Brošura, ki je izšla ob istoimenski razstavi.
Pri utrjevanju slovenske narodne zavesti in rabe slovenskega jezika med meščanstvom so imele pomembno vlogo čitalnice. V šestdesetih letih 19. stoletja so jih ustanovili v večini slovenskih mest in trgov. Na Gorenjskem je bila prva leta 1862 v Škofji Loki. To je bila spodbuda tudi za kranjske meščane, ki so svojo čitalnico ustanovili 29. januarja na občnem zboru na Stari pošti. Prvi predsednik je bil Matej Pirc.
16. avgusta 1863 so slovesno odprli društvene prostore v hiši Petra Mayrja (pri Petrčku). Narodna čitalnica je bila ustanovljena 14 let po Prešernovi smrti, a zaradi njegove veličine, je bil “spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna čitalnici vedno svet” (I. Fugina, 1933)
Duhovna dediščina, ki jo je narodna čitalnica zapustila Kranju, je vredna spoštovanja in spomina.
Avtorica mag. Marjana Žibert.
