izobra`enci in duhovniki v okoli{kih vaseh niso prenehali spodbujati k u~enju sloven{~ine. V Kranju je v sredini 19. stoletja odra{~al nov, mladi rod me{~anov, na ~elu z Matejem Pircem. Dobro so se {e spominjali dr. Franceta Pre{erna, njegovega dela in idej. Na pobudo dr. Janeza Bleiweisa so mu leta 1852 postavili nagrobni spomenik. Po letu 1861 je narodno in politi~no `ivljenje med Slovenci ponovno o`ivelo. Takrat so Slovenci prvi~ po letu 1848 volili predstavnike v de`elni in dr`avni zbor, vendar so po ve~ini zmagali nem{ki predstavniki. Na drugih volitvah, leta 1867, so Slovenci v kranjskem de`elnem zboru dobili ve~ino. Po mestih in trgih so izobra`enci za~eli ustanavljati ~italnice, ki so bile kulturna sredi{~a. Z njimi se je krog slovensko usmerjenega me{~anstva naglo {iril. Ustanavljali so tudi druga dru{tva, npr. telovadno dru{tvo Ju`ni Sokol. S taborskim gibanjem v letih 1868–70 so Slovenci spet izpostavili zahteve iz programa Zedinjena Slovenija.
V Kranju na tr`ni dan Leopold Jugovic (stoji) je bil kranjski podjetnik, ki se je ukvarjal z mlinarstvom. Kot narodnjak je bil v šestdesetih letih 19. stoletja izvoljen za državnozborskega poslanca.
Po Prešernovi ulici Ferdinand Sajovic je bil narodno zaveden Kranj~an in trgovec. S trgovino se je za~el ukvarjati po prihodu železnic v slovenske dežele. Oglaševal je v slovenskem jeziku. (Darja Okorn, Kranj)
ZA^ETKI
V LETU
1863
OD ^ITALNI[KIH »BESED« DO VELIKIH PRIREDITEV Nastopajo~i na »besedi« Domovina leta 1912
V prvi ~italniški odbor so bili izvoljeni Matej Pirc kot predsednik, lekarnar Karel Šavnik kot tajnik, trgovec Konrad Pleiweis kot blagajnik ter trgovec Konrad Loker in gimnazijski katehet Janez Globo~nik kot ~lana. Ohranile so se fotografije Pirca, Šavnika in Pleiweisa.
Pri utrjevanju slovenske narodne zavesti in rabe slovenskega jezika med me{~anstvom so imele pomembno vlogo ~italnice.
Na Stari pošti je bil 29. januarja 1863 ustanovni ob~ni zbor kranjske Narodne ~italnice.
Leta 1855 je postal lastnik hiše, ki jo danes poznamo kot Peter~kovo, Peter Mayr. V ~asu Prešernovega bivanja v Kranju je tu imelo svoje prostore kazinsko društvo. Po letu 1863 je bila v njej Narodna ~italnica. V prvem nadstropju so imeli knjižnico, salon in ve~jo dvorano za prireditve.
V {estdesetih letih 19. stoletja so jih ustanovili v ve~ini slovenskih mest in trgov. V njih so se zbirali narodno zavedni me{~ani in pode`elski veljaki. Prvo ~italnico na Gorenjskem so ustanovili v [kofji Loki leta 1862. To je bila spodbuda tudi za kranjske me{~ane, da so svojo ~italnico ustanovili na ob~nem zboru 29. januarja 1863. 16. avgusta 1863 so slovesno odprli dru{tvene prostore v hi{i Petra Mayrja. Praznovanje je minilo v znamenju narodnostnega prebujenja Kranja in okolice. Kranj~ane so obiskali domoljubi iz drugih slovenskih de`el, ki so jih sprejeli `e v Stra`i{~u. Dopoldne je bila na Pre{ernovem grobu manifestacija, ki so se je udele`ili tudi kmetje iz okoli{kih vasi. Na ve~erni »besedi« pa se je zbralo ve~ kot 300 obiskovalcev. Navzo~e sta nagovorila dr`avni in de`elni poslanec dr. Lovro Toman in dr. Janez Bleiweis, glavni pobudnik narodnih ~italnic.
Vabilo na prireditev v Narodni ~italnici leta 1891 (Darja Okorn, Kranj)
V ~italnici so se odvijale prireditve v slovenskem jeziku s petjem, z instrumentalno glasbo, z dramskimi in gledali{kimi prizori ter razli~nimi predavanji. Imenovale so se »besede«. Sledila je zabava s plesom ali celo tombolo. ^lani ~italni{kih dru{tev so se med seboj tudi obiskovali in s prireditvami {irili slovensko narodno zavest.
Prazni~no okra{en Kranj ob ~italni{kih in sokolskih prireditvah
Kranj~ani so `eleli ustanoviti tudi sokolsko telovadno dru{tvo, zato je 29. junija 1864 osemdeset ~lanov Narodno zavedni Kranj~ani so 20. avgusta Ju`nega Sokola iz Ljubljane obiskalo 1864 ustanovili sokolsko podru`nico. Leto Kranj. ^lani kranjske Narodne dni po nastanku Narodne ~italnice so tako v Kranju dobili {e narodno telovadno dru{tvo. ~italnice so jih sprejeli na Laborah, ob zvokih godbe in jih pospremili Ob smrti Simona Jenka, v mesto. V `upnijski cerkvi je bila 18. oktobra 1869, je ~italnica poskrbela za pogreb. sveta ma{a, na Stari po{ti slovesno Nato si je prizadevala za kosilo z ob~inskimi mo`mi. Popoldne so se poklonili spominu na dr. Franceta Pre{erna in imeli telovadni nastop na travniku pod Ga{tejem. Zve~er pa so bili navdu{eni nad ~italni{ko prireditvijo in zabavo, ki je trajala do druge ure zjutraj.
postavitev nagrobnega spomenika, ki so ga odkrili leta 1873. Ob odkritju so se v Kranju zbrali predstavniki {tevilnih slovenskih narodno naprednih dru{tev, tako da je slovesnost prerasla v politi~no prireditev.
NA POTI DO DANA[NJIH
KULTURNIH USTANOV V KRANJU
Vinko Majdi~ z `eno Matildo pred prvo svetovno vojno
Kranjska gimnazija na za~etku 20. stoletja
Glasbena {ola
Pre{ernovo gledali{~e Kranj
Mestna knji`nica Kranj
Reklamna tabla s konca 19. stoletja za podjetje Vinka Majdi~a, ki je bil tudi dejaven ~lan kranjske Narodne ~italnice. Leta 1913 ga je imenovala za ~astnega ~lana.
Kranj je na prelomu 19. in 20. stoletja napredoval na mnogih podro~jih. Po {tevilu prebivalstva, ki je doseglo {tevilo 2500, je bil tretji na Kranjskem, takoj za Ljubljano in Novim mestom. Tudi gospodarsko si je mesto opomoglo. Izstopalo je mlinarsko podjetje Vinka Majdi~a, ki je bilo eno najve~jih v Avstro-Ogrski. Leta 1894 je v mestu dokon~no obstala gimnazija, tri leta kasneje so slovesno odprli novo gimnazijsko poslopje. [tevilna dru{tva v mestu so skrbela za kulturni utrip. Sredi{~e narodnostnega in kulturnega prebujenja pa je ostajala Narodna ~italnica. V za~etku 20. stoletja je bila Narodna ~italnica sredi{~e kulturnega dogajanja v mestu. Njene dejavnosti so se tako raz{irile, da so postopno prera{~ale v samostojne kulturne ustanove. V kranjski narodni ~italnici imajo tako svoje za~etke danes v Kranju delujo~e kulturne ustanove: Mestna knji`nica, Pre{ernovo gledali{~e in Glasbena {ola. `e pred prvo svetovno vojno so `eleli ustanoviti tudi muzej, a jim ni uspelo.
»SPOMIN NA PESNIKA DR. FRANCETA
PRE[ERNA
JE BIL ^ITALNICI VEDNO SVET« (I. FUGINA)
Dr. France Pre{eren Kranjska Narodna ~italnica si je na razglednici {tela v dol`nost o`ivljati spomin na s preloma 19. dr. Franceta Pre{erna. Ob ustanovitvi, in 20. stoletja. januarja 1863, je prevzela v oskrbo Grob dr. Franceta Pre{erna njegov grob. Ob 1. novembru so ga okrasili s cvetjem, ~italni{ki pevci pa so na grobu zapeli nekaj pesmi. Prva »beseda« kranjske narodne ~italnice je bila na dan njegove smrti, 8. februarja 1863. Tudi v naslednjih letih so pripravljali »besede« ob obletnicah njegovega rojstva in smrti. Spored Pre{ernove slovesnosti, ki Kadar so Kranj obiskali tuji gostje, ga je objavil odbor Narodne ~italnice so jih ~lani ~italnice spremili v ~asopisu Gorenjec 25.8.1900. na grob dr. Franceta Pre{erna.
Ob stoti obletnici rojstva dr. Franceta Pre{erna je Narodna ~italnica prevzela organizacijo velike prireditve. Osrednji dogodek je bilo odkritje spominske plo{~e na Pre{ernovi hi{i. Plo{~a je bila dar Narodne ~italnice pesniku dr. Francetu Pre{ernu. @upan Karel [avnik se ji je za to plemenito dejanje zahvalil in kon~al z `eljo, »da bi hodili po poti, katero nam je pokazal Pre{eren v svojih poezijah, po poti ljubezni do slovenske domovine.«
Razglednica s sliko dr. Franceta Pre{erna, natisnjena ob odkritju spominske plo{~e. (Franc Ko~ar)
GLEDALIŠKA DEJAVNOST
Najstarej{i dokumentirani gledali{ki prizor v Narodni ~italnici v Kranju leta 1878 Portret kranjskega slikarja Ivana Franketa, ki je bil pri ~italni{kem odru re`iser, scenarist, kostumograf in masker ter je v letih 1887 do 1890 organiziral dve dramati~ni {oli. Dramski odsek kranjske Narodne ~italnice je leta 1911 gostoval v Glinjah na Koro{kem z Me{kovo dramo Mati.
Prizor iz operete Mamzelle Nitouche, ki jo je premierno uprizoril Gledali{ki oder Narodne ~italnice v Kranju 11. 4. 1929. Opereto v treh dejanjih je re`iral Dore Kern, dirigiral je dr. Stanko Sajovic.
Odprtje malega ~italni{kega odra je bilo na »besedi« 31. januarja 1863 z dramskim prizorom Slovenija o`ivljena. Junija so ~lanom ljubljanskega dru{tva Ju`ni Sokol zaigrali igro Pravda avtorja Rodericha Benedixa, ki jo je prevedel kranjski duhovnik Janez Globo~nik. ^italni{ko gledali{~e je bilo ljubiteljsko, temu primerna so bila tudi dramska besedila. Med drugim je dr. Janez Bleiweis v letih 1864/65 izdal zbirko ~italni{kih iger Slovenske gledi{~ne igre. Igro z naslovom Bob iz Kranja, ki jo je dr. Bleiweis namenil Kranju, so zaigrali leta 1866. Leta 1907 so ustanovili dramski odsek pri Narodni ~italnici. To je pomenilo tudi prelomnico v razvoju ne le ~italni{kega odra, ampak tudi kranjskega gledali{~a. Do za~etka prve svetovne vojne so v eni sezoni pripravili povpre~no {est premier in z njimi tudi gostovali. Po prvi svetovni vojni niso uprizarjali klasi~nih gledali{kih del svetovnih dramatikov. Kljub temu so letno odigrali tudi deset in ve~ razli~nih predstav. Leta 1923 se je dramski odsek na predlog Metoda Mayrja preimenoval v Gledali{ki oder Narodne ~italnice. Predstave so se odvijale v Narodnem domu, ki je bil zgrajen leta 1925.
Vilko Rus je ve~ kot dvajset let vodil ~italni{ki me{ani in mo{ki pevski zbor. Leta 1908 je prejel srebrno taktirko in pi{~alko ter postal ~astni ~lan.
OD PETJA DO
GLASBENE ŠOLE
K priljubljenosti ~italni{kih prireditev so veliko prispevali pevski nastopi. Ob ustanovitvi kranjske Narodne ~italnice je pel mo{ki pevski zbor s {tirinajstimi pevci. Zapeli so domoljubne pesmi, ki so bile takrat najbolj priljubljene. Pevce sta spremljala pianist in violinist. Zbor sta vodila u~itelja Peter Cebin in Andrej Zdru`eni me{ani pevski zbor kranjske Narodne Petelin. Leta 1870 so ustanovili tudi ~italni{ki orkester, na za~etku ~italnice in kranjskih Sokolov okoli leta 1930 s podpisi pevcev 20. stoletja {e godbeni klub. ^italni{ki Leta 1895 je prof. Anton [tritof pevski ustanovil me{ani pevski zbor. zbor leta V prvih letih 20. stoletja je njegovo vodstvo prevzel Vilko Rus, ki je zbor vodil ve~ kot dvajset let. ^italni{ki pevski zbor je bil pobudnik za ustanovitev Glasbene {ole v Kranju, ki je za~ela svoje delo 1. decembra 1909. Po dogovoru s ~italnico je postala podru`nica Glasbene matice. Lastnih prostorov ni imela, gostovala je v gimnaziji, osnovni {oli in v zasebnih hi{ah. Bila je prva glasbena {ola na Gorenjskem.
Stavba kranjske osnovne {ole, kjer je ve~ let gostovala glasbena {ola.
1897
Prof. Anton [tritof med kranjskimi ob~inskimi mo`mi leta 1899, ko je Karel [avnik praznoval 25-letnico svojega `upanovanja.
Dr. Karel Glaser, jezikoslovec in literarni zgodovinar, je bil eden prvih pevovodij kranjske Narodne ~italnice. Leta 1877, v ~asu hudega nemškega pritiska, je moral oditi v [lezijo, ker je bil velik narodnjak.
KRANJ
OD ^ITALNIŠKE DO LJUDSKE
BI MORAL IMETI
KNJIŽNICE
MUZEJ
Oglas za knjižnico v ~asopisu Gorenjec 4. maja 1907
Prizadevni knjižni~arji so vodili dokumentacijo po tedanjih standardih. Zgodilo seje, da si je kak posameznik knjige izposodil za daljši ~as. Seznam izposojenih knjig so objavili kar v ~asopisu Gorenjec. ^e to ne bi zaleglo, bi objavili še imena izposojevalcev. (Mestna knjižnica Kranj)
Po prvi svetovni vojni so stari ~italniški prostori postajali premajhni. Leta 1925 so zgradili Narodni dom, kjer so se odvijale vse dejavnosti Narodne ~italnice. Novi prostori so bili namenjeni tudi knjižnici.
Janko Pajk ni bil le knjižni~ar. Dejavno se je vklju~il tudi v ob~insko politiko. V šestdesetih letih 19. stoletja, ko je županoval Matej Pirc, je pisal zapisnike v slovenskem jeziku. (Mestna knjižnica Kranj)
Ena od sekcij Narodne ~italnice je bila knji`nica, ki je delovala vse od leta 1863. Njeni za~etki so bili skromni. V bralni sobi je bilo ~lanom na voljo nekaj ~asopisov in le 70 knjig. ^lani Narodne ~italnice so si knjige lahko izposojali na dom. Prvi dru{tveni knji`ni~ar je bil Janko Pajk. Kranjska mestna knjižnica hrani dragocene knjige, med katerimi je tudi nekaj tistih, ki so bile na policah knjižnic Narodne ~italnice. (Mestna knjižnica Kranj)
Leta 1906 so za~eli na Gorenjskem ustanavljati javne knji`nice na osnovi ~italni{kih. V Kranju so sprejeli sklep o ustanovitvi knji`nice na pobudo dru{tvenega odbornika in knji`ni~arja Zdravka Novaka. Denar za delovanje knji`nice sta prispevala mestna ob~ina in kreditno dru{tvo. Knjige pa so darovali {tevilni kranjski me{~ani.
Kranjska Narodna ~italnica je bila pobudnica za ustanovitev krajevnega muzeja. ^italni{ki odbornik in predsednik Makso Pirnat je v letih 1907 in 1908 predlagal, naj ga ustanovi mestna ob~ina, ki se je izkazala pri gradnji gimnazije. Predmete za muzej bi po zgledu [kofjelo~anov zbirali po kranjskih me{~anskih dru`inah. Z razstavljanjem predmetov bi za zbiranje navdu{ili tudi okoli{ko prebivalstvo. Pirnatov predlog so mnogi podpirali, vendar mestna oblast za ustanovitev muzeja ni imela posluha. ^italnica je zaradi skopih finan~nih sredstev leta 1908 uspela pripraviti le eno in edino galerijsko razstavo. Zapisali so: »Vzpodbujena po zgledu mo`, ki so v Ljubljani osnovali Ljudsko galerijo, se je na{a ~italnica lotila te prelepe naloge in 27.5. 1908 otvorila prvo serijo slik s primernim govorom o bistvu in pomenu ljudskih galerij.« (M. Pirnat, Narodna ~italnica v Kranju 1863–1913, Kranj 1913, str. 52)
Dr. Francetu Pre{ernu je Makso Pirnat v muzeju namenil poseben oddelek. V zbirki umetni{kih del bi hranili stvaritve kranjskih umetnikov. V arheolo{ki zbirki bi bile najdbe iz ~asa preseljevanja narodov. Kulturnozgodovinska zbirka bi vsebovala listine kranjskega mestnega arhiva in razli~ne me{~anske predmete.
Gorenjski muzej v letu 2013 praznuje 60 letnico. Zbirke, ki so nastajale skozi desetletja, so danes podobne tistim, ki jih je Makso Pirnat na~rtoval `e pred sto leti in ve~. Izpostavil je gradivo, ki se nana{a na `ivljenje in delo zaslu`nih Kranj~anov in posameznikov, ki so v mestu `iveli.
PRAZNOVANJA
OBLETNIC NARODNE
^ITALNICE
Leta 1933 so pripravili prilo`nostno razstavo.
Nad vse sve~ano se je izvr{ila tridesetletnica ~italnice dne 13. avgusta l. 1893. Tako lepega dne ni do`ivel Kranj od 16. avgusta pred tridesetimi leti sem, ko so bili prihiteli slovenski rodoljubi od blizu in dale~, da ~italnico v Kranju takoreko~ slovesno ustoli~ijo in otvorijo njene prostore. Tridesetletnica ~italnice je bila za Kranj splo{en narodni praznik; udele`nikom so se ob tej priliki vzbujali sladki spomini na mogo~ne slovenske tabore, ko so se shajali tiso~i ljudstva na{ega in ko so vsi stanovi slovenskega naroda zahtevali odlo~no onih pravic, ki jim gredo po bo`jih in dr`avnih postavah. Kranj si je nadel sve~ano obleko, da dostojno pozdravi in sprejme vse goste, ki so prihiteli od blizu in dale~, da skupno s ~italnico praznujejo veseli praznik njenega tridesetletnega obstoja. (M. Pirnat: Narodna ~italnica v Kranju 1863–1913,str. 17, 18)
Prazni~no mesto ob sedemdesetem rojstnem dnevu Narodne ~italnice Slovesno in prazni~no je bilo tudi ob 50 letnici Narodne ~italnice leta 1913. Obiskali so tudi grob dr. Franceta Pre{erna, kjer je spregovoril predsednik ~italnice Makso Pirnat.