Katalog retrospektivne razstave Jože Eržen - Kipi in slike

JOŽE ERŽEN KIPI IN SLIKE

Retrospektivna razstava

Mestna hiša v Kranju 6. april – 8. maj 2016

JOŽE ERŽEN – Retrospektivna razstava ob avtorjevi sedemdesetletnici 6. april– 8. maj 2016 / Galerija v Mestni hiši in Stebriščna dvorana v Kranju Izdal: Gorenjski muzej Za Gorenjski muzej odgovarja: mag. Marjana Žibert, direktorica Gorenjski muzej, Tomšičeva 42, 4000 Kranj, www.gorenjski-muzej.si Kustos razstave: ddr. Damir Globočnik Uvodna beseda: mag. Marjana Žibert Spremna besedila: dr. Cene Avguštin, Igor Brešan, Jože Eržen, dr. Lev Menaše, Janez Mesesnel, dr.

Nedjeljko Mihanović, Anamarija Stibilj Šajn, Petra Vencelj, Franc Zalar in ddr. Damir Globočnik Biografski podatki in bibliografija: ddr. Damir Globočnik Fotografija: Boštjan Gunčar Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj Tisk: Pro grafika Naklada: 300 izvodov Cena: 5,00 EUR Kranj, marec 2015

Na naslovnici: CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 73/75(497.4):929Eržen J. ERŽEN, Jože, 1946Jože Eržen : kipi in slike : retrospektivna razstava : Mestna hiša v Kranju, 6. april - 8. maj 2016 / [uvodna beseda Marjana Žibert ; spremna besedila Cene Avguštin ... [et al.] ; biografski podatki in bibliografija Damir Globočnik ; fotografija Boštjan Gunčar]. - Kranj : Gorenjski muzej, 2016 ISBN 978-961-6478-73-1 284204544

Uvodna beseda Jožeta Eržena, kranjskega akademskega kiparja in slikarja, večkrat srečam. Zapleteva se v pogovor o tem in onem, a vedno tudi o njegovem likovnem ustvarjanju. Rad se spominja samostojnih in skupinskih razstav, likovnih kolonij, ekstemporov in drugih dogodkov v preteklih desetletjih, ki jih ni bilo malo. Razstavljal je tudi po bivši Jugoslaviji, na Koroškem in v Nemčiji. Likovno ustvarjanje, prepleteno z navezanostjo na domači Kranj, na slovensko in mediteransko pokrajino ter družino, mu pomeni način in smisel življenja.

Eksplozija novih medijev v 20. stoletju je spodbudila novo presojo celotnega namena likovne umetnosti.

Umetnikom ni bilo več treba prenašati resničnosti, ker so to fotografi zmogli bolje. Filmi so prevzeli številne pripovedne vloge slikarstva, kot so zgodbe o bitkah ter verskih in zgodovinskih temah. Po rojstvu modernizma je sledilo naglo zaporedje »izmov«, gibanj, v katerih so umetniki zavrnili naturalizem, ki je svet predstavljal realistično. V likovni umetnosti so se uveljavili moderni mediji izražanja, v kiparstvu nove tehnike. Oblika in barva nista več posnemali predmetov, ampak sta postali namenjeni izražanju umetnikovih čustev in vzbujanju v gledalcu. Likovni svet umetnikov je postal zelo raznolik, kar nam pripoveduje tudi umetniški opus Jožeta Eržena.

Kot otrok ni last matere in očeta in zaživi svoje življenje, je tudi vsako umetniško ustvarjanje namenjeno drugim, nam in zanamcem, ne le umetniku samemu, ki je ustvarjal s sebi lastnim razlogom. Zanimanje za umetnost nas tako vodi na raziskovalno potovanje, to pa nas popelje v nešteto vznemirljivih krajev in obeta najrazličnejša, nepričakovana snidenja. Želim vam uživanja na poti. Jožetu Erženu pa se ob življenjskem jubileju zahvaljujem za dosedanje sodelovanje z Gorenjskim muzejem in mu želim, da ga likovno ustvarjanje izpolnjuje tudi na nadaljnji življenjski poti. mag. MARJANA ŽIBERT, direktorica

3

Akademski kipar Jože Eržen je za enakovredni področji likovnega izraza izbral kiparsko oblikovanje in slikarstvo. Za študij kiparstva se je odločil ob soočenju s skulpturo Jakoba Savinška Speči deček, ki jo je po naključju videl v eno od ljubljanskih galerij. Na ljubljanski likovni akademiji je pridobil solidno kiparsko znanje, ki je segalo od realističnega zajetja človeške fiziognomije do neokubističnih in konstruktivističnih interpretacij figuralnih in drugih motivov.

Prvi kiparjev večji motivni sklop so bili portreti. Okrog leta 1970 je izdelal več portretov kulturnikov, med drugim portrete Božidarja Jakca, Mateja Bora in Petra Liparja, ter portrete družinskih članov in drugih upodobljencev, pri katerih je bilo v ospredju realistično portretiranje, povezano z bolj ali manj intenzivnimi stilizacijskimi postopki. Za kiparsko gradivo je izbral mavec oziroma bron. Zgodnji avtoportret v kararskem marmorju, za katerega je prejel študentsko Prešernovo nagrado (1967), in diplomsko delo Vodnjak (1969) sta napovedovala kiparjevo zavestno iskanje monumentalnih kiparskih rešitev. Vodnjak je bil zasnovan kot skupina štirih plesalk v naravni velikosti, povezanih v krog, ki z ritmičnim sosledjem telesnih drž in razprtih rok ponazarjajo valovanje vode. Podoben pristop je Jože Eržen izbral tudi pri osnutkih za javne in spomeniške plastike (Cvet življenja, Drevo življenja, Golob miru, Krog življenja, Guernica), pri kipu Sitarke (osnutek za spomenik tradicionalni obrti v Stražišču in okolici) in pri figuri ležeče ženske. Slednja skulptura je napovedovala zanimanje za motiviko ženskega akta, ki postane osrednja vsebinska in likovno-formalna téma v kiparskem opusu Jožeta Eržena. Ženski akti, ki jih kipar pogosto povezuje v večje ali manjše cikluse, so praviloma oblikovani v glini, ki velja za najbolj prvinsko kiparsko gradivo, in v drugih, gnetljivih, s pritiski prstov in gibi roke obvladljivih kiparskih materialih. Realni proporci ženskega telesa so abstrahirani in prilagojeni kiparjevi viziji. Spreminjajo se v shematične oznake udov in drugih delov telesa. V ospredju je kiparsko raziskovanje človeškega telesa, ki temelji na dialogu med telesnimi in kiparskimi oblikami. Ta dialog, ki velja za eno osrednjih značilnosti modernizma v likovni umetnosti, se lahko nagiba v prid ene ali druge skrajnosti. Kiparjevi ženski akti so torej lahko avtonomni likovni organizmi, vendar spretno zmodelirana kiparska gmota vselej ohrani nekaj antropomorfnih značilnosti. Človeško telo je neizčrpen vir kiparskih oblik, s katerimi nas kipar lahko opozarja na čutno, erotično razsežnost ženskega telesa. Včasih je namenoma poudarjena simbolna plat, na primer pri kipcih, ki nas spominjajo na boginje rodnosti v prastarih kulturah.

Kot rečeno so kiparjeve roke merilo za kiparsko obvladovanje gline. Modeliranje je včasih lahko tudi hitropotezno, zlasti pri plastikah malih formatov. Vendar sta vselej prisotna sposobnost za analizo kiparskih in telesnih oblik ter načrtno, analitično reševanje kiparskih problemov, ki prerašča v sintezo. Ljubeč dotik se

4

lahko prevesi v bolj ekspresivno obdelavo kiparske površine, ki ohranja sledove delovnih postopkov. Sožitje med kiparsko obliko in površino je včasih podkrepljeno s patiniranjem oziroma nanašanjem barvnih pigmentov, ki mavec lahko priličijo vtisu brona ali žgane gline.

Tudi ustvarjalne vzgibe za slikarstvo lahko poiščemo v Erženovi zgodnji mladosti. Eno prvih spodbud za slikarsko pot je predstavljajo srečanje s scenografom, režiserjem, lutkarjem in slikarjem Sašo Kumpom. Na likovni akademiji se je Eržen posvetil tudi študiju grafike. Kasneje je likovnika k slikarstvu posredno usmerjal poklic likovnega pedagoga. Likovna sredstva, ki jih uporabljajo slikarji, so drugačna od kiparskih, vendar tudi na motivih, ki jih Jože Eržen kreativno preoblikovane upodablja na dvodimenzionalni površini slikarskega platna ali papirja, srečamo nekaj značilnosti, ki jih lahko povežemo s kiparskimi pristopi. Poleg motivne stilizacije je praviloma prisotna trdna kompozicijska zasnova.

Jože Eržen se pri slikarskem delovanju praviloma prepušča navdihu, ki vodi potezo s čopičem ali oljno kredo ter narekuje izbiro barv. Slikarski postopek je lahko intuitivno pogojen, vendar nikoli ni naključen, saj so ob elementih spontanosti in neposrednosti prisotni tudi elementi pretehtanosti. Na ta način do izraza lahko pride avtorjev čustveni naboj. Likovno razgibanost, dinamičnost sestavnih delov kompozicije in barvno intenzivnost, ki Erženove kompozicije povezuje s fauvisti, lahko označimo za odraze spontanega veselja ob doživljanju motivike. Izstopajo obmorski in drugi pejsažni motivi, spremenjeni v živobarvne podobe. Barve so odigrale eno najpomembnejših vlog. Pri nekaterih slikah barvne lise dobesedno generirajo oblike in sestavne dele motivov. Eržen včasih barvna polja poudari s črtno obrobo. Motivi so vselej podkrepljeni z barvnimi ritmi in dinamičnimi kontrasti. Obe značilnosti srečamo pri enem zadnjih ciklusov radikalno stiliziranih motivov, povezanih v ploskovne sestave, zamejene s širokimi črtami, v katerih lahko razberemo samo nekaj asociativnih poudarkov na predmetni svet. Praviloma pa je slikarska poteza, s katero Eržen nanaša oljno barvo, akril, tuš ali jajčno tempero, sproščena in impulzivna. Poteze se povezujejo v nemiren skupek barvnih črt, posamezne oblike pa v kalejdoskopsko učinkujočo celoto, v katerih lahko poleg likovnih odrazov sončnega mediteranskega ambienta, vročih poletij, morja, kamnitega sveta in narave včasih razbiramo tudi nekaj aktualnih vsebinskih poudarkov. Jože Eržen likovno motiviko lahko poveže tudi z realnimi izkušnjami in doživljanjem družbenega okolja z njegovimi dilemami in stranpotmi (mdr. ciklus Atlantida). Kot rečeno je kljub iskanju svobodnih kompozicijskih vzorcev jedru slikarskih kompozicij Jožeta Eržena trdna zasnova, ki narekuje tudi vsebinsko podstat posamezne kompozicije. Opozoriti velja na načelo kontinuitete, to je na razvijanje likovnih zamisli v manjših delih, v barvnih skicah, v večjih kompozicijah na papirju in v slikarskih podobah. Hkrati je, ne glede na formalne razlike, vsak ciklus posledica prejšnjih, vse pa je mogoče povezati v sklenjeno celoto. ddr. DAMIR GLOBOČNIK

5

Vodnjak – Plesalke, 1969 (diplomsko delo; fotografija je bila posneta na dvorišču ALU v Ljubljani) 6

Avtoportret, 1967 kararski marmor, 32 x 22 x 25 cm

7

Portret deklice (Sanja MilanoviÄ?), 1971 bron, 54 x 28 x 24 cm 8

Portret deklice (Karmen KavÄ?iÄ?), 1971 mavec, 58 x 38 x 27 cm 9

Sandi ErĹžen, 1984 bron, 37 x 16 x 23 cm 10

Portret soproge Aljenke, 1982 patinirani mavec, 40 x 22 x 30 cm

Silvana Puhar mavec, 32 x 22 x 26 cm 11

BoĹžidar Jakac, 1967 terakota, 33 x 21 x 26 cm 12

BoĹžidar Jakac terakota, 31 x 19 x 24 cm 13

Sitarka, 1968 patinirani mavec, 135 x 50 x 75 cm 14

SonÄ?na deklica, 1968 patinirani mavec, 55 x 140 x 75 cm

Avtoportret, 1968 železo, 31 x 20 x 30 cm

Sedeča (Torzo), 1969 les, 58 x 30 x 33 cm 15

Janez Žargar, 1971 patinirani mavec, 53 x 32 x 26 cm 16

Sabina Eržen, 1974 patinirani mavec, 43 x 24 x 21 cm

Tadej Eržen, 1974 patinirani mavec, 43 x 24 x 21 cm

PlesoÄ?i les, 78 x 25 x 26 cm

Ženski portret aradit, 36 x 25 x 29 cm

Otrok (Avtoportret) patinirani mavec, 25 x 12 x 11 cm

Avtoportret terakota, 42 x 23 x 27 cm 17

Drevo Ĺživljenja patinirani mavec, 40 x 30 x 23 cm 18

Usklajevanje patinirani mavec, 32 x 28 x 37 cm

Guernica, 1991 patinirani mavec, 24 x 28 x 27 cm

Cvet Ĺživljenja patinirani mavec, 28 x 9 x 9 cm 19

Golob miru patinirani mavec, 15 x 13 x 6 cm 20

Torzo (Parter) patinirani mavec, 18 x 48 x 50 cm

Krog Ĺživljenja gips fundal, 18 x 26 x 26 cm

StojeÄ?a terakota, 24 x 18 x 14 cm 21

PrebujajoÄ?a terakota, 30 x 23 x 18 cm 22

SedeÄ?a terakota, 26 x 17 x 17 cm

SpeÄ?a terakota, 29 x 22 x 17

SedeÄ?a terakota, 15 x 18 x 16 cm 23

Sede훾a terakota, 19 x 20 x 14 cm 24

Sede훾a patiniran vosek, 30 x 13 x 22 cm

Sede훾a terakota, 26 x 14 x 20 cm

Sede훾a terakota, 19 x 17 x 17 cm

Akt (SedeÄ?a) bron, 21 x 7 x 15 cm 25

Sedeča (Stol) bron, 15 x 12 x 10 cm 26

Sedeča bron, 14 x 9 x 10 cm

Ležeča patinirana terakota, 24 x 15 x 17 cm

Čepeča terakota, 7 x 7 x 9 cm 27

SedeÄ?a figura terakota, 8 x 11 x 5 cm 28

SedeÄ?a figura terakota, 12 x 12 x 16 cm

Figure, 2015 terakota, 24 x 25 x 23 cm

Sedeča deklica terakota, 16 x 18 x 15 cm

Ležeča figura terakota, 10 x 27 x 22 cm

Ležeča figura, 2015 terakota, 13 x 26 x 13 cm 29

Diplomant ljubljanske Akademije za likovno umetnost Jože Eržen je po svojem osnovnem poklicu kipar, vendar

ga že nekaj let privlači tudi slikarstvo. Ob neki priliki smo zapisali, da pomeni Jožetu Erženu slikarska zvrst likovnega udejstvovanja dopolnjevanje tiste sfere umetnikovega izražanja, ki je ostala ob monumentalnem značaju njegovih kiparskih stvaritev zapostavljena. Zato se v Erženovem slikarstvu velikokrat uveljavlja emocionalna sestavina, oprta na izjemno poudarjen kolorit. Odmevi nekaterih sodobnih stilnih pojavov se v Erženovih slikarskih delih pojavljajo enkrat kot izstopajoč osnovni ton, drugič kot komaj zaznaven podton, ki se rad naslanja na naravni pojavnosti bližnjo oblikovno osnovo.

V izboru drobnih sličic, naslikanih v voščenih barvah, s katerimi se Jože Eržen predstavlja na razstavi v Kranju, opažamo posamezne elemente kubističnega slikarstva. V raznolike barve ujete slikarske sestavine se ne razvijajo v ploskvi, temveč kažejo izrazito stremljenje po plastičnem izrazu. Težnja prodreti v prostor nenehno vzpodbuja gibanje barvnih mas v sliki, ki valovijo, se vzpenjajo, lomijo, se prekrivajo in vrtinčijo kot bi hotele ubežati iz trdno zasidranega kompozicijskega sestava. Ritem različnih likom podobnih formalnih členov zdaj pa zdaj prekinjajo v drugačno smer obrnjeni oblikovni elementi, ki spominjajo na zabrisane figuralne sestavine.

Barve v Erženovih slikah so žive, prej kontrastne kot umirjene, vendar običajno zlite v skladno celoto.

Prostor v sliki sega v globino ali se boči proti gledalcu, le pri večjih kompozicijah neutrudne barvne gmote silijo iz središča v njegovo soseščino. Včasih se nam zdi, kot bi barvne ploskve skušale do kraja zapolniti obstoječe »praznine« v sliki in v njenem obrobju, pri čemer jim pripravljajo pot dinamično vzburjene in diagonalno usmerjene barvne črte in lise. Barva, ki je poleg čistih formalnih sestavin glavni nosilec Erženove kompozicijske gradnje, ni samo sestavljalec oz. povezovalec kalejdoskopsko žive mreže podob, marveč nosi v sebi močne ekspresivne elemente, tako da postaja barvni ekspresionizem ena od pomembnejših slogovnih sestavin Erženovega slikarstva. dr. CENE AVGUŠTIN (ob razstavi v Galeriji Domplan v Kranju, april 1983)

30

Zgodnejša slikarska dela Jožeta Eržena nosijo v sebi še veliko kiparske dediščine. Liki, ki nastajajo na

dvodimenzionalni ploskvi, so plastično občuteni, bolj tonsko kot koloristično obarvani. Kompozicija je trdna v sebi, zaključena in ne sili preko roba slike v prostor. Polagoma se slikarjev barvni svet obogati: poteze čopiča postajajo bolj in bolj sproščene. Kompozicija se rahlja. Motiv v sliki išče stik z okoljem. Jože Eržen se v svojih oblikovnih prvencih pogosto omejuje na stroge likovne tvorbe, vendar obdobje slikarjevih bolj ali manj abstraktnih form kmalu nasledijo tihožitja, portreti in še posebej krajine. Med zadnjimi močno privlačijo slikarja obmorski motivi, kjer se njegov kolorit bogati z intenzivno modrimi toni morja, z zelenimi pasovi mediteranskega rastlinstva in belimi ploskvami kamnitih tal. Zgodnje marine in drugi krajinski motivi Jožeta Eržena so v pretežni večini realistično zasnovani, čeprav se slikar ne ogiblje določenih oblikovnih stilizacij. Prav to preoblikovanje naravnih oblik omogoči kasneje prevlado barve v sliki v tolikšni meri, da motiv nemalokrat zgubi svojo razpoznavnost in se spremeni v živo vrvenje barvnih ploskev in lis. Vendar pod plazom barv še vedno čutimo krajinski motivni svet, ki se mu Jože Eržen ne more in ne želi odpovedati. To hotenje dobro zaznamo pri slikarjevi zadnji skupini slik, ko se iz silovitega vrenja barv še vedno jasno kažejo poteze figur, obrisi krajine in predmetov v njej. Zdi se kot da bi slikar svojo povsem konkretno, jasno predstavo slikarskega objekta le blažil s prelivi barv in njegovo trdno obrisnost mehčal s pisano mrežo lis in linij.

Njegove plastike ohranjajo svoj prvotni figuralni značaj, le do so oblike človeškega telesa stilizirane do tolikšne mere, da nemalokrat vzbujajo vtis abstraktnega kiparstva. Vendar te usodne meje nikdar ne prekorači, saj mu človeško telo v svojih gibih, položajih in medsebojnih odnosih nudi skoraj neizčrpne možnosti oblikovnega razvoja. dr. CENE AVGUŠTIN (ob razstavi v Zdravilišču Strunjan, 1987)

31

Bistvena lastnost, ki opredeljuje umetniško delovanje akad. kiparja Jožeta Eržena, je zavezanost figuraliki in

predmetnemu svetu. Za kiparski del njegovega opusa lahko rečemo, da je Erženov likovni pogled usmerjen predvsem k sintetiziranju odmevov izkušenj kubizma, konstruktivizma in drugih umetnostnih smeri 20. stoletja. Ne zanima ga analiza, temveč podoživljanje likovnih prvin in izraznih postopkov modernističnih pristopov, ki se pojavljajo v avtorsko prepesnjeni obliki.

Jože Eržen v sorodnih razpoloženjskih tonih uglašene plastike oblikuje v značilnim načinom plastičnega modeliranja in gradnje volumnov v žgani glini, mavcu in bronu. Glina, kot karakteren, iz zemlje iztrgan, živ, topel in hkrati voljan kiparski material terja od kiparja največjo možno mero posluha in je zato zanj hkrati kiparsko gradivo in svojevrsten izziv. Morda je prav zaradi tega osrednja likovna misel Jožeta Eržena v kiparstvu danes posvečena upodabljanju ženskega akta, katerega pa se ne loteva v reprezentativnem ali realističnem smislu. Pojmuje ga kot specifično, primarno obliko, iz katere bolj z emotivnimi vzvodi kot z razumskimi referencami na napol pretekle smeri kiparskega ustvarjanja izpelje svoje kompozicijske, plastične in prostorske rešitve.

Jože Eržen ženske akte s stiliziranimi, zaobljenimi, zrelimi in polnimi oblinami oblikuje v najrazličnejših pozah in položajih telesa. Njegov pristop k motiviki ženskega akta je zavestno erotičen in senzibilen. Nekatere izmed telesno nabreklih figuric, ne glede na to ali gre za monumentalnejše zasnove ali pa jih je kipar kot nekakšne kiparske miniature ustvarjal v objemu svoje dlani, izpričujejo občutek brezčasnosti. Zasnovane so zavestno arhetipno preprosto in skoraj idolsko, tako da bi jih morda lahko primerjali kar z izrazno do skrajnosti napetimi kipci boginj plodnosti iz prazgodovinske dobe. Za drugačne, manj pregledno oblikovane volumne drugih plastik pa se zdi, da je njihova zunanja robustna lupina zgolj odraz ali nasledek podpovršinskih vrenj in napetosti, ki se skrivajo v osrčjih kipcev in so močnejša od kiparjevih posegov v sicer giben in prožen material.

Povrhnjica teh kipcev, ki je obogatena s kovinsko učinkujočo patino in številnimi grafičnimi vrezi, zarezami, vdrtinami, odtisi in razpokami, ki predstavljajo sledi postopka kiparjeve modelacije kipa, kar sama po sebi vabi k povezavi taktilnih in vizualnih učinkov.

DAMIR GLOBOČNIK (ob razstavi v Kranju, 1991)

32

Renesančna težnja in praksa umetniškega izpovedovanja v več panogah hkrati se posebej v moderni in sodobni

umetnosti spet pogosto pojavlja. Meje so se s priborjeno nazorsko, estetsko in metiersko svobodo zabrisale ali pa se področja umetniškega sporočanja in izpovedovanja pogosto dopolnjujejo. Tudi v umetniški praksi Krkinega gosta, akademskega kiparja Jožeta Eržena iz Kranja, se srečujemo s takim primerom: likovni ustvarjalni naboj je sprva pač nedefiniran in šele z osveščenostjo, možnostmi in zadostno energijo se prvotni impulzi usmerjajo in izoblikujejo v eno ali več področij iz smeri tega žlahtnega delovanja.

Kipar Eržen se je zagotovo razvil iz spontanega občutka za gmoto in njeno zunanjo obliko ter komunikacijo z obdajajočim jo prostorom. Danes razvita, nekakšna blaga postkubistična stilizacija pomeni samo sredstvo za členitev osnovne gmote, ki tako dobiva figuralno asociativno kvaliteto in živo, tudi notranjo razgibanost.

Umetnik torej kubizma ni sprejel kot metode, kar ta »slog« v resnici je, ampak le kot sredstvo mobilizacije in oživljanja gmote; slednji pa ostaja v njenem prvinskem haptičnem bistvu in delovanju vseskozi zvest.

Temeljna naloga in hkrati največja težava se mu je pri slikarstvu, ki ga je »odkril« malce pozneje, pokazala šele v fazi, ko je skušal združevati obrisno in dokumentarično risbo z njenim, v osnovi racionalnim bistvom, z izrazito razpoloženjsko, čutno in čustveno aktivno barvo. V sedanji, zreli fazi opažamo že povsem organske združitve teh prvin in obojne problematike. Toda pot do tega je vodila med drugim tudi prek izbire vsebine, motiva in čisto določene snovi: čeprav danes uporablja – se pravi, preigrava – vsakovrstne motive in snovi, ga je do pravega kolorizma pripeljalo šele srečanje z mediteranskim okoljem. Tam, ob morju, je odkril pravo barvitost, podobno kot pred njim že klasiki modernega slikarstva – fauvisti, denimo.

Seveda v današnjih Erženovih slikah, ki so pravo razkošje preigravanja barvnih ploskev, madežev, lis in črt, ne bomo zaznali dokumentarične sredozemske barvitosti: umetnik je odkril pač jasne, ostre in včasih potencirane odnose med njimi, odnose, ki jih ne raztaplja nobena meglica in razpršena svetloba celinske Slovenije. Če je posamezne prvine teh razmerij potem barvno potenciral, pomeni, da jim je iskal lastne dramatične poudarke svojega notranjega razpoloženja, in ne opisne, dokumentarične barvne podobe izbranega izreza. Ko je razrešil, verjetno kar nagonsko, še vprašanje za kiparja značilne osrednje gmote (tudi slikarske!) in njene povezave z okoljem, kar je na sliki, ki je sama ves svet, drugače kot pri kipcu v ne več njegovem prostoru – okolju, je ustvaril povsem njegov slikarski svet in »model«: ta je poln barvnih draži, v vseh njegovih komponentah pa začutimo uravnotežene doziranje in organske medsebojne povezave primarno čutnih (perceptivnih) in sekundarno razumskih in estetskih sestavin v vedre, dekorativno bogate kompozicije, ki nas zlahka zvabijo v njihov optimistični svet.

JANEZ MESESNEL (ob razstavi v Galeriji Krka v Ljubljani, 1999) 33

Ustvarjalni credo Jožeta Eržena se izraža skozi kiparska dela manjših formatov odlitih v bronu. V njih se zrcali

postkubistična – konstruktivistična stilizacija figuralno naglašenih skulptur, ki jih včasih transformira tudi v abstraktne organske tvorbe.

Prirojenemu občutku za plastičnost, nadgrajenim s študijem kiparstva na ljubljanski likovni akademiji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, so vtisnili pečat njegovi profesorji (Z. Kalin, S. Tihec, D. Tršar, M. Pogačnik). Prav zato lahko zaslutimo, da bi skulpture kljub majhnim formatom lahko imele tudi značaj monumentalnejših del. Erženove polnoplastične »gmote« namreč še kako komunicirajo s prostorom.

Vzporedno s skulpturami se avtor predstavlja še s slikarskimi snovanji. Razlog, da je posegel po tem likovnem izrazilu, je pedagoška dejavnost, v kateri je bil aktiven preko trideset let. Ne le kot učitelj, ampak tudi kot svetovalec – svetnik za slikopleskarstvo na Srednji gradbeni šoli v Kranju. Izziv, kako s pomočjo temeljne likovne prvine – barve – izraziti svoj odnos do prostora je iskal v naslonu na fauvistična izročila, zlasti na Matissa.

Slikarska dela zaznamujejo izbrane barvne kvalitete, praviloma čistih barvnih vrednosti. Jasno definirane barvne površine, prilagojene oblikam, poudarja s črno konturo, kar povečuje učinek odnosa barva proti barvi.

Oblikovno pa reminiscira na vitraj, katerega bistvo je žarenje barve kot barvne svetlobe. Avtor zato namerno uporablja predvsem kvalitete oljne krede, ki jo kombinira še z oljem, akrili in jajčno tempero.

Geometrijsko, pa vendar oblikovno zelo sproščeni stilizirani motivi se nanašajo na cvetlična tihožitja, vedute, pejsaž, prvenstveno pa na morske motive.

PETRA VENCELJ (katalog razstave v Galeriji ZDSLU, 2006)

34

V ustvarjalnosti Jožeta Eržena se ideja dotika gline: tople, vlažne, gnetljive, prvobitne materije. Avtor izbrano

materialno snovnost modelira po različnih kiparskih postopkih. Z izborom kiparske materije se pogreza v zemljo, z motivi pa v prazgodovino. Na nek način se tudi vrača k prvobitnemu, v davnino, v čas človekovega prvega ustvarjalnega samozavedanja. Njegove skulpture predstavljajo ženske figure, in to takšne, ki aludirajo na Willendorfsko Venero, na drobne kipce, ki so jih uporabljali v obredne namene. Telesa Erženovih upodobljenk so voluminozna, polna, v tistih najbolj pomenljivih, najbolj simbolnih in sporočilnih detajlih so močno poudarjena, predemenzionirana. Kot bi avtor tudi danes želel izpostaviti poslanstvo ženske, njeno erotičnost, žensko kot nosilko novega življenja. Njegove upodobljenke so pravo nasprotje vitkih, elegantnih teles manekenk. Njegova figuralika je polna, ekspresivna, »baročna«, je drugačna od norm in tendenc časa, v katerem živimo. Daleč od estetskih meril, ki vladajo. A zato in prav zato je naglašena z metaforično in simbolično pomenljivostjo.

O tovrstnih ustvarjalnih prizadevanjih govori tudi Sedeči par. Avtorsko afirmirane figuralne zasnove, v katerih anatomski realizem nadomešča umetnostni, katerega naloga je namensko, izrazno, pomenljivo pretiravanje, doživijo metamorfozo in se razvijejo v ženski in moški lik, ki v simbiotični, spokojni, sedeči drži zaživita enovito življenje.

Jože Eržen je sicer kipar, a v zadnjih letih se posveča predvsem slikarstvu. Osebno interpretirani obmorski pejsaži, oblikovani iz sproščeno sestavljenih likovnih elementov, so postavljeni na izrazite temelje poenostavljanja in reduciranja, skratka avtorskega preoblikovanja in se tako nagibajo v sfere abstraktnega. V njih se avtor poigrava z oblikami in »gnete« barve: žive, bujne, nasičene, raznolike.

ANAMARIJA STIBILJ ŠAJN (besedilo v katalogu stalne zbirke likovnih del Elektra Gorenjska, 2007)

35

Moderni slovenski umetniki so pri iskanju lastne likovne sinteze za izhodiščno točko pogosto izbirali krajino.

Najstarejši primer takšnega postopka kažejo Jakopičeva dela, nastala v zgodnjih letih prejšnjega stoletja, sledila pa jim je še dolga vrsta drugih, ki iz obdobja med obema vojnama segajo v drugo polovico dvajsetega stoletja in končno vse do danes.

V tem smislu je razvoj Erženovega slikarstva tipično slovenski: njegovi začetki so bili v bistvu impresionistični, potem pa so njegove kompozicije postajale vedno bolj sintetizirane, pri čemer se zdi, da je marsikdaj dejansko sledil zgledom zgodovinskega sintetizma: tudi za njegova dela je značilna vedno bolj poudarjena kontura, ki omejuje vedno bolj poenotene barvne ploskve. Hkrati se je odpovedal individualizirani potezi, ne samo v »ospredju«, ampak tudi v »ozadju« svojih kompozicij, vse do stopnje, na kateri je tudi ti postalo nasičena bela ploskev, ki objema osrednje like.

Na tej stopnji, ki jo predstavljajo njegova najnovejša dela, pa so spremenili tudi ti; na – umetniku očitno najljubši – mediteranski svet spominjajo samo še njihove živahne barve in jasne oblike, o krajinskih elementih pa bi bilo ob njih nesmiselno govoriti: učinkujejo kot docela samosvoje konstrukcije, pri čemer pa je takšno označbo mogoče uporabiti samo v najbolj splošnem smislu, saj o revolucionarni dinamiki ali o »neskončni belini« ob Erženovih delih ni mogoče govoriti. Njegove slike imajo drugačen namen: gledalcu naj na likovno čimbolj sežet način posredujejo vedri značaj umetniku najljubšega okolja. dr. LEV MENAŠE (ob razstavi v Mali galeriji, Kranj 2008)

Z Otrantom, brez sape vetra ob boku!

Poletje je, z njim prihaja vročina, čolni, gliserji, ladjice … kopalke, ki mamijo z oblinami in se leno obračajo proti svetlobi, da bi se čim bolj približale soncu. Pripeka. Na slikah Jožeta Eržena je zatišje. Govorijo o naši situaciji, a nikjer sape vetriča. Ko poletje pravi: vročina, je vroče, marketinško gledano. Smo v Krilu Jesenice, bolj poročevalci kot turisti. Beležimo življenje, sproščeno, neobremenjeno z eksistencialnimi težavami, ki so

36

se za kratek času umaknile. Poletje je, kdo v tej soparnosti lahko počne kaj drugega, kot da se namaka v morju in nabira energijo za dolge zimske dneve ter razmišlja o erotiki. K vragu, poletje je skratka takšno obdobje, ne samo iz preprostega dejstva, da bolj odkriva kot zakriva, temveč tudi zato, ker podnevi ne dopušča druge resne dejavnosti od nizanja in zlaganja slik. Potrebno se je ubraniti pred skušnjavo, steči do morja in nazaj v senco, do nove serije del, ciklusa, potopiti se v modrino.

Vse to opazujejo slikarjeve oči, roka beleži bistveno in si prizadeva ustaviti čas, saj tu ni odlašanja. Novemu prizoru, ki sledi, ni mar za detajle in podrobnosti na predhodnem. Na slikah, kot na skicah podaja bistveno v motivu. Pomembno je ohraniti verodostojnost situacije, dinamiko, življenje, ki nas hoče prevarati, kot da je za vse dovolj časa, Ujeti bistvo in se ubraniti pred monotonijo ponavljanja, ki se lahko povrne z dolgočasjem, lenarjenjem, poležavanjem, ko je sonce najvišje in ga ni mogoče opazovati zaradi jakosti svetlobe, ki ogroža vid, ko sonce raztaplja barve, robovi pa se bleščijo. Vse je podobno in tipično, kot od včeraj, sicer poznano, a nekako neponovljivo in posebno.

Slikar je moder in izkušen. Na pomaga si s fotografijami, iz katerih bi povzel bistveno v motiviki, temveč dovoli emocijam, da ga opozorijo na bistveno, slavi lastno doživljanje motiva. Očaran z prizori iz Dalmacije beleži sožitje ljudi in predmetov. Kot da bi jim včasih zamenjal značaje, saj so ladje podobne ljudem, je poudaril pesnik Toma Bebić, mi pa verjamemo tej iskrenosti, saj tako je res. Na podoben način je doživljal slikar tudi pesnika, Izvor Oreb v pesmi »Moj brodiču«, pa navdušena Slamnigova »Barbara«, Paljetkova »jadikovka« (jeremijada), »vjetrova ruža skrivena u oku…« in »… Otrantu po boku«.

Stari čolni privlačijo s svojimi oblikami, zanihajo s krmo in premcem ali nas odmerijo od strani, ker se jim ne ljubi premakniti s svojega mesta. Preklinjajo: pustite me, nimam volje, da bi odrinil na morje. Slikar Eržen uporablja svojevrsten paradoks: konturo in grafit, v katerih bo stroka prepoznala značilno kiparsko fiksiranje volumnov, ki ga narava v danih okoliščinah ne pozna ali priznava. Z izginevajočo linijo kljubuje temu srebrnozlato-belem slepilu, ki nam je zalepilo veke, izpilo pamet in odvzelo moč. Kakor komu, z oziroma na število sivih las na lasišču. Prekletstvo pripeke. Kot rečeno, mir je, nikjer vetra, sape, vse po malem valovi, migeta in se ziblje v tem izparevanju resnice. Oljna kreda kot osnovno likovno sredstvo, a pravzaprav pripomoček v prikazovanju valovanja morja, slikarjevih ekspresionističnih povezav in napovedi sprememb, iz katerih se bo rodila nova slika. Zato je potrebna Erženova roka, ki se ne ustraši delikatnosti prizora. Zaveda se, da mora ostati objektivna, hitra, odločna in brez obotavljanja zabeležiti, vse kar se je dogodilo, ne da bi se pri tem oziralo, da se to dogaja v izrednih okoliščinah, ob pripeki, ob morju.

IGOR BREŠAN (ob razstavah v Tučepih in Osijeku, 2010)

37

Transparentna vizija sveta Že prvi vtisi nas spodbudijo k ugotovitvi, da je slikarstvo Jožeta Eržena v kompoziciji barv transparentno, odpr­to, iskreno in enostavno. Vsi ti atributi in likovno kreativni poudarki pridejo do izraza v celotnem slikar­skem opusu in umetnikovem oblikovanju vedut, panoram, tihožitij, predmetov in medsebojnih vizualnih razmerij.

V transparentni likovni stvaritvi, kjer sta poudarjena motiv in téma, Jože Eržen izraža lastno dojemanje lepote, ki se manifestira v geometrično stiliziranih in učinkovito komponiranih barvah. V slikarskih delih je moč začutiti umetnikova notranja doživetja, privrženost preteklosti, ekspresivno razmerje barv in diferenciacijo svetlobe.

V umetnikovih delih je moč začutiti pridih Mediterana. Občutil je hrepenenje in ljubezen do primorskih, dalmatinskih krajev in živih motivov, ki v svojih prozornosvetlih valeurjih izstopajo v širokem diapazonu kolorističnih sklopov. V živi tonski modelaciji, ki se, popolnoma razumljivo, razlikuje od kompozicij kontinentalne Slovenije, Eržen najde in uresničuje svojo svobodno mediteransko interpretacijo in svojo osebno slikarsko govorico.

Za popolno vrednotenje slikarstva Jožeta Eržena je zelo pomemben njegov mediteranski slikarski opus in diskurz s kolorističnimi oblikovnimi značilnostmi. Avtor v teh motivih izhaja iz slojevite oblikovalne tehnike, s katero oblikuje svoj krog doživetij in vstopanja v svet in prostor mediteranskega elitnega dekorativnega metjeja s transparentnimi fresko-kompozicijami. V dalmatinskih motivih najdemo iskrene slikarske zapise kot lirski dnevnik oziroma itinerarij: sončne vizure v svetli paleti barv, impresije živih dekorativnih odnosov, ki jih izoblikuje med bivanjem v rojstnem kraju svoje soproge na Malem Ratu. V tem slikarskem itinerariju nam Eržen daje svoje osebno videnje dalmatinskega podnebja in pokrajine, ki ju je vzljubil kakor svoj rojstni kraj.

V Erženovi slikarski formaciji je trdna zasnova njegovega kiparskega oblikovanja, slikarskega metjeja in geometrijske kubistične stilizacije postala v mnogih primerih idealna. Kompozicije in vizure so abstrahirane do bistvenega in sumarnega videnja sveta. Slikarska angažiranost je v znatni obsesiji namenjena barvam, razkošni koloristični pahljači barv, katera s svojo optično privlačnostjo privablja gledalca. Eržen v celotnem svojem umetniškem prizadevanju poudarja tiste slikarske vrednote, ki določajo današnji čas ni civilizacijo. prof. dr. NEDELJKO MIHANOVIĆ

38

TihoĹžitje olje, platno, 100 x 70 cm

Pot na BlegoĹĄ olje, platno, 100 x 135 cm 39

Krug (Dalmacija), 1983 jedkanica, 29 x 19,5 cm 40

Prlekija, 1983 suha igla, jedkanica, 20,5 x 28 cm

Krug (Dalmacija), 1983 jedkanica, 28,5 x 20 cm

Na plaĹži, 1986 tuĹĄ, platno, 94 x 70 cm 41

Piranske strehe, 1987 akril, platno, 71 x 70 cm 42

Krilo Jesenice, 1987 akril, platno, 71 x 70 cm

Poletje v Dalmaciji, 2002 olje, platno, 50 x 70 cm

PrtovÄ?, 1987 olje, platno, 98 x 68 cm

43

KriĹžanje, 1987 olje, platno, 73 x 70 cm

Polaganje v grob, 1987 olje, platno, 40 x 80 cm

44

Ladja norcev, 1999 oljna kreda, platno, 70 x 100 cm

Atlantida I., 1998 oljna kreda, platno, 70 x 100 cm

45

Na plaži I.–III., 2010 oljna kreda, papir, 43 x 43 cm 46

Na plaži IV.–V., 2010 oljna kreda, papir, 43 x 43 cm 47

Atlantida, 1998 oljna kreda, platno, 70 x 100 cm

Ujetost (Knin), 1997 oljna kreda, papir, 47 x 62 cm

48

Pipca, 2014 oljna kreda, platno, 59 x 50 cm

PtiÄ?ji akt, 2014 oljna kreda, platno, 59 x 50 cm

Ptica, 2014 oljna kreda, platno, 59 x 50 cm

Petelin, 2014 oljna kreda, platno, 59 x 50 cm 49

Trstenik, 2014 oljna kreda, platno, 69 x 49 cm 50

Jasna – Kranjska Gora, 2014 oljna kreda, platno, 70 x 80 cm

Dalmacija, 2014 oljna kreda, platno, 69 x 49 cm

Avtoportret, 1967 patinirani mavec, 40 x 18 x 22 cm 51

ŽIVLJENJEPIS Rodil sem se 19. februarja 1946 v Ljubljani. Oče Viljem Eržen je bil Kranjčan, mati pa koroška Slovenka Ana Štraus iz Doba (Eich) nad Vrbskim jezerom. Z očetom sta se spoznala na Koroškem ob njeni vrnitvi iz koncentracijskega taborišča blizu Nürnberga. Oče bil tedaj v delovnem taborišču v Celovcu. Skupaj sta odšla v Kranj, kjer je bil oče frizerski mojster, mama pa njegova pomočnica. V Kranju se jima je rodila še hčerka Anica. Kmalu je oče hudo zbolel in tri leta po operaciji umrl. Očetova bolezen me je hudo prizadela, saj je bil tri leta hrom. Bil sem star 11 let in sem pri drsanju na ledu na Kokri padel v vodo. Rešili so me Marija Kalan in soseda Rado in Vine Kopač. Zaradi očetove smrti in utapljanja sem uničil šolsko torbo s priborom. Zato sem ponavljal tretji in peti razred. V obdobju osnovne šole sem bil najuspešnejši v športu in likovnem pouku. Likovni pouk me je učil prof. Saša Kump. Na izbirnem likovnem tekmovanju sem prejel prvo nagrado Gorenjske za sliko Zidarji. Odločil sem se za poklic graverja v Puškarni Kranj. S pomočnikom Marjanom Hafnerjem, ki me je učil graverstva, sem sodeloval pri vseh fazah dela zlate intarzije na lovski puški bokerici.

Puška je bila namenjena predsedniku maršalu Titu. V Celjski zlatarni sem diplomiral z odliko: graviral sem glavo lovske puške bokerice. Na med šolskem tekmovanju v atletiki od Ljubljane do Prekmurja sem dosegel prvo mesto v teku na 100 metrov, prvo mesto v skoku v višino in drugo mesto v krosu.

Po odhodu v Ljubljano sem se zaposli kot graver na PTT. Stanoval sem v samskem domu. Vpisal sem se na večerno Šubičevo gimnazijo v Ljubljani. Zaposlil sem se pri pasarju. Izdeloval in graviral orodje ter cizeliral in izdeloval imitacije Vaške situle, male in velike, za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu in umetnostnem drsanju leta 1965 v Hali Tivoli.

Leta 1966 sem bil sprejet na Akademijo za likovno umetnost smer kiparstvo. Že v drugem letniku sem prejel študentsko Prešernovo nagrado za avtoportret v kararskem marmorju. Diplomiral sem z odliko leta 1970 (prof. Z. Kalin, D. Tršar in M. Pogačnik). Za diplomsko delo sem izbral portret Matjaža Jemca in Kolo štirih plesalk v mavcu. Namenjen je bil za Golf hotel na Bledu. Uničili so ga med mojim služenjem vojaškega roka.

Po končani akademiji sem se zaposlil kot likovni pedagog in defektolog v Vzgojnem zavodu v Smledniku. Odprlo se je novo delovno mesto na Osnovni šoli Stane Žagar v Kranju. Moji učenci so na Groharjevi koloniji v Škofji loki dobili več prvih nagrad. Na mednarodnem filmskem festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju so prikazali film Kiparstvo Jožeta Eržena, delo režiserja Zorana Vukotiča. Prejel je prvo nagrado na švedskem festivalu kratkometražnih filmov. Predvajali so ga v kinu Center Kranj v času festivala. V JNA sem bil določen v zaščitno četo komande štaba kopenske vojske (Titova garda). Med služenjem vojaškega roka sva z arhitektom Akifom Aljanovičem načrtovala in opremila dve spominski sobi v čast osemdeset tisočim ujetnikom, ki so jih okupatorski vojaki ustrelili v Janjicah pri Beogradu. Za spominsko sobo sem izdela portret maršala Tita in 45 malih plastik ter relief Svoboda. Med drugim sem oblikoval stol za učilnice, v katerih so se izobraževali generali. Imel sem tudi samostojno razstavo v Galeriji doma JLA, ki jo je odprl Slovenec, galerist Janko Cvetko.

Po končanem vojaškem roku sem se zaposlil na Srednji gradbeni šoli v Kranju. Pleskarje sem poučeval likovni pouk, tehnično risanje, umetnostno vzgojo, vzgojo za mir in nenasilje in zdravstveno vzgojo. Za uspešno delo sem prejel od 52

Ministrstva za šolstvo v Ljubljani naziv Svetovalec svetnik. S pridobljenim statusom kulturnega delavca na področju likovne dejavnosti in pedagoškega dela na šoli sem bil nagrajen z nazivom Samostojni kulturni delavec. Sodeloval sem tudi v Likovnem društvu Kranj in Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov.

JOŽE ERŽEN

JOŽE ERŽEN Rojen 19. februarja 1946 v Ljubljani. Študij kiparstva in grafike na ljubljanski akademiji za likovno umetnost je končal leta 1970 (profesorji Zdenko Kalin, Drago Tršar in Marjan Pogačnik). Leta 1967 je prejel študentsko Prešernovo nagrado (avtoportret v kararskem marmorju).

Zaposlen je bil kot likovni pedagog (svetovalec za likovno teorijo umetnosti). Dalj časa je deloval kot samostojni kulturni delavec. Živi in ustvarja v Kranju.

Imel je okrog sto samostojnih razstav. Sodeloval je na več kot 200 skupinskih razstavah, na različnih ex-temporih, bienalih, trienalih in likovnih kolonijah. O kiparstvu in slikarstvu Jožeta Eržena so pisali: dr. Cene Avguštin, Melita Ažman, mag. Boge Dimovski, Igor Brešan, dr. Damir Globočnik, Cvetko Janko, Pavel Jelaska, dr. Mirko Juteršek, dr.

Lev Menaše, Janez Mesesnel, dr. Nedeljko Mihanović, dr. Paolo Santeze, Anamarija Stibilj Šajn, Petra Vencelj in Franc Zalar. Njegova plastike se nahajajo v Kranju, na Bledu, v Ljubljani, Beogradu, Splitu, Jalti.

Tomšičeva ul. 28, 4000 Kranj, Telefon: 040 645 846 http://likovnodrustvo-kranj.weebly.com, http://www.gallery.carnia.tribe.si 53

SAMOSTOJNE RAZSTAVE 1970 1971 1972 1977

1981 1982 1984 1985

1986

1987

1988 1989

1997

1998 1999

2000

54

Avla Občinske skupščine v Kranju Galerija v Prešernovi hiši v Kranju Dom JNA, Beograd Galerija v Prešernovi hiši Avla Iskra Telekomunikacije, Kranj Poklicna šola, Kranj Dom JNA, Split Gorenjski sejem, Kranj Galerija Darilo, Kranj Termopol, Sovodnje Ljubljanska banka, Kranj Domplan, Kranj Hotel Svoboda, Strunjan Galerija Commerce, Ljubljana Kavka, Kranj Planika, Kranj Osnovna šola Jeseniško bohinjskega odreda, Kranjska Gora 1988 Iskratel, Kranj Galerija Caffe Piccolo, Beljak (Avstrija) Steierische Hof, Beljak (Avstrija) Beljak, Alpe Adria (Avstrija) Iskrateling, Kranj Kampanel, Omiš (Hrvatska) Beljak, Alpe Adria (Avstrija) Hof Garden Caffe, Innsbruck (Avstrija) Mala galerija, Kranj Galerija Splitske banke, Omiš (Hrvatska) Galerija Krka, Ljubljana Avla Mestne občine, Kranj Avla Zavarovalnice Triglav, Kranj Galerija Hotela Creina, Kranj

2001

2002

2003

2004 2006

2008 2010

2012

2013

2014 2015

Galerija Elektro, Kranj Župnija Kranj Galerija Iskrateling, Kranj Galerija Iskratel, Kranj Galerija Iskra Ero, Kranj Mala galerija, Kranj Merkur, Kranj Hotel Kokra, Brdo pri Kranju Iskra Emeco, Kranj Zavod za varstvo kulturne dediščine, Kranj Razstavni salon Dolik, Jesenice Galerija ZDSLU, Ljubljana Zavod za varstvo kulturne dediščine v Kranju Mala galerija, Kranj Mala galerija, Kranj (skupaj z Alenko Kham Pičman, Francem Feldinom in Jožetom Trobcem) Art ljeto, Tučepi (Hrvatska) Art ljeto, Osijek (Hrvatska) Kranjska hiša, Kranj Le-Tehnika, Kranj Galerija Makedonskega kulturnega društva »Sv. Ciril in Metod«, Kranj Mali Rat, Dalmacija (Hrvatska) Mala galerija, Kranj Mali Rat, Dalmacija (Hrvatska)

1959

1962

Osnovna šola France Prešeren – 1. nagrada za likovno delo (mentor Saša Kump) Graverstvo Puškarna Kranj – Lovska puška za Tita (zlata intarzija) 1964 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu – Velika in mala Vaška situla

Jože Eržen je izdelal okrog 40 portretov kulturnih in javnih delavcev ter otrok v bronu, terakoti in gipsu. dva portreta Božidarja Jakca v bronu, Ljubljana portret dr. Demjanenka (bron), Jalta portret dr. Komenacija (bron), Beograd Za Spominski muzej padlim borcem (Janjice), Komanda štaba Banjice pri Beogradu: portret maršala Tita, kiparska dela (45 terakot) in relief Svoboda, stol (design) / Spominski muzej je projektiral arh. Akif Aljanović iz Sarajeva. portret Petra Liparja (bron), Kranj portret Mateja Bora (bron), Radovljica portret dr. Rusa (bron), Bled relief žene arh. Rajgelja (bron), Kranj portret Tita (bron), Mestna občina Kranj Vukotić (portret v bronu), Split Pavlina in Zvonko Matošić (portreta v bronu), Split Uroš (portret v bronu), Ljubljana

SCENOGRAFIJA za predstavo Spomenik (Jože Eržen in arh.

Matul), Prešernovo gledališče v Kranju / Sterijino pozorište, Novi Sad

OSTALE JAVNE ZBIRKE, POSTAVITVE IN DONACIJE Das Hofgarten, Innsbruck (30 slik) Rudi Meseneger, Innsbruck (slika) Gorenjski muzej, Kranj (stalna zbirka, bronasta skulptura Guernica, 1991) Likovno društvo Kranj (terakota) Pošta Kranj (dve sliki) KŽK Kranj (dve sliki) Planika Kranj (4 slike) Ljubljanska banka, Kranj (dve sliki) Posojilnica Lon, Kranj (dve sliki in terakota) Gorenjski tisk, Kranj (dve sliki) Zavarovalnica Triglav, Kranj (bronasta plastika) Elektro Kranj (bronasta plastika) Porodnišnica v Kranju (donacija – 10 grafik) Pediatrična bolnica, Novo mesto (dve sliki) Župnišče Stražišče – Otroški vrtec (dve sliki) Donacija za projekt Mlade mamice (terakota) Donacija ob 40-letnici Osnovne šole Stane Žagar (slika) Donacija Licht ins Dunkel, Avstrija (dve sliki) Pasarstvo in zlatarstvo Marolt, Kranj (slika) Župnišče Kranj (slika, kip) Galerija Ovsenik, Kranj (večje plastike v bronu, terakote in slike) Donacija Avstrijski generalni konzulat (patinirani mavec)

Avtoportret železo, 60 x 30 x 30 cm 55

Bibliografija Cene Avguštin, besedilo za zgibanko razstave, Galerija v Prešernovi hiši v Kranju, 1982

Janez Mesesnel, besedilo na zgibanki, Galerija Krka, Ljubljana, januar/februar 1999

Danica Dolenc, »Barve zemlje, barve in optimizma«, Gorenjski glas, 15. 5. 1982

Igor Kavčič, »Razkošje preigravanja barv: Jože Eržen razstavlja v Galeriji Krka v Ljubljani«, Gorenjski glas, 15. 1.

1999, št. 4, str. 6

Cene Avguštin, besedilo ob razstavi v Galeriji Domplan v Kranju, april 1983 Cene Avguštin, besedilo na zgibanki razstave, Ljubljanska banka/Temeljna banka Gorenjske, Kranj, 1985 Franc Zalar, besedilo ob razstavi, Galerija Commerce, Ljubljana 1986 Cene Avguštin, besedilo ob razstavi, Iskra, Kranj 1987 Cene Avguštin, besedilo ob razstavi v Zdravilišču Strunjan, julij/avgust 1987 Damir Globočnik, Cene Avguštin, Franc Zalar, besedila na zgibanki/ katalogu razstave v Galeriji Mestne hiše, Stebriščni dvorani in Galeriji Lipa, julij/avgust 1991 Damir Globočnik, »Kipar in slikar«, Gorenjski glas, 23. 7. 1991, št. 57, str. 5 Damir Globočnik, zgibanka razstave v Mali galeriji, Kranj 1997 »Barvite kompozicije«, Gorenjski glas, 16. 12. 1997, št. 98, str. 8 V. Tolić, »Nadahnuće Jadranom«, Slobodna Dalmacija, 17. 8. 1998 Damir Globočnik, besedilo na zgibanki, Spiltska banka, Podružnica Omiš, avgust/september 1998

56

Igor Kavčič, »Obsežen opus kipov in slik«, Gorenjski glas, 15. 2. 2002, št. 88, str. 12 Jana Intihar Ferjan, »Eržen, Jože«, Allgemeines Künstlerlexikon: Die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, Zvezek 34, 2002, str. 527 Katja Dolenc, »Barve, radost in svetloba«, Gorenjski glas, 28. 1. 2003, š.

8, str. 8 Janez Mesesnel, vabilo na zgibanki razstave, Galerija Iskratel, Kranj, oktober 2002 Igor Kavčič, »Erženovi belokranjski motivi«, Gorenjski glas, 22. 7. 2002, št.

57, str. 7 Damir Globočnik, besedilo na zgibanki, Mala galerija v Kranju, 2003 Igor Kavčič, »Erženove slike v Merkurju«, Gorenjski glas, 11. 11. 2003,. št. 89, str. 5 Damir Globočnik, besedilo na zgibanki razstave v Hotelu Kokra, Brdo pri Kranju, 2003

Cene Avguštin, Janez Mesesnel, Damir Globočnik, besedilo na zgibanki, Galerija Avsenik, Begunje na Gorenjskem, maj/junij 2004 Igor Kavčič, »Erženova dela še na občini«, Gorenjski glas, 6. 1. 2004, št. 1, str. 5 Petra Vencelj, besedilo v katalogu razstave v Galeriji ZDSLU, 2006 Jože Eržen, »Transparentna vizija sveta«, besedilo na zgibanki razstave v Razstavišču Sava in Kokra, ZVKDS, OE Kranj, marec 2006 Anamarija Stibilj Šajn, besedilo v katalogu stalne zbirke likovnih del Elektra Gorenjska, 2007, str. 12 Igor Kavčič, »Erženova mediteranska vedrina«, Gorenjski glas, 6. 5. 2008 Lev Menaše, besedilo na zgibanki, Mala galerija v Kranju, 2008 Boge Dimovski, besedilo v katalogu razstave Društvo likovnih umetnikov Kranj se na ogled postavi, Kosova graščina, Jesenice, november 2012, str. 4 Samo Lesjak, »Barvite podobe Kranja«, Gorenjski glas, marec 2012 Boge Dimovski, besedilo na zgibanki razstave v Galeriji Makedonskega kulturnega društvo »Sv. Ciril in Metod« iz Kranja, februar 2013