Katalog Kranjski mestni svet naznanja

K R AN J S K I M ES T N I S V ET N AZNA NJA . . .

1

2

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

Kranjski Z

birka listin Gorenjskega muzeja

mestni svet naznanja ...

3

4

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

UvodU vod

IntroductionJ ntroduction Gorenjski muzej hrani kulturno dediš~ino, od najstarejših arheoloških, srednjeveških in vse do sodobnih predmetov iz novejše zgodovine. Muzejski predmeti so iz razli~nih ~asovnih obdobij in iz razli~nih materialov, od kamnitih artefaktov do pergamentnih listin. Vsi muzejski predmeti pa zahtevajo kakovostno hranjenje v depojih po dolo~enih standardih, da se zagotovi njihov ~im daljši obstoj za kasnejše rodove. Pri tem se muzej vedno znova spopada s težavami, povezanimi z depojskimi prostori – te pa želimo dokon~no urediti.

Kranjski mestni svet iz 15. stoletja (avtorica risbe mag.

Irena Jeras Dimovska)

Gorenjska Museum cares for cultural heritage, ranging from the oldest archaeological finds to objects from medieval through to modern times. As well as being from different time periods the objects are also of different materials, from stone artefacts to deeds on parchment. All the museum objects require high quality storage in the optimum conditions to guarantee their preservation for future generations. With regard to this, the museum is constantly struggling with the problem of storage space, which we would like to solve once and for all.

Gorenjski muzej prou~uje in skrbi za listine, ki so se hranile od svojega nastanka v srednjem veku do za~etka druge svetovne vojne v kranjskem mestnem arhivu, zato to zbirko lahko imenujemo tudi listine nekdanjega kranjskega mestnega arhiva. Te listine obsegajo ~as od 14. do 19. stoletja in med njimi je najstarejša kupoprodajna pogodba iz leta 1309. Po vsebini so listine tudi darilne in izro~ilne, posebno pozornost pa vzbujajo tiste, s katerimi so bratovš~inam podeljevali dolo~ne privilegije. Pomen listin ni samo v tem, da so pisni dokument o preteklem dogodku, temve~ so vir, iz katerega se kažejo takratni gospodarski, politi~ni in kulturni vplivi.

Among the items looked after and researched by the Gorenjska Museum are the deeds that were kept in the town archive in Kranj from the Middle Ages to the start of the Second World War, which is why we refer to the collection as the Deeds of the Former Kranj Town Archive. These documents cover the period from the 14th to the 19th century, the oldest being a deed of sale dating from 1309. They also include deeds of gift and handover, whilst of particular interest are those deeds by means of which certain privileges were granted to religious orders. The importance of deeds is not only that they are a written document of a past event, but also a source from which we can identify the economic, political and cultural influences of the time.

Prou~evanje listin nekdanjega kranjskega arhiva je privedlo do novih spoznanj – listine niso pomembne samo za mesto Kranj, ampak tudi širše. Študija dr. Janeza Mlinarja kaže, da njihova vsebina presega mestni okvir in opozarjajo na pomembne procese širšega vzhodnoalpskega prostora.

Research into the deeds of the former town archive has led to a number of new findings of importance not only to Kranj but to a wider area. A study by Dr. Janez Mlinar has shown that the content of the preserved deeds transcends their immediate frame of origin, pointing to important processes taking place in the region of the eastern Alps.

Listine v Gorenjskem muzeju skrbno hranimo že ve~ kot pol stoletja in jih zdaj predstavljamo javnosti v obliki kataloga ter ob~asne razstave, ki sta obogatena z ilustracijami mag. Irene Jeras Dimovske. Katalog in razstavo je pripravila mag. Marjana Žibert. Predstavljene ohranjene listine nekdanjega kranjskega mestnega arhiva pomenijo velik doprinos k poznavanju naše preteklosti.

The deeds that have been carefully looked after in the Gorenjska Museum for more than half a century are now presented to the public in the form of a catalogue and an occasional exhibition prepared by Marjana Žibert, with illustrations by Irena Jeras Dimovska. The exhibited deeds from the former Kranj archive make a significant contribution to our understanding of our past.

Marija Ogrin, direktorica

Marija Ogrin, Director

Trgovina s tkaninami kranjskega me{~ana Petra Schneiderja v 15. stoletju (po opisu dr.

Josipa Žontarja v Zgodovini mesta Kranja, 1939, str.

107-108 je risbo izdelala mag. Irena Jeras Dimovska)

5

6

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

Zbirka listin Gorenjskega muzeja Z birka listin Gorenjskega muzeja M a g. Ma r j a n a Žiber t

V zbirki listin Gorenjskega muzeja je skupaj 67 poznosrednjeveških in novoveških listin. Najstarejšo je pisar napisal leta 1309, najmlajša je iz leta 1849. Skoraj polovica (28) ohranjenih listin je iz 16. stoletja. Po številu sledijo listine iz 15. (20) in 14. stoletja (14), medtem ko so tri listine iz 17. stoletja in dve iz 19. stoletja.

gel dobiti odgovora … Kakšen interes menijo imeti ob takem skrivanju, mi sicer ni znano, skrbi me pa, da ne bo to ni~ dobrega prineslo ter jim bo ta na~in bolj v škodo ko v korist.« (J. V. Valvasor, Slava vojvodina Kranjske, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994, str. 226, 227.) V Valvasorjevem ~asu je bil kranjski mestni arhiv namre~ še zelo obsežen. Velik del le tega so uni~ili požari v naslednjih stoletjih.

Poleg arheoloških najdb so mnoge listine najstarejša ohranjena dediš~ina, ki jo hranimo in zanjo skrbimo v Gorenjskem muzeju. Vse listine niso bile spisane v Kranju, vse pa so dobile dokon~no mesto v kranjskem mestnem arhivu, ki je nastajal vse od za~etka 14. stoletja. Leta 1309 so bili namre~ meš~ani že organizirani v meš~anski srenji, ki jo danes lahko primerjamo z mestno ob~ino. To nam dokazuje najstarejša listina v naši zbirki, v kateri je prvi~ omenjena meš~anska srenja in ki govori o tem, da je kupila kranjski župnijski cerkvi zemljiš~e v Tatincu nad Kranjem.

Ve~ sre~e s kranjskimi mestnimi oblastmi je imel duhovnik Janez Parapat, ki se je ukvarjal tudi z zgodovinopisjem. Mestno županstvo mu je namre~ z naklonjenostjo odprlo mestni arhiv, vendar mu del arhiva kljub vsemu niso pokazali. Tako je leta 1870 v Letopisu Matice slovenske objavil pregled virov za zgodovino mesta Kranja z naslovom Letopis mesta Kranjskega (788–1870. l.).

Parapat je v svoj pregled vklju~il tudi listine, ki so bile v 19. stoletju že objavljene v razli~nih izdajah virov ali takratnih društvenih glasilih, kot je bilo Izvestje muzejskega društva za Kranjsko. Izpostavil je listine, ki so jih hranili v tedanjem kranjskem mestnem arhivu. Predstavil je njihovo vsebino, v nekaterih primerih je naštel tudi pri~e in pe~ate. Listine je ozna~il kot »Izvirno pismo v arhivu mesta Kranjskega«. Pregled virov je pripravil v upanju, da bo v prihodnosti tudi s pomo~jo tega pregleda nekomu uspelo napisati zgodovino mesta Kranja. To je uresni~il dr. Josip Žontar leta 1939.

Vsebina listin je zelo raznolika in daje vpogled v posamezne segmente na~ina življenja Kranj~anov v poznem srednjem in novem veku. Tako izvemo nekaj o na~inih dedovanja, o volilih ter nakupih nepremi~nin številnim cerkvenim bratovš~inam, cerkvi sv. Kancijana in tovarišev, Roženvenski cerkvi, cerkvi na Pungartu in špitalski cerkvi sv. Lenarta. Vsi omenjeni pravni posli jasno kažejo, da mesto ni bilo zaprto obmo~je za mestnim obzidjem, ampak je imelo stalne stike s širšo okolico. V listinah s cerkveno vsebino je jasno izraženo, da je naše obmo~je pripadalo Ogleju, kasneje pa ljubljanski škofiji. Spoznamo tudi mestno oblast: srenjo, mestni svet in mestnega sodnika. V zapisih najdemo tudi imena dveh pomembnih kranjskih župnikov iz 15. stoletja, Leopolda Apfaltrera in Matije Operte, ~lanov rodbine Egkh in Janža Khisla, ki je kupil staro utrdbo v Kranju in jo prezidal v grad. V listinah so omenjeni tudi Savski most, mestni špital, pokopališka kapela, kopališ~e ob Kokri, nevše~nosti s pašo živine ter seveda imena številnih Kranj~anov in Kranj~ank. Listine od 17. do 19. stoletja obravnavajo gospodarske zadeve mesta, predvsem sejme, po katerih je Kranj izstopal, ter razli~ne privilegije, ki so jih potrjevali vladarji. Skratka, zanimive vsebine, ki predstavljajo izziv tudi muzealcem.

Kranjski mestni arhiv je ob nastajanju Slave vojvodine Kranjske v 17. stoletju želel pregledati tudi Janez Vajkard Valvasor. Mestne oblasti se za to niso omeh~ale niti po mnogih prošnjah in prigovarjanjih, kar naš polihistor ni mogel pozabiti. Takole je zapisal: »Kranj~ani imajo sicer raznoli~ne svoboš~ine in lepe privilegije, pru tem pa veliko nerazpoloženje ali nenaklonjenost, da bi koga o njih pou~ili. Zato tudi moji prošnji niso ugodili, ~eprav sem jih ve~krat sam nagovarjal, povrh po dobrih prijateljih dal napisati mestnemu sodniku in mu tudi sam poslal nekaj slov. Nikoli nisem mo-

Listine kranjskega mestnega arhiva je pred prvo svetovno vojno podrobno obdelal Franc Komatar, po poklicu zgodovinar, ki je pou~eval na kranjski gimnaziji. Listine je transkribiral (prepisal v našo pisavo), zapisal regeste (izvle~ke vsebine) in objavil v dveh gimnazijskih letnih poro~ilih (Jahresbericht des k. k. Franz-Joseph Gymnasium in Krainburg für das Schuljahr 1912–13 in 1913–14). Pred drugo svetovno vojno so bile še vedno del kranjskega mestnega arhiva. Po letu 1945 so jih shranili v trezorju Ob~inskega ljudskega odbora. Leta 1954 jih je kot zaklju~eno zbirko prevzel takratni Mestni muzej v Kranju pod vodstvom dr. Ceneta Avguština. Isto~asno je profesorica nemškega jezika Marjeta ^ampa opravila popis in ob upoštevanju Komatarjevih regestov te tudi dopolnila.

Od leta 1964 pa skoraj do izteka stoletja je to dragoceno gradivo skrbno varovala Majda Žontar, muzejska svetovalka za starejšo zgodovino. Z vso odgovornostjo in s spoštovanjem skrbimo za zbirko listin tudi v 21. stoletju in jo poskušamo na razli~ne na~ine predstavljati javnosti. Leta 2008 smo jo v celoti digitalizirali v okviru mednarodnega projekta Charters Network, kateremu se je kot edini slovenski muzej priklju~il Gorenjski muzej. Dostopna je na spletni strani www.monasterium.net.

Na koncu se zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali uresni~evati ve~letni muzejski projekt, posebej sedanji in bivši direktorici Gorenjskega muzeja, Mariji Ogrin in mag. Barbari Ravnik ter dr. Janezu Mlinarju z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.

7

8

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

9

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

Habent sua fata diplomata L istine nekdanjega kranjskega Dr. Jan ez M l i n ar

1 2

mestnega arhiva

3 4 5 6 9

7

10

8

Listina z datacijo 1650, junij 21., v kateri cesar Ferdinand na pro{njo kranjskega mestnega sveta dovoljuje nov letni in živinski sejem pri novozgrajenem kapucinskem samostanu.

1. Intitulatio, izstavitelj: cesar Ferdinand je naveden z vsemi nazivi.

2. Inscriptio, prejemnik listine: listina je naslovljena na sodnika in mesto Kranj.

3. Context, besedilo listine: Kranju je podeljena pravica do novega letnega in živinskega sejma.

4. Corroboratio, overovitev: listino Ferdinand overovil s svojim obešenim cesarskim pe~atom.

5. Datatio, datacija: naveden je datum in kraj izstavitve listine.

6. Subscriptio, podpis: listino je lastnoro~no podpisal cesar Ferdinand.

7. Recognitio, rekognicijski podpis: preden je listino cesar podpisal, jo je pregledal vodja

pisarne (kancler) ter jo podpisal.

8. Pisarniški zaznamek: Ad mandatum Sac[rae] Caes[arae] Maiestatis proprium – po izrecnem ukazu svetega cesarskega veli~anstva. Listina je bila izstavljena

na ukaz cesarja. Pod zaznamkom je podpis pisarja.

9. Kratek pisarniški regest listine: Vieh und Jahrmarktsfreyheit für die Statt Crainburg.

Regest je verjetno služil za hitrejše poslovanje znotraj cesarske pisarne.

10.

Sigillum, pe~at: na pe~atu je upodobljen dvoglavi orel kot simbol cesarske in kraljeve oblasti.

Med zgodovinskimi viri, na osnovi katerih strokovnjaki razli~nih strok rekonstruirajo in interpretirajo preteklost, zasedajo listine posebno mesto. Njihov pomen je velik za starejšo, zlasti srednjeveško zgodovino, kjer poleg historiografskih tekstov predstavljajo najpomembnejšo skupino virov. Razlogov za tako prevlado je ve~. Po eni strani je njihovo vlogo potencirala skromna pismena kultura, po drugi pa jim je veljavo dajala tedanja ustaljena pravna praksa.

V srednjem veku namre~ z listinami niso urejali zgolj osnovnih obligacijskih razmerij, kot na primer nakup ali prodajo, temve~ so bile osnovni dokument tedaj prevladujo~ega privilegijskega pravnega sistema. Korporativne in individualne pravice niso izhajale iz splošno veljavnih norm, temve~ so temeljile izklju~no na osnovi podeljenega privilegija. S splošno širitvijo pismenstva, s postopnim odpravljanjem pravnih partikularizmov ter z uvajanjem moderne uprave, ki je s posameznimi subjekti poslovala s pomo~jo dokumentarnega gradiva, sta se v novem veku vloga in pomen listinskega gradiva bistveno zmanjšala.1 V 18. in 19. stoletju so listine s klasi~no srednjeveško formo in strukturo postajale dokument s poudarjeno manifestativno funkcijo. Izstavitelj je z njeno obliko skušal predvsem izpostaviti slavnostni karakter ter pomen pravnega dejanja, ~eprav bi ga lahko izvedel tudi na druga~en, manj slovesen na~in. Lep primer manifestativnega dokumenta sta najmlajši listini nekdanjega kranjskega mestnega arhiva iz let 1839 in 1848. S prvo je cesar Ferdinand podelil mestu Kranj pravico do petih letnih in živinskih sejmov, z drugo pa je cesar Franc Jožef štiri letne in živinske sejme dovolil tudi Cerkljanom.2 V diplomatiki, pomožni zgodovinski vedi, ki se ukvarja s preu~evanjem listinskega gradiva, opredeljujemo listino kot pisni dokument, ki dokumentira dolo~eno pravno dejanje. Sestavljen je po dolo~enem vzorcu, ki se je skozi razli~na zgodovinska obdobja spreminjal in prilagajal.

Zgodovinska vrednost posamezne listine je omejena. Izjemo predstavljajo tiste listine, ki dokumentirajo pravna dejanja z velikimi politi~nimi in gospodarskimi posledicami ali pa je njihova vrednost pogojena z drugimi, obi~ajno ~asovnimi atributi. Vse druge listine pridobijo na veljavi šele ob ve~ji koli~ini ohranjenega gradiva, ki ga je mogo~e medsebojno primerjati ter analizirati pod razli~nimi vidiki. ^eprav to ni edini kriterij, po katerem lahko listine formalno razdelimo, danes ve~inoma govorimo o treh glavnih skupinah listin, ki se med seboj razlikujejo glede na izstavitelja. Poleg papeških ter cesarskih in kraljevih listin, ki izstopajo po svoji obliki in struktu-

1

2

Natan~neje se je o listinah ter njihovi sistematiki mo~ seznaniti v razli~nih priro~nikih in uvodih v študij srednjeveške zgodovine.

Npr.: Quirin, Heinz, Einführung in das Studium der mittelalterlichen Geschichte, Stuttgart 19915, str. 65–82; Goetz, Hans-Werner, Proseminar Geschichte: Mittelalter, Stuttgart 1993, str. 112–126; Brandt, Ahasver von, Werkzeug des Historikers. Eine Einführung in die historischen Hilfswissenschaften, Köln 199815, str. 81–103.

Gorenjski muzej, Zbirka listin (= GMK) L 65 (1839, junij 13.), GM, L 66 (1848, december 19.).

10

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

izpodrivati do tedaj prevladujo~o latinš~ino.6 Kranj tu ni bil nobena posebnost. Med prebivalstvom je poslovanje potekalo v vsem razumljivi nemš~ini in v tem jeziku so se sklepali tudi vsi dogovori in pogodbe. Nekdanja lingua franca se je ohranila zgolj pri visokih cerkvenih dostojanstvenikih. Oglejski patriarhi in njihovi vikarji so v listinah, ki so jih namenjali kranjski župniji in posameznim cerkvenim bratovš~inam, dosledno uporabljali latinš~ino. Razlog za tako jezikovno prakso verjetno ne ti~i zgolj v naravi same cerkvene institucije, ampak predvsem v dejstvu, da so v pisarni oglejskih patriarhov v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku prevladovali predvsem pisarji iz romanskega sveta, ki jim je bila latinš~ina bliže kot pa na Kranjskem obi~ajna nemš~ina. Ljubljanski škofje so bili v tem oziru bolj pragmati~ni. Zdi se, da so v notranji komunikaciji med škofom ali stolnim kapitljem na eni strani ter duhovniki na drugi strani uporabljali uradni jezik cerkve,7 medtem ko so že konec 15. stoletja v listinah, ki so bile namenjene širši javnosti, posegali tudi po nemškem jeziku. Ko se je na primer maja leta 1478 prvi ljubljanski škof Sigismund Lamberg, ki je bil isto~asno tudi prošt kranjske bratovš~ine sv.

Rešnjega telesa, skupaj s štirimi klju~arji zavezal, da bo obletnico bratovš~ine praznoval po dolo~ilih ustanovitelja, je bila listina izdana v nemš~ini, da so jo lahko razumeli in se nanjo sklicevali vsi udi bratovš~ine.8 Nižja duhovš~ina je nemš~ino za~ela uporabljati že prej. Listina župnika Kolomana, s katero je leta 1412 kranjski župnijski cerkvi daroval tri knjige, je bila izstavljena v nemš~ini, ne glede na to, da sta bila tako izstavitelj kot prejemnik – kranjska župnija – cerkvena subjekta.9 Podobno velja tudi za vse mlajše listine kranjskega mestnega arhiva, v katerih se kot izstavitelji pojavljajo kranjski župniki.10 Zanimiva jezikovna praksa se kaže v listinah, s katerimi so konec 14. in v za~etku 15. stoletja v kranjski župnijski cerkvi urejali ustanovitev jutranje maše. V listinah, v katerih se je tedanji župnik Leopold Apfaltrer, sicer ~lan ugledne kranjske plemiške rodbine, pojavljal kot izstavitelj, je bila uporabljena latinš~ina,11 ko pa so dobri dve leti kasneje istemu župniku listino izstavili kranjski mestni svetovalci, so raje izbrali njim razumljivo nemš~ino.12

Listina z datacijo 1488, julij 19., cesar Friderik je kranjske me{~ane obvestil, da je ustregel njihovi pro{nji za natan~no opredelitev mej kranjskega deželskega sodi{~a.

ri, predstavljajo tako imenovane privatne listine najve~jo in isto~asno tudi najbolj heterogeno skupino. Ve~ina listin v nekdanjem kranjskem arhivu spada v zadnjo skupino. Od 67 listin, ki jih hrani Gorenjski muzej, je le štiri izstavila kraljeva pisarna. Tri so »novejšega datuma«,3 ~etrta je iz leta 1488 in bi, ~e je ne bi reševala njena oblika, vsebinsko bolj sodila med akte kot med listine. Z njo je namre~ cesar Friderik III. kranjske meš~ane obvestil, da je ustregel njihovi prošnji po natan~nejši opredelitvi meja kranjskega deželskega sodiš~a, s ~imer bi se izognili morebitnim sporom.4 Papeških listin kranjski meš~ani v svojem arhivu niso imeli, v za~etku 19. stoletja pa naj bi v farnem arhivu hranili listino papeža Klemena XII. iz leta 1731, s katero je bratovš~ini sv. Fabijana in Sebastijana podelil popolni odpustek.5 Danes je listina izgubljena.

V ohranjenih kranjskih listinah se pojavljata tako nemški kot latinski jezik. Posvetni izstavitelji so dosledno uporabljali nemš~ino. Tovrstna jezikovna praksa ne presene~a. Že v osemdesetih in devetdesetih letih 13. stoletja – torej dobra tri desetletja pred nastankom najstarejše ohranjene listine iz kranjskega arhiva – je namre~ prišlo do tako imenovanega jezikovnega obrata, ko je sprva pri posvetnih, nato pa tudi pri cerkvenih izstaviteljih nemški jezik za~el

3 4 5

GM, L 67 (1650, junij 21.), GM, L 65 (1839, junij 13.), GM, L 66 (1848, december 19.).

GM L 30 (1488, julij 19.).

Richter, (Franz), Beyträge zur Geschichte der Städte und Märkte in Krain. V: Archiv für Geschichte, Statistik, Literatur und Kunst 18 (1827)(= Richter, Beyträge), str. 565.

Verjetno ni treba poudarjati, da se je ve~ina listinskega gradiva skozi stoletja bodisi izgubila ali pa so ga njihovi lastniki zaradi neaktualnosti vsebine zavrgli. O konkretnih številkah lahko samo domnevamo, zagotovo pa je koli~ina izgubljenega gradiva obratno sorazmerna z organiziranostjo pisarne in s kontinuiteto posameznega pravnega subjekta. Najbolj skrbni varuhi arhivskega gradiva so bili samostani, ki so listine skrbno hranili ne samo v originalih, ampak so jih kot neke vrste varnostno kopijo prepisovali v tako imenovane kopialne knjige.

Na Kranjskem je lep primer take knjige z najstarejšimi listinami iz 13. stoletja nastal v kartuzijanskem samostanu v Bistri.13 Slabše so ohranjeni arhivi plemiških rodbin. Izumrtje rodbine je pogosto pomenilo tudi postopno uni~enje družinskega arhiva, zato je gradivo bolje ohranjeno pri tistih plemiških rodbinah, ki se lahko pohvalijo z dolgim rodbinskim deblom.

6 Kos, Dušan, Pismo, pisava, pisar. Prispevek k zgodovini kranjskih listin do 1300, Ljubljana 1994, str. 41sl.

7 Tak primer sta listini GM, L 59 (1593, november 22.) in GM, L 64 (1621, december 11.).

8 GM, L 26 (1478, maj 31.).

9 GM, L 17 (1412, februar 2.).

10 Od Kolomana naprej so vse ohranjene listine kranjskih župnikov v nemškem jeziku. Tako na primer GM, L 22 (1452, september 13.), GM, L 27 (1483, september 13.) ali GM, L 55 (1570, maj 29.), kjer nastopa šen~urski župnik Anton Khuller. Podobno velja tudi za druge kranjske duhovnike. Prim. GM, L 33 (1495, april 25.).

11 GM, L 11 (1399, marec 12.).

12 GM L 14 (1401, avgust 17.). Podobno je v nemš~ini tudi listina, s katero je Peter z Brega prodal župniku Leopoldu Apfaltrerju dve zemljiš~i v Predosljah. Prim. GM L 10 (1398, oktober 2.).

13 Kopialno knjigo bistriškega samostana je objavil Franc Komatar. Prim. Komatar Franz, Ein Copialbuch des Klosters Freudenthal. V: Mittheilungen des Musealsvereines für Krain (= MMVK) 13 (1900), str. 33–69.

11

12

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

Vse do druge svetovne vojne so se na Kranjskem lahko s takim bogatim arhivom pohvalili Auerspergi, ki so domovali na gradu Turjak. Gradivo, ki je segalo vse do 13. stoletja, so med drugo svetovno vojno iz varnostnih razlogov prepeljali v Avstrijo in ga s tem ohranili pred popolnim uni~enjem.14 Relativno dobro je ohranjen tudi arhiv Celjskih grofov. Po izumrtju rod-

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

bine leta 1456 je gradivo namre~ prešlo v arhiv Habsburžanov, od tod pa v naslednjih stoletjih v Haus- Hof- und Staatsarchiv na Dunaju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so v okviru meddržavnega sporazuma o vra~anju arhivskega gradiva, ki sta ga že daljnega leta 1923 sklenili Republika Avstrija in tedanja Kraljevina SHS, celjske listine izro~ili v hrambo Arhivu Republike Slovenije.

Mestni arhivi so ohranjeni bistveno slabše, k ~emur so navadno pripomogle naravne nesre~e, predvsem pa malomaren odnos posameznih mestnih oblasti do gradiva. Še najve~ mestnih privilegijev se je ohranilo v privilegijskih knjigah, v katere so nekatera mesta prepisovala svoje pridobljene pravice in svoboš~ine. V Ljubljani so tako knjigo za~eli voditi leta 1566. Vanjo so prepisali vse dotedanje privilegije ter jo nato sprotno dopolnjevali z novimi. Skupaj je prepisanih 139 listin.15 Druga kranjska mesta svojih privilegijev niso hranila na tak na~in, ampak so se zadovoljila z vladarskimi potrditvami starih privilegijev. Tako so nastale listine, ki so zaradi svojega obsega dejansko dobile obliko knjige. Novembra leta 1604 je nadvojvoda Ferdinand v taki obliki potrdil dotedanje privilegije mestu Radovljica,16 nekaj desetletij kasneje je njegovi istoimenski sin to storil tudi za Ko~evje,17 štajerskemu Celju pa je privilegije potrdil nadvojvoda Karl VI. leta 1717,18 ~e omenimo samo nekatere primere. Kranj je tako listino dobil že konec 16. stoletja. Nadvojvoda Ferdinand je marca leta 1597 na dvanajstih pergamentnih straneh, od katerih so zadnje tri sicer prazne, mestu Kranj in njegovim meš~anom potrdil inserirane listine svojih predhodnikov iz 15. in 16. stoletja ter svojo voljo podkrepil z lastnoro~nim podpisom in svojim pe~atom.19 Privilegije so Kranj~anom potrdili še Ferdinand III. leta 1637,20 Leopold I. leta 1661,21 v 17. stoletju pa še Jožef I. leta 1706,22 Karl VI. leta 171923 ter Jožef II. leta 1784.24 Ve~ina gradiva drugih kranjskih mest in plemiških rodbin je ohranjena zelo razpršeno. Na današnje lokacije in institucije je gradivo prišlo kot posledica na~rtnega zbirateljstva, ki se je vzporedno z razvojem znanstvenega zgodovinopisja razcvetelo v 19. stoletju.

Na Kranjskem je to funkcijo prevzelo leta 1843 ustanovljeno Histori~no društvo za Kranjsko, po letu 1885 pa Kranjski deželni muzej. V okviru njunega delovanja je nastajala tudi obsežna zbirka listin razli~nih provenienc, ki predstavlja osnovo današnje kronološke zbirke listin v Arhivu Republike Slovenije. Med njimi je precej listin, ki se nanašajo na mesto Kranj.

Listina z datacijo 1399, marec 19., ki jo je izstavil kranjski župnik Leopold Apfaltrer.

V listini je uporabljena latin{~ina, ki je bila uradni jezik cerkvenih ustanov.

Njena vsebina se nana{a na ustanovitev jutranje ma{e pri Marijinem oltarju.

Nekdanji arhiv mesta Kranj je delil usodo preostalih mestnih arhivov. Gradivo je relativno slabo ohranjeno ter danes razpršeno v ve~ institucijah. Razlogi za tako dejstvo so razli~ni.

Franc Komatar omenja, da so kranjski meš~ani že leta 1497 tožili pri cesarju Maksimilijanu, da so ostali brez privilegijev, ki so jih prejeli od Maksimiljanovih prednikov. Dragocene dokumente naj bi jim uni~il požar in sovražnik, ki je kar dvakrat vdrl v mesto.25 V ~asu fajde med Celjskimi in Friderikom Habsburškim je precej škode naredila vojska Ulrika Celjskega in 15 16 17 18

14

Gradivo s Turjaka je v ve~ nadaljevanjih deloma objavil Franc Komatar. Prim. Komatar Franz, Das Schloßarchiv in Auersperg. V: MMVK 18 (1905), str. 108–187, MMVK 19 (1906), str. 37–140, MMVK 20 (1907), str. 161–245 in Carniola 1 (1910), str. 226–243. Po drugi svetovni vojni slovenski znanstveniki do arhiva Auerspergov niso imeli dostopa, kar se je spremenilo šele po osamosvojitvi. Danes so starejše listine v celoti objavljene. Prim. Preinfalk, Miha-Bizjak, Matjaž, Turjaška knjiga listin I. Listine zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije turjaških (Auerspergov) 1 (1218–1400), Ljubljana 2008 in ista, Turjaška knjiga listin II. Dokumenti 15. stoletja, Ljubljana 2009.

19 20 21 22 23 24 25

Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 488, Mesto Ljubljana: rokopisne knjige, Cod. XXV/1.

Arhiv Republike Slovenije, AS1063 Zbirka listin (= ARS AS1063), 1965 (1604, november 17.)

Pokrajinski muzej Ko~evje, Privilegijska knjiga mesta Ko~evje, 1642, junij 27.

Pokrajinski arhiv v Celju je pripravil kriti~no izdajo privilegija s faksimili. Prim. Žižek, Aleksander, Našim zvestim, ljubim celjskim meš~anom, Celje, 2004.

Listino danes hranijo v Arhivu Republike Slovenije. ARS AS1063, 1872 (1597, marec 2.).

ARS AS1063, 2326 (1637, november 23.).

ARS AS1063, 2532 (1661, marec 12.).

ARS AS1063, 2798 (1706, februar 24.).

ARS AS1063, 2844 (1719, september 23.).

ARS AS1063, 2990 (1784, junij 12.).

Komatar Franc, Kranjski mestni arhiv. V: Jahresbericht des k.k. Kaiser Franz-Joseph Gymnasiums in Krainburg für das Schuljahr 1912/13 (= Komatar, Kranjski mestni arhiv), str. 3.

13

14

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

V novem veku so Kranj~ani svoje arhivalije varovali zelo ljubosumno. Janez Vajkard Valvazor tako v svoji Slavi vojvodini Kranjske pravi, da imajo Kranj~ani razli~ne svoboš~ine in lepe privilegije, vendar nobenega veselja, da bi jih obelodanili. Ve~krat naj bi jim osebno pisal, vendar ni od njih dobil nobenega odgovora. Razo~aranje je doživel tudi tedaj, ko je v Kranj poslal svojega osebnega pisarja. Mestni sodnik naj bi mu celo cini~no odgovoril, da imajo res veliko lepih privilegijev, vendar jih ne pokažejo nikomur. Valvazor za njihovo ravnanje ni pokazal nikakršnega razumevanja, dobrohotno pa je meš~ane in sodnika opozoril, da jim tako skrivanje dokumentov bolj škodi kot koristi.30 Pred o~mi je imel neprijetne postopke, do katerih je prihajalo ob uni~enju edinega izvoda dokumenta, ter dolgotrajno dokazovanje nekdanjih pravic in svoboš~in, ki je sledilo. In uni~enju gradiva se v novem veku niso mogli izogniti niti Kranj~ani. Mestni arhiv je mo~no prizadejal požar, ki je izbruhnil avgusta leta 1668 in je poleg ve~ kot tretjine hiš, kostniške kapele ter nekaterih drugih pomembnih zgradb upepelil tudi listine o mestnih svoboš~inah.31 Pomembni dokumenti so bili uni~eni v požaru leta 1749,32 poguben pa je bil zlasti požar leta 1811, ko je bila uni~ena mestna hiša in je bilo rešeno le malo arhivskega gradiva.33

Listina z datacijo 1518, november 18., ki jo je izstavil kranjski mestni svet.

Ljubljanskemu {kofu Kri{tofu Ravbarju je sporo~il, da so v mestu zgradili Roženvensko cerkev. Prosijo ga za umestitev duhovnika.

Albrehta Habsburškega, ki je spomladi leta 1442 v temni no~i preplezala mestno obzidje in zavzela Kranj. V pouli~nih bojih so oplenili tudi župnijsko cerkev ter njeno zakristijo, od koder so odnesli tam shranjene listine meš~anov in plemi~ev z dežele.26 Toda zdi se, da vsaj konec 15. stoletja mestni arhiv vseeno ni bil tako dramati~no uni~en, kot so trdili meš~ani. Dorzalne notice na listinah kažejo, da so Kranj~ani v svojem arhivu še vsaj v 17. stoletju hranili privilegij vojvode Ernesta Železnega, s katerim jim je marca leta 1414 potrdil starejši privilegij vojvode Albrehta iz druge polovice 14. stoletja in po katerem so bili oproš~eni pla~evanja mitnine med Št. Vidom na Koroškem in Ljubljano.27 V arhivu so imeli tudi Ernestovo listino iz leta 1423, ko jim je dovolil, da vsako leto iz svoje srede izvolijo mestnega sodnika,28 konec koncev so razpolagali tudi z listino Maksimilijana samega, s katero jim je januarja leta 1494 potrdil vse dotedanje »milosti, svoboš~ine in pravice«.29 Zdi se torej, da je bilo jadikovanje kranjskih meš~anov bolj kot odraz dejanske potrebe namenjeno pritisku na svojega vladarja, s katerim so želeli dose~i potrditev starih privilegijev.

26 27 28 29

Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939 (= Žontar, Zgodovina), str. 42.

ARS AS1063, 419 (1414, marec 8.).

ARS AS1063, 474 (1423, februar 15.).

ARS AS1063, 914 (1494, januar 17.).

Še pred ve~jim uni~enjem so gradivo rešile objave gradiva, ki so se za~ele množiti v za~etku 19. stoletja. Prvi je kranjske listine objavil Franz Ksaver Johann Richter. Richter, ki je bil po rodu sicer iz Moravske, je med leti 1816 in 1824 na ljubljanskem liceju zasedal mesto profesorja zgodovine.34 V ~asu svojega bivanja v Ljubljani je med drugim uredil arhiv kranjskih deželnih stanov ter marljivo zbiral in objavljal gradivo o kranjski deželni zgodovini. Že po odhodu v Olomuc, kjer je leta 1824 prevzel funkcijo bibliotekarja v univerzitetni knjižnici, je v Hormayrjevem Arhivu za zgodovino, statistiko, literaturo in kulturo, tedaj enem najuglednejših ~asopisov v habsburških deželah za zgodovinopisje, objavil prispevek o zgodovini mest in trgov na Kranjskem; v njem je med drugim priob~il tudi regeste listin kranjske župnije, mesta ter gospostva Khislstein.35 Z današnjega stališ~a seveda njegovi povzetki vsebine listin ne zdržijo ve~ kriti~ne presoje, ostajajo pa dragocen prikaz tedanjega stanja mestnega arhiva. Nekoliko boljši so povzetki listin, ki jih je za objavo v Letopisu Matice slovenske leta 1870 pripravil Janez Parapat, tedanji kaplan v bližnjih Podbrezjah.36 V romanti~nem nacionalnem zanesenjaštvu je svoj prispevek zasnoval kot neke vrste kronološki pregled zgodovine Kranja, na katerega bi se lahko naslanjali morebitni kasnejši pisci zgodovine slovenskega naroda.37 Zadnji je listine mestnega arhiva objavil Franc Komatar, arhivist in gimnazijski profesor, ki je med leti 1904 in 1914 deloval kot profesor zgodovine na kranjski gimnaziji.38 V šolskih Izvestjih je objavil vseh 66 ohranjenih listin iz tedanjega mestnega arhiva. Kot se spodobi za diplomanta uglednega dunajskega inštituta za zgodovinske raziskave, so njegove objave, ki jih je pripravil deloma v obliki slovenskega regesta, v ve~ini primerov pa kot transkripcijo celotnega besedila listine, kakovostne in ve~inoma uporabne še danes.39

30 31 32 33 34 35 36 37 38 39

Valvasor, Johannes Weikard, Die Ehre dess Hertzogthums Crain, Nürnberg 1689 (= Valvasor, Die Ehre), XI, 112. Žontar, Zgodovina, str. 200. Žontar, Zgodovina, str. 232.

Komatar, Kranjski mestni arhiv, str. 3.

Gspan, Alfons, Richter Franz Xav. Johann. V. Slovenski biografski leksikon (= SBL) 3, str. 97–101.

Richter, Beyträge, str. 561–565 (župnijski arhiv), str. 571–575 (mestni arhiv) in str. 581–583 (Khislstein).

Premrl, Stanko, Parapat Janez. V: SBL 2, str. 261–262.

Parapat, Janez, Letopis mesta Kranjskega (788–1870. l.). V: Letopis Matice slovenske za leto 1870, Ljubljana 1870, str. 91–128.

Capuder, Karl, Komatar Franc. V: SBL 1, str. 492.

Komatar Franc, Kranjski mestni arhiv. V: Jahresbericht des k.k. Kaiser Franz-Joseph Gymnasiums in Krainburg für das Schuljahr 1912/13, str. 3–24 ter isti, Jahresbericht des k.k. Kaiser Franz-Joseph Gymnasiums in Krainburg für das Schuljahr 1913/14, str. 3–32.

15

16

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

Arhiv mesta Kranj je skozi stoletja doživljal pestro usodo. Na prvi pogled je presenetljivo, da v danes ohranjenem gradivu prevladujejo listine, ki so naslovljene na razli~ne cerkvene institucije. Poleg mestne župnije so to najpogosteje razli~ne oltarne bratovš~ine in kaplanije, ki so delovale v posameznih mestnih cerkvah. Glede na strukturo prejemnikov bi tako arhivsko gradivo pri~akovali v župnijskem in ne v mestnem arhivu. Odgovor, zakaj je to gradivo »zašlo« v kranjski mestni arhiv, nam daje zapisnik o izro~itvi farne cerkve, župniš~a in zapuš~ine pokojnega župnika Matije Operte v roke ljubljanski škofiji. V sporu o inkorporaciji kranjske župnije k menzalni posesti ljubljanskega škofa, pri katerem sta na enem bregu stala cesar Maksimilijan in ljubljanski škof, na drugem pa oglejski patriarh, je vladar avgusta leta 1511 precej samovoljno in mimo pristojnosti oglejskega patriarha kranjskemu mestnemu sodniku, svetu in srenji ukazal, da ljubljanskemu škofu predajo farno cerkev, župniš~e in župnikovo zapuš~ino. Ob predaji je mestni sodnik predstavil zahteve kranjskih meš~anov do ljubljanskega škofa. Poleg škofovih zagotovil, da bo v kranjski župnijski cerkvi ohranil dotedanjo bogoslužno prakso, da bo nastavljal sposobne in primerne vikarje, da ne bo odtujeval župnijskega cerkvenega premoženja ter da ne bo posegal v dotedanjo avtonomijo mestnega sodnika pri postavljanju kandidatov na dolo~ene cerkvene službe v mestu, so meš~ani od ljubljanskega škofa zahtevali, da sme mestni sodnik skupaj s svetom poleg postavljanja kaplanov, u~iteljev, cerkovnikov in klju~arjev tudi shranjevati cerkvene dragocenosti.40 Zagotovo je med te dragocenosti spadalo tudi listinsko gradivo, s katerim so posamezne cerkvene institucije lahko dokazovale svojo lastnino, pravice in privilegije. Ker je škof sprejel zahteve mesta, so listine postopoma prišle v mestni arhiv in se tam tudi ohranile.

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

Številne dorzalne notice na hrbtnih straneh listin dokazujejo, da so kranjski mestni arhiv ve~krat preurejali in spreminjali njegovo notranjo strukturo. Zaznamki iz 17. stoletja kažejo, da arhiv sprva ni bil urejen kronološko, temve~ po neki drugi – verjetno vsebinski – sistematiki, ki pa jo na prvi pogled zaradi premajhnega števila ohranjenih listin ni mogo~e razbrati. V drugi polovici 19. stoletja so bile do tedaj ohranjene listine razvrš~ene kronološko in opremljene z natan~nimi datumi, kasneje pa so bile oštevil~ene – ~eprav ne v kronološkem redu – še z rde~o kredo. Ta ureditev velja še danes. Zdi se, da se je del gradiva ob preurejanju izgubil ali založil, saj nekaterih dokumentov, ki jih omenja Richter, Parapat nekaj desetletij kasneje ni ve~ našel, pri Komatarju pa vsaj nekatere izmed njih spet najdemo v mestnem arhivu.41 Del nekdanjega kranjskega gradiva hranijo danes v Arhivu Republike Slovenije in je sestavni del fonda Zbirka listin. Listine so bile izro~ene v dveh delih. Leta 1847 je bilo najprej izro~enih 13 razli~nih vladarskih privilegijev, ki so jih Kranj~ani prejeli med leti 1422 in 1784.42 Uredništvo Izvestij zgodovinskega društva, se je kranjskim odbornikom izrecno zahvalilo in pozvalo tudi druga kranjska mesta, da sledijo njihovemu zgledu. Druga skupina listin, ki je bila Zgodovinskemu društvu istega leta izro~ena na pobudo gradbenega asistenta Franca Pototschnika, je obsegala 36 dokumentov.43 Po kakšnih kriterijih so mestni o~etje naredili seznam druge skupine listin, ni jasno. Merilo zagotovo ni bila morebitna poškodovanost listin, saj so nekatere izmed njih v odli~nem stanju. Enako se niso ozirali na vrednost listine ali pomembnost njene vsebine. Pove~ini gre namre~ za obi~ajne kupoprodajne pogodbe ali druge spremembe lastniških razmerij, torej listine, ki po svojem pomenu ne izstopajo. Najstarejša je iz leta 1365, ko je Jakob, kaplan v Kranju, podaril svojo hubo v Pe~ah pri Spodnjih Dupljah Marijini kapeli v kostnici na kranjskem pokopališ~u,44 najmlajša pa je datirana v leto 1621. Z njo je Katarina Proy prodala svojemu svaku Maksu Pe~arju (Petschar) vrt pred kranjskimi mestnimi vrati.45 Toda kranjske listine se o~itno niso samo izgubljale in zalagale. Zgodba listine, s katero je konec oktobra leta 1357 senjski škof Protiva kot vikar oglejskega patriarha podelil odpustke oltarju Matere božje v župnijski cerkvi v Kranju, je nenavadna in odeta v tan~ico skrivnosti. Po Richterjevih navedbah se je listina v drugem desetletju 19. stoletja nahajala v mestnem arhivu, medtem ko je v ~asu Parapatovega pisanja že izginila. Ponovno se je pojavila sredi 20. stoletja, ko jo je po dorzalni notici sode~ 15. septembra 1957 odkupil Arhiv Republike Slovenije.

Nakup žal ni evidentiran v akcesijski knjigi arhiva, tako da lahko o imenu prodajalca in na~inu, kako je prišel do izginule listine, zgolj ugibamo.

Listina z datacijo 1566, marec 14., ki jo je izstavil Janž Khisl. Sredi 16. stoletja je kupil star dvorec ob kranjskem mestnem obzidju in ga prezidal v dana{nji grad Khislstein.

Po vsebini je ve~ina ohranjenih listin kranjskega mestnega arhiva kupoprodajnih in izro~ilnih ali darilnih pogodb. Kupoprodajne pogodbe prevladujejo zlasti med starejšimi listinami. Od desetih najstarejših ohranjenih listin jih lahko kar sedem opredelimo kot kupoprodajne. Kot prodajalci nastopajo razli~ni posamezniki iz Kranja in okolice, med kupci pa prevladujejo razli~ne cerkvene institucije in korporacije, kot na primer kranjska župnija ter razli~ne cerkvene bratovš~ine. Nekaj primerov: maja leta 1309 – to je isto~asno tudi najstarejša ohranjena listina iz kranjskega mestnega arhiva – je Pernewsel, deželski sodnik in kamniški meš~an, ob privoljenju svoje žene Marjete ter njenih sester in dedi~ev prodal kranjski župnijski cerkvi zemljiš~e v

40

Žontar, Zgodovina, str. 67; Transkripcija celotne listine objavljena v Žnidarši~ Golec, Lilijana, Duhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncila, Ljubljana 2000, str. 319–322.

41 42 43 44 45

Komatar, Kranjski mestni arhiv, str. 4–5.

Kratki regesti izro~enih listin objavljeni v: Mittheilungen des historischen Vereins für Krain (= MHVK) 2 (1847), str. 115–116.

Kratki regesti izro~enih listin objavljeni v: (= MHVK) 3 (1848), str. 21–22.

ARS AS1063, 185 (1365, marec 10.).

ARS AS1063, 2156 (1621, maj 31.).

17

18

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

19

Listina z datacijo 1485, marec 29., ki jo je izstavil oglejski kanonik.

Nanjo se je podpisal tudi Paolo Santonino.

Bil je kancler oglejskega patriarha, ki je naslednje leto v okviru vizitacije pripotoval tudi v Kranj.

Skrbno si je zapisoval svoja opažanja, ki jih danes lahko prebiramo v knjigi Popotni dnevniki.

Listina z datacijo 1404, februar 12., s katero sta zakonca Fric in Margareta Naimhoffer iz Kranja prodala hubo v Sebenjah bratov{~ini Na{e ljube Gospe.

Tatincu.46 Sredi 14. stoletja sta Niklav in njegova žena Neža iz Mošenj ob prisotnosti kranjskega mestnega sodnika Mateja Ploedla in nekaterih drugih pri~ prodala bratovš~ini Matere božje v Kranju hubo v Sebenjah, iz dohodkov katere naj bi se vzdrževala ve~na lu~ pri istoimenskem oltarju.47 V za~etku 15. stoletja je hubo v Sebenjah kupila tudi bratovš~ina Naše ljube Gospe in zanjo zakoncema Fricu in Margareti Naimhoffer (Ffricz der Naimhoffer...vnd wirtin Margret) iz Kranja pla~ala 60 mark šilingov pfenigov dobrega beneškega denarja.48 V kasnejših stoletjih so v kranjskem arhivu kupoprodajne listine vedno bolj redke. Zadnja ohranjena je iz leta 1594, ko so dedi~i in varuhi pokojnega Mateja Košoroka prodali njegovo njivo na Malem kranjskem polju meš~anu in trgovcu Primožu Laseju.49 V drugi polovici 15. stoletja za~nejo prevladovati darilne ali izro~ilne listine, s katerimi so posamezniki brezpla~no in zgolj v zameno za duhovno protiuslugo darovali posest ali denar cerkvenim institucijam. Bolehni Hans Šetina (Schetina), kranjski meš~an in mestni sodnik, je marca leta1478 za ve~no lu~ pri oltarju sv. Sebastjana in Fabiana v pungerški cerkvi namenil dve njivi na kranjskem polju, v zameno pa zahteval molitev za svoj in svojih sorodnikov dušni blagor.50 Podobno so avgusta leta 1522 sorodniki pokojnega Andreja Parula izpolnili njegovo zadnjo voljo in bratovš~ini Naše ljube Gospe v kranjski župnijski cerkvi izro~ili svojo njivo na kranjskem polju.51 46 47 48 49 50 51

GM, L1 (1309, maj 1.).

GM, L2 (1350).

GM, L 15 (1404, februar 12.).

GM, L 60 (1594, marec 27.).

GM, L 25 (1478, marec 29.).

GM, L 46 (1522, avgust 1.).

Ohranjeno gradivo nekdanjega kranjskega mestnega arhiva razkriva zanimive podrobnosti o delovanju razli~nih oltarnih bratovš~in, katerih glavna naloga je bila predvsem skrb za vzdrževanje posameznih oltarjev, njihove opreme in razsvetljave. Zdi se, da je bila najstarejša bratovš~ina sv. Kancijan, o kateri pa je ohranjenega malo gradiva.52 Sredi 14. stoletja se omenja bratovš~ina Naše ljube Gospe pri Marijinem oltarju,53 leta 1369 je Jakel der Markus iz Ljubljane bratovš~ini sv. Janeza prodal hubo v Beli,54 oltar sv. Rešnjega telesa se v kranjski cerkvi omenja že leta 1372,55 medtem ko je bratovš~ina, ki je bila v za~etku 16. stoletja najpremožnejša med vsemi,56 zaživela verjetno šele po letu 1427, ko je papež Martin V. ~astilcem sv. Rešnjega telesa podelil posebne odpustke.57 Bratovš~ine in z njimi povezane kaplanije so se razcvetele v 15. stoletju. Junija leta 1437 je pi}enski škof Martin podelil odpustke bratovš~ini sv. Duha,58 kranjski župnik Matej Kever je septembra leta 1452 bratovš~ini sv. Jurija dovolil ustanovitev ve~nega kaplana pri istoimenskem oltarju v župni cerkvi,59 podobno so leta 1483 klju~arji in ~lani bratovš~ine sv. Marije, sv. Ane in Uršule ter sv. Kancijana zagotovili sredstva za kaplana

52 53 54

55 56 57 58 59

Žontar, Zgodovina, str. 54–55.

GMK L 2 (1350).

ARS AS1063, 200 (1369, februar 6.). Besedilo listine objavljeno v Otorepec, Božo, Gradivo za zgodovino Ljubljane, II/31, Ljubljana 1957.

GM, L 7 (1372, marec 5.). Žontar, Zgodovina, str. 73. Žontar, Zgodovina, str. 55.

ARS AS1063, 538 (1437, junij 3.).

GM, L 22 (1452, september 13.).

20

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

in umesti Mateja, dotedanjega dušnega pastirja v Zasipu.66 Ve~na gradiva bratovš~in se nanaša na urejanje zemljiškolastniških razmerij ter zagotavljanje zadostnih finan~nih sredstev za preživljanje nosilcev beneficija. ~eprav premoženje bratovš~in in beneficijev ni bilo pretirano veliko, je obstajala realna nevarnost, da ve~ina zemlje v mestnem pomirju preide v posest cerkvenih institucij. To je skušal prepre~iti šele cesar Maksimilijan in strogo prepovedal tako prodajo.67 Poleg kupoprodajnih listin izstopajo med ohranjenimi bratovš~inskimi dokumenti še listine, s katerimi so bili bratovš~inam podeljevani dolo~eni privilegiji, zlasti odpustki. Kot primer velja izpostaviti že omenjenega škofa Protivo, ki je leta 1369 kot senjski škof podelil ~lanom bratovš~ine Matere božje v kranjski župnijski cerkvi 40 dni odpustkov, k temu pa kot generalni vikar oglejskega patriarha Markvarda dodal še nadaljnjih 40 dni.68 Podobno je nekaj let kasneje storil tudi za oltar sv. Duha v kranjski farni cerkvi.69

Listina z datacijo 1494, april 19., v kateri je kranjski me{~an Hans Sluga izro~il svoje premoženje ženi, rejenki, mestnemu hospitalu ter oltarju sv. Nikolaja v kranjski župnijski cerkvi.

^eprav se po svoji vsebini navezujejo na mesto Kranj, nekateri ohranjeni dokumenti presegajo ozek mestni okvir. S svojo vsebino opozarjajo na procese, ki niso pomembni zgolj za Kranj, ampak za širši vzhodnoalpski prostor. Izpostaviti velja Kolomanovo podaritev treh liturgi~nih knjig ter romarski beneficiat v Aachnu. Koloman je izviral iz ministerialnega rodu Manswerdov iz Mannswörtha južno od Dunaja in je dosegel ugledno cerkveno kariero. Bil je ~astni kaplan rimske stolice, nosilec kanonikata v Straßburgu na Koroškem, prošt pri Sv. Virgiliju v Brežah, župnik v Steinu v Podjunski dolini in celo generalni vikar oglejskega patriarha.70 Kot kranjski župnik se prvi~ omenja na sve~nico leta 1412, ko je župnijski cerkvi sv. pri oltarju sv. Ane in Uršule,60 okrog leta 1500 pa je bil ustanovljen še beneficij sv. Katarine. Nastanek tovrstnih bratovš~in in z njimi povezanih kaplanij najlepše ilustrira oporoka nekdanjega mestnega sodnika Hansa Sluge. Aprila leta 1494 je namre~ pred šestimi kranjskimi meš~ani in zapriseženimi svetovalci sestavil oporoko, po kateri je poleg ženi, rejenki Heleni in mestnemu hospitalu del svojega premoženja v višini 300 zlatnikov zapustil tudi oltarju sv. Nikolaja ter tako zagotovil sredstva za novo kaplansko ustanovo. V svoji zadnji volji je izrecno navedel zemljiš~a in nepremi~nine, ki naj bi se kupili iz teh sredstev, ter poskrbel za pet srebrnih ~aš, iz katerih naj bi se nabavil kelih.61 Slab teden kasneje je svoje soglasje k novi ustanovi podal še župnik Matija Operta, ~lani bratovš~ine – ta se omenja že leta 142662 – pa so darovali še tri njive ter natan~no opredelili kaplanove pravice in dolžnosti.63 Ob tolikšnem številu bratovš~in in beneficijev ne presene~a, da je konec 15. stoletja v kranjski župnijski cerkvi stalno službovalo 11 duhovnikov.64 Vendar vseh omenjenih ustanov ne gre razumeti zgolj kot izraz pobožnosti takratnega ~loveka.

V dolo~bah posameznih bratovš~in se bolj kot religioznost zrcali težnja takratnih meš~anov, da bi dosegli ve~jo mero avtonomije v organiziranosti verskega življenja. Patronatno pravico nad ve~ino beneficijev je namre~ ohranjal mestni svet, kranjskim župnikom pa je kot v primeru kaplana pri oltarju sv. Nikolaja ostajala zgolj pravica do umeš~anja in potrjevanja beneficiarjev.65 Podobno samoiniciativno so kranjski meš~ani ravnali tudi ob postavitvi Roženvenske cerkve.

Novembra leta 1518 so obvestili ljubljanskega škofa Ravbarja, da so v mestu sezidali novo cerkev, jo že sami opremili in tudi blagoslovili. Škofa zdaj samo prosijo, da v njej za kaplana potrdi 60 61 62 63 64 65

ARS AS1063, 845 (1483, september 12.).

GM, L 31 (1494, april 19.).

ARS AS1063, 6008 (1426, december 13.).

GM, L 32 (1494, april 25.).

Santonino, Paolo, Popotni dnevnik 1485–1487, Celovec 1991, (= Santonino, Popotni dnevnik) str. 41. Žontar, Zgodovina, str. 57–59.

66 67 68 69 70

GM, L 43 (1518, november 11.).

ARS AS40 Zbirka regestov in prepisov, 1509, januar 31. O premoženju bratovš~in prim. Žontar, Zgodovina, str. 73.

GM, L 4 (1369, maj 22.).

GM, L 6 (1372, februar 17.). Žontar, Zgodovina, str. 68–69.

Listina z datacijo 1412, februar 2., s katero je kranjski župnik Koloman, ki si je ustvaril ugledno cerkveno kariero, podaril kranjski župnijski cerkvi tri knjižna dela. Danes veljajo za umetnostnozgodovinski spomenik.

21

22

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

Kancijana podaril tri knjige: Moralije papeža Gregorja Velikega z razlago svetopisemske Jobove knjige, mašno knjigo, ki je bila namenjena za opravljanje obredov na oltarju Matere božje, ter Sveto pismo.71 Vsa tri knjižna dela so postala del obsežne knjižnice kranjske župnije, ki jo je ob~udoval že Santonino.72 Ostanki te knjižnice predstavljajo danes glavnino rokopisne zbirke Nadškofijskega arhiva v Ljubljani.73 Rokopisa Moralij in Misala sta pomembna umetnostnozgodovinska spomenika.

Listina z datacijo 1536, maj 19., v kateri sta Kranj in Ljubljana skupaj izbrala svojega beneficiarja za slovenski oltar v Aachnu, kamor so že nekaj stoletij romali tudi {tevilni romarji iz dežele Kranjske.

Kot je razvidno iz zaklju~nega zapisa na foliju 223, je po naro~ilu župnika Kolomana besedilo Moralij prepisal Jakob, imenovan tudi Chatzpeck, ki je svoje delo zaklju~il v petek pred praznikom sv. Jerneja (22. avgust) leta 1410. Rokopis odlikujejo barvaste, pozla~ene in figuralno okrašene inicialke, na enak na~in okrašeni robovi rokopisa ter rde~e in modro florirane in velike barvaste, s finimi mrežicami izpolnjene za~etnice.74 Misal je okrašen nekoliko skromneje. Po ugotovitvah Franca Steleta je oba rokopisa okrasil isti mojster, poklicni krasilec rokopisov, ki je v prvem desetletju 15. stoletja deloval v krogu nadvojvode Ernesta v Gradcu ali Dunajskem Novem mestu.75 Vendar Koloman ni ostal v spominu Kranj~anov zgolj kot dobrotnik župnijske cerkve, ampak tudi kot precej samovoljen dušni pastir in brezobziren graditelj novega župniš~a, zaradi ~esar so se Kranj~ani pritožili pri deželnem gospodu nadvojvodi Ernestu. Ta je novembra leta 1423 razsodil v vseh spornih zadevah med mestom in župnikom ter med drugim tudi dolo~il, da mora Koloman namesto stare šole, ki jo je dal porušiti, ker ga je ovirala pri gradnji novega župniš~a, postaviti novo stavbo, v kateri bo lahko bival tudi cerkovnik.76 Dolo~be so za~eli realizirati že takoj naslednjo pomlad, ko je mestni sodnik Kancijan Pe~enko zamenjal z župnikom Kolomanom dolo~eno posest za tri hiše, od katerih je bila ena predvidena za novo šolo.77 V nekdanjem kranjskem mestnem arhivu najdemo tudi listino, ki se nanaša na beneficij slovenskega oltarja v Aachnu in na vlogo mesta Kranj pri postavljanju tamkajšnjega duhovnika. Poleg Rima, Santiaga de Kompostele in Kölna je bil v srednjem veku Aachen eno najpopularnejših romarskih središ~ v Evropi.78 Razlogov za to je bilo ve~. V mestni cerkvi Matere božje je bilo zadnje bivališ~e cesarja Karla Velikega, v njej se je od sredine 10. stoletja pa vse do konca srednjega veka odvijalo kronanje ve~ine novoizvoljenih nemških kraljev, navsezadnje se je v cerkvi nahajal tudi nemški kraljevi prestol kot eden pomembnejših simbolov vladarske oblasti. Poleg omenjene politi~ne simbolike, ki jo je v sebi skrivalo mesto, je bil glavni magnet za trume romarjev predvsem tako imenovani Marijin relikviarij, v katerem so hranili štiri domnevne dragocenosti iz ~asa Jezusovega življenja.

Aachenska romanja se v virih omenjajo že v 9. stoletju, svoj razcvet so doživela v 13. in 14. stoletju. Po letu 1349 so domnevno zaradi navala romarjev, ki so zaradi groze~e kuge iskali v

71 72 73

74 75 76 77

78

GM, L 17 (1412, februar 2.).

Santonino, Popotni dnevnik, str. 41.

Od 26 kodeksov jih kar 21 izvira iz župnije Kranj! Prim. Vodnik po fondih in zbirkah Nadškofijskega arhiva v Ljubljani, Ljubljana 1999, str. 205. Vse tri omenjene knjige so še ohranjene: Moralije (Rkp. 10/4), Misal (Rkp. 11/5) in Biblija (Rkp. 20/11).

Stele, Franc, Srednjeveška umetnost v Kranju. V: Žontar, Zgodovina, str. 139–140.

Stele, Franc, Srednjeveška umetnost v Kranju. V: Žontar, Zgodovina, str. 142–143.

ARS AS1063, 480 (1423, november 30.).

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Zbirka listin 1424, maj 22. Obsežen regest objavljen v: Koblar, Anton, Šole v Kranju. V: Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 13 (1903), str. 40.

Pregledno o romarskih poteh v ~asu srednjega veka prim. Knez, Darko, Romanja Slovencev v ~asu gotike. V: Gotika v Sloveniji. Svet predmetov. Razstavni katalog. Ljubljana 1995, str. 157–174. O romanjih v Porenje Stabej, Jože, Staro božjepotništvo Slovencev v Porenje. SAZU razred II, razprave VI. (= Stabej, Staro božjepotništvo). Ljubljana 1965.

Benedikt Kuripe~i~ ni bil le pisar, ampak tudi spremljevalec odposlancev cesarja Ferdinanda I na tur{ki dvor. Svoje vtise s poti je prav tako objavil.

Aachnu božjo tolažbo, uvedli sedemletni ciklus slovesnega razkazovanja relikvij, s ~imer so vsaj za silo skušali razbremeniti romarski pritisk na mesto. Aachen so radi obiskovali tudi romarji iz Kranjske. ^eprav so v virih prvi~ izpri~ana šele leta 1454, so bila romanja organizirana že precej pred tem. Tako naj bi po zgledu ~eških in ogrskih romarjev domnevno že konec 14. ali v prvi polovici 15. stoletja dali tudi Kranjci v aachenski cerkvi Matere božje postaviti oltar, ki je bil posve~en štirim cerkvenim u~iteljem: Hieronimu, Avguštinu, Gregorju in Ambrožu. Postavitev oltarja sta kranjski in ljubljanski mestni svet »nadgradila« leta 1495, ko sta s skupnimi mo~mi in sredstvi pri omenjenem oltarju ustanovila beneficij.79 Duhovnik, ki mu je pripadal beneficij, naj bi bil veš~ slovenskega jezika (idiomate ipsius nationis Sclavonicae), enkrat tedensko pa je moral na omenjenem oltarju opravljati daritev sv. maše ter biti v ~asu romanj na razpolago za spovedovanje slovenskim romarjem. Kranjski meš~ani so ustanovno listino beneficija izgubili, v Ljubljani pa se je ohranila v prepisu iz 16. stoletja.80 V arhivu mesta Kranja pa je nasprotno ohranjena listina, s katero sta Kranj in Ljubljana leta 1536 lüttiškemu škofu Erhardu – Aachen je namre~ spadal pot škofijo Lüttich, danes Liège v Belgiji – za novega beneficiarja predlagala Lamberta Reitlingerja.81 To je sicer edini dokument v kranjskem arhivu, ki se nanaša na beneficij v Aachnu. Tudi sicer se zdi, da kranjski meš~ani niso preve~ skrbeli za svojo ustanovo. Valvazor jim tako v Slavi vojvodine Kranjske o~ita, da so zaradi svoje malomarnosti zanikrno izgubili pravico predlaganja beneficiarja in jo s~asoma tudi zapravili.82 Dokon~no je beneficij v Aachnu zamrl v 18. stoletju.83 79 Obsežno o aachenskih romarjih Stabej, Staro božjepotništvo, str. 154–160 ter krajše Žontar, Zgodovina, str. 64–65.

80 Listina objavljena v Luschin von Ebengreuth, Arnold, Windische Wallfahrer am Niederrhein. V: Schumi, Franz, Archiv für

Heimatkunde II, Laibach 1884/87, str. 99–104. Regest v Otorepec Božo, Gradivo za zgodovino Ljubljane IV, Ljubljana 1959, IV/32.

Za prvega imetnika beneficija je bil imenovan Christian von Elchenrode.

81 GM, L 52 (1536, maj 19.).

82 Valvasor , Die Ehre, XI, str. 227–228.

83 Stabej, Staro božjepotništvo, str. 160.

23

24

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

Dr. Jan ez M l i n ar

Isto~asno z velikimi zgodbami skrivajo listine nekdanjega kranjskega arhiva tudi drobne zanimivosti, ki so kljub svoji neznatnosti enako dragocene. Na listini, s katero je marca leta 1485 Butius de Palmulis, kanonik oglejske cerkve, obelodanil ustanovitev oltarja sv. Ane in sv. Uršule ter zapisal dolžnosti tamkajšnjega kaplana, najdemo podpis kanclerja oglejskega patriarha Paola Santonina, tistega Santonina, ki je naslednje leto 1. septembra v spremstvu kaprulanskega škofa Petra v sklopu vizitacijskega potovanja po Kranjskem in Gornji Koroški osebno obiskal Kranj. Njegov opis Kranja in življenja v njem je dragocen prikaz življenja v mestu s konca 15. stoletja. V njem naj bi bilo štiristo zidanih hiš, ki naj bi bile po ve~ini tudi lepo urejene. Farna cerkev, v kateri naj ne bi bilo najti lesenega bruna, je po Santoninovih izkušnjah – poslušal jih je namre~ pri bogoslužju – premogla odli~ne pevce in nove orgle, ki jih je dal postaviti takratni župnik Matija Operta. Cerkev je tedaj razpolagala z ve~ kot šestnajstimi srebrnimi kelihi, z velikim in nenavadno težkim srebrnim in pozla~enim tabernakljem ter z ve~ relikvijami svetnikov, ki so bile shranjene v srebrnih relikviarijih. Poleg razkošne cerkvene opreme je župnik imel še razne knjige in veliko dragocenih paramentov. Vsa našteta oprema bi bila po Santoninovem mnenju povsem primeren okras kateri koli stolni cerkvi.84 Toda še bolj poveden je avtogram pisarja že omenjene listine iz leta 1536, s katero sta ljubljanski in kranjski mestni svet za beneficiarja slovanskega oltarja v Aachnu predlagala Lamberta Reitlingerja.85 Kratek zapis Ego Benedictus Curipeschius ab Obernburgo iuris vtriusque doctor et publicus sacra apostolica auctoritate notarius dato mandato subscripsi na desnem spodnjem robu listine razkriva mnogo ve~ kot le ime pisarja. Benedikta Kuripe~i~a poznamo predvsem kot spremljevalca in tolma~a Nikolaja Juri~i~a ter Jožefa Lamberga, ki sta leta 1530 kot poslanca Ferdinanda I. potovala preko Balkanskega polotoka k sultanu Sulejmanu v Carigrad. Kuripe~i~ si je svoja opažanja s poti vestno zapisoval in jih tudi objavil.86 Toda ~e je njegov tekst dobro poznan in znanstveno obdelan,87 pa o njegovem življenju vemo bore malo. Objavljene biografije ga ~asovno umeš~ajo zgolj na osnovi njegovega spisa in podpisa na listini, hranjeni v ljubljanskem kapiteljskem arhivu iz leta1525, na kateri se omenja kot ljubljanski javni notar,88 v poletnem semestru leta 1508 pa je bil vpisan na dunajsko univerzo.89 Droben podpis na kranjski listini torej njegovo življenje »podaljšuje« vsaj do leta 1536, isto~asno pa dokazuje, da je Kuripe~i~ dokon~al – vprašanje je sicer, ~e na Dunaju – svoj študij, saj se podpisuje kot doktor obojnega, torej tako rimskega kot kanonskega prava.

Kako torej lahko ob koncu tega pregleda ovrednotimo ohranjene listine iz nekdanjega mestnega arhiva v Kranju? Je tako vprašanje sploh na mestu? Dragocenosti gradiva se ne meri s koli~ino, listine se ne vrednosti po pomembnosti izstavitelja in dokument ne pridobi na veljavi zaradi svojega obsega. Pomembnejši je kontekst, v katerega lahko ohranjene dokumente umestimo. Štejejo vprašanja, ki se nam ob tem odpirajo, in predvsem odgovori, ki nam jih gradivo ponuja. Družbeni pojav, ki ga zaznamo na »mikro« nivoju, je isto~asno drobec, ki sestavlja »makro« zgodbo. ^e drobec izostane, tudi velika zgodba ni popolna in ostaja nejasna. Ravno v tem je najve~ja vrednost listin iz nekdanjega kranjskega mestnega arhiva. Pripovedujejo nam zgodbo manjšega mesta, s tem pa isto~asno odstirajo pogled na družbo in ~as, ki ga danes ni ve~.

84 Santonino, Popotni dnevniki, str. 41.

85 GM, L 52 (1536, maj 19.).

86 Leta 1531 jih je objavil pod naslovom Itinerarium Wegrayss Kun. May. potschafft gen Constantinopel zu dem Türckischen Keiser

Soleyman. Anno XXX., po sodobnem prepisu pa je bila 1910 pripravljena nova izdaja pod naslovom Benedict Curipeschitz, Itinerarium der Botschaftsreise des J. v. Lamberg u. N. Jurischitz durch Bosnien, Serbien, Bulgarien nach Konstantinopel 1530, Innsbruck 1910.

87 Weiss, Peter, Balkanski polotok, Tur~ija in Evropa leta 1531 pri potopiscu Benediktu Kuripe~i~u. V: Histori~ni seminar 3, Ljubljana 2000, (= Weiss, Balkanski polotok), str. 175–185.

88 Pirjevec, Avgust, Kuripe~i~ Benedikt. V: SBL 1, str. 594. Voje, Ignacij, Kuripe~i~ Benedikt. V: Enciklopedija Slovenije 6, Ljubljana 1992, str. 79.

89 Weiss, Balkanski polotok, str. 178.

Habent suaDfata diplomata eeds from the former Kranj town archive

S u m m a r y

The article deals with the deeds from the former Kranj town archive. The author begins with a brief discussion of deeds as one of the most important kinds of archive material, on which our understanding of our early past rests (the Middle Ages, the Early Modern Age). The preserved deeds are discussed from a number of viewpoints and placed in the wider context of the province of Carniola and the eastern Alps. The author also attempts, on the basis of dorsal notes, to reconstruct the fate of certain deeds.

In the second part the author analyses the content of the deeds as well as their recipients. Until the late 15th century deeds of sale prevail; in later periods primarily various privileges. Throughout, the most frequent recipients were church institutions (the parish of Kranj, different religious fraternities). The content of certain interesting deeds is then discussed, the significance of which is not exclusively linked to Kranj. For example, the deed of the Kranj parish priest Koloman from 1412, with which he donated to the church three books: Pope Gregory the Great’s Moralia, a book of masses for Mary’s altar and the Bible. In another deed of wider interest dating from 1536, the towns of Kranj and Ljubljana recommend Lambert Reitlinger as the new beneficiary of the Slavic altar in Aachen.

The collection of deeds from the former Kranj town archive kept by the Gorenjska Museum is a modest one. Nevertheless, alongside other material kept in various institutions it represents an important corpus which facilitates not only an insight into the history of Kranj, but also interpretations of interest to the wider area.

25

26

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1309, maj 1., Kamnik Izs t avi t el j: Pernewsel, deželski sodnik Prejemn i k: kranjska župna cerkev Vs ebi n a: Pernewsel, deželski sodnik in kamniški meš~an, prodaja

kranjski župnijski cerkvi z dovoljenjem svoje žene Marjete, njenih sester in svojih dedi~ev zemljiš~e v Tatincu za osem mark oglejskih pfenigov. ^etverica mož je pla~ala prodajalcu omenjeno vsoto in sprejela v imenu župnijske cerkve in srenje kranjskih meš~anov zemljiš~e, ki naj ga uživa cerkev.

Velikost: 17,7 x 17,5 cm M at er i al : pergament Pe~ati: treh pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 1

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1350, Kranj Izs t avi t el j: Niklav iz Mo{enj in njegova žena Neža Prejemn i k: bratov{~ina Matere božje v Kranju

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1369, maj 22., Kranj Iz sta v ite lj: Protiva, senjski {kof Pre je mnik: bratov{~ina Matere božje pri kranjski

župnijski cerkvi V se bina : Protiva, senjski škof in generalni vikar oglejskega patriarha Markvarda, podeljuje ~lanom bratovš~ine Matere božje pri kranjski župni cerkvi 40 dni odpustka kot škof in 40 dni odpustka kot generalni vikar, ~e izpolnijo dolo~ene pogoje.

Velikost: 24 x 20,2 cm Ma te ria l: pergament Pe~ati: pe~ata ni ve~ Jezik: latinski Inv e nta rna šte v ilka : L 4

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1372, februar 17., Kranj Iz sta v ite lj: Protiva, senjski {kof Pre je mnik: oltarja sv. Janeza Krstnika, sv. Janeza Evange

lista in vseh apostolov v kranjski župni cerkvi

Vs ebi n a: Niklav iz Mošenj in njegova žena Neža prodajata zemljiš~e

V se bina : Protiva, senjski škof in generalni vikar oglejskega

v Sebenjah bratovš~ini Matere božje v Kranju za 9,5 marke oglejskih pfenigov. Z dohodki od zemljiš~a naj bi se oskrbovala ve~na lu~.

patriarha Markvarda, podeljuje za oltarja sv. Janeza Krstnika, sv. Janeza Evangelista in vseh apostolov v kranjski župni cerkvi 40 dni odpustka in še nadaljnjih 40 dni odpustka po pooblastilu oglejskega patriarha vsem vernikom, ki izpolnijo dolo~ene pogoje.

Velikost: 29,7 x 12,6 cm M at er i al : pergament Pe~ati: dveh pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 2

Velikost: 28 x 19,5 cm Ma te ria l: pergament Pe~ati: pe~ata ni ve~ Jezik: latinski Inv e nta rna šte v ilka : L 5

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1364, junij 18., Kranj Izs t avi t el j: Enderli iz Zaloga Prejemn i k: ~lani mestnega sveta in kranjska srenja

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1372, februar 17., Kranj Iz sta v ite lj: Protiva, senjski {kof Pre je mnik: oltar sv. Duha v kranjski župnijski cerkvi

Vs ebi n a: Enderli iz Zaloga proda dvanajstim svetovalcem in srenji

V se bina : Protiva, senjski škof in generalni vikar oglejskega patriarha

kranjskih meš~anov zemljiš~e v Šen~urju za 11 mark šilingov pfenigov dobrih beneških novcev v korist kranjskemu Savskemu mostu.

Vel i kos t : 26,5 x 15,5 cm M at er i al pergament Pe~ at i : dveh pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 3

Markvarda, podeljuje oltarju sv. Duha v kranjski župnijski cerkvi 40 dni odpustka in še nadaljnjih 40 dni odpustka po pooblastilu oglejskega patriarha vsem vernikom, ki izpolnijo dolo~ene pogoje.

Ve likost: 27 x 21 cm Ma te ria l: pergament Pe~ati: pe~ata ni ve~ Jezik: latinski Inv e nta rna šte v ilka : L 6

27

28

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1372, marec 5., Kranj Izs t avi t el j: Fricel iz Kranja in njegova žena Klara Prejemn i k: kranjska župnijska cerkev in kranjski me{~ani

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1398, oktober 2., Kranj Iz sta v ite lj: Peter z Brega Pre je mnik: Leopold Apfaltrer, župnik v Kranju

Vs ebi n a: Fricel iz Kranja in njegova žena Klara prodajata kranjski

V se bina : Peter z Brega prodaja Leopoldu Apfaltreru, župniku v

župnijski cerkvi in kranjskim meš~anom zemljiš~e z mlinom na Spodnji Beli za 17 mark šilingov pfenigov manj kot 20 pfenigov dobrega bene~anskega denarja. Prodajalca sta prejela denar od zemljiš~a, ki ga je volila pokojna Dyemot, žena mesarja Stojana.

Kranjski meš~ani so izro~ili zemljiš~e na Spodnji Beli v oskrbo cerkvenemu klju~arju, da bi iz njegovih dohodkov vzdrževal ve~no lu~ pri oltarju sv. Rešnjega telesa. Zato s tem zemljiš~em ne sme razpolagati niti kranjski župnik niti drug duhovnik.

Kranju, in njegovim sodnikom za zgodnjo mašo v Kranju dve zemljiš~i v Predosljah za 90 mark šilingov dobrega bene~anskega denarja. Prodajalec je kot fevdno davš~ino za vsako zemljiš~e odštel štiri mernike pšenice, štiri mernike rži, osem mernikov ovsa, 70 bene~anskih šilingov. Enkrat pa je moral tovoriti in dati vsakovrstna živila.

Velikost: 26,5 x 23 cm M at er i al : pergament Pe~ati: pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 7

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1372, december 12., Kranj Izs t avi t el j: Fricel iz Kranja in njegova žena Klara Prejemn i k: bratov{~ina sv. Janeza v Kranju Vs ebi n a: Fricel iz Kranja in njegova žena Klara prodajata bratovš~ini sv. Janeza v Kranju zemljiš~e na Spodnji Beli za 17 mark šilingov dobrega bene~anskega denarja. Bratovš~ina mora iz najemnine in drugih letnih dohodkov od zemljiš~a razsvetljevati oltar sv. Janeza v kranjski župnijski cerkvi. ~e bi bratovš~ina prenehala opravljati to delo, morajo kranjski mestni svetovalci (12) izro~iti zemljiš~e župnijskemu klju~arju, ki mora skrbeti za lu~ pri oltarju sv. Janeza.

Z zemljiš~em smeta razpolagati le bratovš~ina oziroma klju~ar.

Velikost: 41 x 13,5 cm M at er i al : pergament Pe~ati: pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 8

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1375, avgust 10., Kranj Izs t avi t el j: Chunrad iz Žabelj in njegova žena Gretel Prejemn i k: me{~ani bratov{~ine Na{e ljube Gospe v Kranju

Velikost: 24,5 x 17 cm Ma te ria l: pergament Pe~ati: ohranjen tretji pe~at, ki je izdelan iz zelenega voska Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 10

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1399, marec 12., Kranj Iz sta v ite lj: Leopold Apfaltrer, župnik v Kranju Pre je mnik: sodnik, svetovalci in srenja kranjskega mesta V se bina : Leopold Apfaltrer, župnik v Kranju, se je dogovoril v imenu župne cerkve ob navzo~nosti klju~arjev in z dovoljenjem oglejskega patriarha Antona de Gayeta s sodnikom, svetovalci in srenjo kranjskega mesta, da bodo odslej nastavljali še po enega duhovnika za branje zorne maše pri Marijinem oltarju. Za vzdrževanje novega duhovnika so kranjski meš~ani darovali 10 zemljiš~. Župnik pa mora dobivati letno 12 mark soldov bene~anskega denarja. Morebitno malomarno opuš~anje svete maše se nadomesti naslednji dan.

Ve likost: 58 x 40 cm Ma te ria l: pergament Pe~ati: pe~atov ni ve~ Jezik: latinski Inv e nta rna šte v ilka : L 11

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1399, april 6., Videm Iz sta v ite lj: Anton, oglejski patriarh Pre je mnik: Leopold Apfaltrer, župnik v Kranju

bratovš~ine Naše ljube Gospe v Kranju za oskrbo ve~ne lu~i zemljiš~e v Tenetišah za 17 mark 40 šilingov dobrega bene~anskega denarja.

V se bina : Anton, oglejski patriarh, naznanja kranjskemu župniku Leopoldu Alpaltreru, da se strinja z njegovo pogodbo s kranjskimi meš~ani, po kateri bo nastavljal posebnega duhovnika, ki bo bral zorno mašo.

Velikost: 31,5 x 22,3 cm M at er i al : pergament Pe~ati: pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 9

Ve likost: 31 x 28 cm Ma te ria l: pergament Pe~ati: pe~ata ni ve~ Jezik: latinski Inv e nta rna šte v ilka : L 12

Vs ebi n a: Chunrad in njegova žena Gretel prodajata meš~anom

29

30

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1399, maj 5., Videm Izs t avi t el j: Gibertus, {kof v Asolu Prejemn i k: verniki, ki obiskujejo zorno ma{o v Kranju Vs ebi n a: Gibertus, škof v Asolu in generalni vikar oglejskega

patriarha Antona, podeljuje vsem vernikom, ki so vsak dan pri zorni maši ob oltarju Matere božje, 40 dni odpustka, pod pogojem, da prejmejo zakramente.

Vel i kos t : 27 x 22 cm M at er i al : pergament Pe~ati: bela svilena vrvica brez pe~ata Jezik: latinski In ven t ar n a š t evi l ka: L 13

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1401, avgust 17., Kranj Izs t avi t el j: mestni svet (12) in srenja kranjskega mesta Prejemn i k: Leopold Apfaltrer, župnik v Kranju Vs ebi n a: Mestni svetovalci in srenja kranjskega mesta

izro~ajo kranjskemu župniku Leopoldu Apfaltreru 10 zemljiš~ za vzdrževanje posebnega duhovnika, ki bo bral zorno mašo pri Marijinem oltarju v kranjski župnijski cerkvi.

Velikost: 30 x 24,5 cm M at er i al : pergament Pe~ati: ohranjen pe~at kranjskega mesta z motivom orla z razprtimi krili Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 14

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1404, februar 12., Kranj Izs t avi t el j: Fricz der Naimhofer iz Kranja Prejemn i k: bratov{~ina Na{e ljube Gospe v Kranju Vs ebi n a: Fricz der Naimhoffer iz Kranja in njegova žena Margaret prodajata bratovš~ini Naše ljube Gospe v Kranju zemljiš~e v Sebenjah za 60 mark šilingov pfenigov dobrega

bene~anskega denarja.

Velikost: 32 x 23,5 cm M at er i al : pergament Pe~ati: ohranjen drugi pe~at iz zelenega voska Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 15

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1404, junij 23., Kranj Iz sta v ite lj: Jernej in njegovi sorodniki iz ^adovelj V se bina : Jernej in Katrey, sin in h~i pokojnega Hermana iz ^adovelj, ter stric in ne~ak pokojnega so po posredovanju kranjskih meš~anov sprejeli smrt Hermana, ki sta ga usmrtila Georg in njegov sin Blaž iz Bele.

Velikost: 24,3 x 15 cm Ma te ria l: pergament Pe~ati: dveh pe~atov ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 16

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1412, februar 2., Kranj Iz sta v ite lj: Koloman, kranjski župnik Pre je mnik: kranjska župnijska cerkev V se bina : Koloman, kranjski župnik, daruje ob prisotnosti kranjskega mestnega sodnika Jakoba s Perovega, svetovalcev in srenje kranjski župni cerkvi tri knjige. Naštete pri~e obljubljajo župniku, da bodo skrbeli, da ostanejo knjige v lasti župne cerkve.

Velikost: 30,5 x 12 cm Ma te ria l:pergament Pe~ati: pe~atov ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 17

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1415, junij 28., Kranj Iz sta v ite lj: Ulrik Golina, sodnik v Kranju Pre je mnik: bratov{~ina Na{e ljube Gospe v Kranju V se bina : Ulrik Golina, sodnik v Kranju, dodeljuje zemljiš~e

v Spodnjih Gori~ah bratovš~ini Naše ljube Gospe v Kranju.

Vdova Doroteja bi morala iz dohodkov od zemljiš~a skrbeti za ve~no lu~ pri Marijinem oltarju v kranjski župni cerkvi, kot njena pokojna mati. Ker Doroteja ve~ kot štiri leta ni zpolnjevala volila svoje matere, ji je mestni sodnik vzel zemljiš~e.

Ve likost: 28,5 x 19,8 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 18

31

32

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1423, januar 17.

Izs t avi t el j: Niklas Gutenberger Prejemn i k: Marijina bratov{~ina v Kranju

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1452, september 13., Kranj Iz sta v ite lj: Mathe Kever, župnik v Kranju Pre je mnik: bratov{~ina sv. Jurija v Kranju

Vs ebi n a: Niklas Gutenberger prodaja posestvo na Kokrici

V se bina : Mathe Kever, kranjski župnik, je dovolil bratovš~ini

z vsemi pravicami klju~arju in ~lanom Marijine bratovš~ine v Kranju za 82 mark šilingov dobrega furlanskega denarja.

sv. Jurija, da ustanovi ve~nega kaplana pri oltarju sv. Jurija v kranjski župni cerkvi. Za kaplanovo ustanovo je bratovš~ina podarila zemljiš~e in njive, ki so navedene v ustanovnem pismu. Kaplan naj stanuje v mestu, pripadajo mu vsi darovi vernikov z oltarja sv. Jurija.

Vel i kos t : 31 x 25,8 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : dva pe~ata iz zelenega voska Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 19

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1425, april 13., Kranj Izs t avi t el j: Ludovik, oglejski patriarh Prejemn i k: bratov{~ina Matere božje v Kranju Vs ebi n a: Ludovik, oglejski patriarh, potrjuje bratovš~ini

Matere božje, ki je imela svoj oltar v kranjski župni cerkvi, 40 dni odpustka, ki ji ga je že podelil škof Gregor.

Vel i kos t : 28 x 17 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~ata ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 20

Ve likost: 41,5 x 36,2 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~atov ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 22

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1461, maj 17., Kranj Iz sta v ite lj: Crise Truden, mestni sodnik v Kranju,

12 mestnih svetovalcev in srenja Pre je mnik: Jorg Pader in njegovi dedi~i V se bina : Crise Truden, mestni sodnik v Kranju, mestni svetovalci in srenja naznanjajo, da izro~ajo kopališ~e ob Kokri pod mostom Jorgu Padru in njegovim dedi~em. Jorg se mora zavezati, da bo kopališ~e oskrboval in dajal letno ob sv. Mihaelu tri goldinarje fevdne davš~ine. Vsaka naseljena hiša mora Jorgu dajati po dva šilinga na vsake kvatre. Jorg s kopališ~em lahko svobodno razpolaga, ~e pa komu stori krivico, ga sme mestni mojster po priporo~ilih sodnika in sosedov kaznovati.

Ve likost: 22,2 x 17,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 23

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1427, marec 27., Kranj Izs t avi t el j: Nikel iz Gori~ Prejemn i k: klju~ar in ~lani Marijine bratov{~ine v Kranju Vs ebi n a: Nikel iz Gori~ in njegova sestra Katrej, žena beljaškega

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1465, januar 17., Rim Iz sta v ite lj: Filip, kardinal Pre je mnik: oglejski patriarh

meš~ana Mertlena Lempacherja, prodajata zemljiš~e v Gori~ah klju~arju kranjske Marijine bratovš~ine Mihelnu Tuttenu in ~lanom bratovš~ine za 50 mark šilingov dobrega bene~anskega in furlanskega denarja.

V se bina : Kardinal Filip pošilja oglejskemu patriarhu dispenzo za subdiakona Petra Walneta.

Vel i kos t : 29 x 26,5 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 21

Ve likost: 31,5 x 23,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: latinski Inv e nta rna šte v ilka : L 24

33

34

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1478, marec 29., Kranj Izs t avi t el j: Hans Schetina, mestni sodnik v Kranju Prejemn i k: cerkev na Pungartu Vs ebi n a: Hans Schetina, meš~an in mestni sodnik v Kranju,

voli v bolezni z dovoljenjem svoje žene Getrude in h~erke Ane za ve~no lu~ pri oltarju sv. Sebastiana in Fabiana v pungarški cerkvi dve njivi na kranjskem polju, ki naj ju njegovi dedi~i izro~ijo cerkvenim klju~arjem. Za obokanje iste cerkve zapuš~a 10 zlatnikov, zato naj se moli za njegov in njegovih sorodnikov dušni blagor. H~erki Ani zapuš~a hišo in pristavo. H~i Ana naj po osmih letih vrne njivo hospitalu.

Vel i kos t : 34,5 x 23,3 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~at iz zelenega voska Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 25

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1478, maj 31.

Izs t avi t el j: Sigismund, ljubljanski {kof Prejemn i k: bratov{~ina sv. Re{njega telesa v Kranju Vs ebi n a: Sigismund, ljubljanski škof in prošt bratovš~ine

sv. Rešnjega telesa v Kranju, ter štirje imenovani klju~arji iste bratovš~ine se zavezujejo, da bodo obletnico bratovš~ine praznovali tako, kot jo je dolo~il ustanovitelj Jorig Kyezpuhel, župnik v Selcih. Navodila so shranjena v skrinjici bratovš~ine.

Vel i kos t : 27 x 28,3 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 26

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1483, september 13.

Izs t avi t el j: Matija Operta, župnik v Kranju

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1485, marec 25.

Iz sta v ite lj: Laure, sin pokojnega Lamprechta Smida

in ožje sorodstvo Pre je mnik: kranjska župnijska cerkev V se bina : Laure, sin pokojnega Lamprechta Smida, meš~ana iz Trži~a, in Lamprechtova vdova Elena ter njegova sestra Margareta Jusynin naznanjajo, da sta pokojni Jorig Jusyna in Lamprecht volila denarno vsoto za ve~no lu~ v kamnitem znamenju na pokopališ~u pri kranjski farni cerkvi. Za to vsoto sta pokojna kupila tri njive na kranjskem polju. Od dohodkov kupujejo olje za ve~no lu~ za cerkev in pokopališ~e, ostanek denarja pa je namenjen za maše zadušnice obeh pokojnikov.

Ve likost: 35 x 30,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~at iz zelenega voska Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 28

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1485, marec 28., Oglej Iz sta v ite lj: Butius de Palmulis, oglejski kanonik Pre je mnik: kranjska župnijska cerkev V se bina : Butius de Palmulis, oglejski kanonik, naznanja, da so kranjski meš~ani malo prej ustanovili v župni cerkvi z dovoljenjem župnika oltar sv. Ane in sv. Uršule ter dolo~ili ve~ zemljiš~, iz katerih se bo preskrbovala lu~ pri oltarju in vzdrževal kaplan. Župnik Matija Operta je v navzo~nosti izdajatelja v Ogleju dolo~il kaplanove dolžnosti.

Ve likost: 49 x 35 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 29

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1488, julij 19., Bucholt v Flandriji Iz sta v ite lj: cesar Friderik III.

na kranjskem polju, ki mu jo je izro~ila srenja mesta Kranja kot odškodnino za darovanja, ki odpadejo zaradi novoustanovljenega beneficija v špitalski kapeli sv. Lenarta in sv. Antona.

V se bina : Cesar Friderik III. naznanja, da ga je kranjsko mestno svetovalstvo opozorilo na zmede, ki so nastale zaradi tega, ker nekatere vasi ob vodah (Okroglo, Naklo, Suha, vasi med Bistrico, Savo in Kokro) niso bile navedene po imenih pri ozna~itvah mej, kar je cesar ugodil.

Vel i kos t : 24,8 x 16,5 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~ata ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 27

Ve likost: 32,7 x 26,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~at iz rde~ega voska Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 30

Vs ebi n a: Matija Operta, župnik v Kranju, potrjuje prejem njive

35

36

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1494, april 19., Kranj Izs t avi t el j: Hans Sluga, kranjski me{~an Prejemn i k: v vsebini na{teti fizi~ni in pravni prejemniki

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1499, maj 29., Kranj Iz sta v ite lj: Sebastian Nascimbenus, konovijanski {kof Pre je mnik: Matija Operta, župnik v Kranju

Vs ebi n a: Hans Sluga sklepa vpri~o šestih kranjskih meš~anov in zapriseženih mestnih svetovalcev oporoko in naro~a trem navedenim meš~anom, naj jo izvrše. Svoje premoženje izro~a oltarju sv. Nikolaja v kranjski župni cerkvi, svoji ženi Maru{i in rejenki Eleni ter mestnemu hospitalu.

V se bina : Sebastian Nascimbenus, konovijanski škof, piše kranjskemu župniku Matiji Operti. Prepri~al se je namre~, da je župnik porabil za popravilo župniš~a ve~ denarja, kot ima svojih dohodkov, in da ga namerava porabiti še precej za izgradnjo vodnjaka, s ~imer pa se bo zmanjšalo število služin~adi. Upoštevajo~ udobnost, ki jo bodo od tega imeli župnik, njegovi nasledniki, mesto in Kranj~ani, dovoljuje, da se porabi denar od oltarjev sv. Ane, sv. Uršule in sv. Nikolaja proti povra~ilu.

Vel i kos t : 39 x 36 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 31

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1494, april 25., Kranj Izs t avi t el j: Hans Sluga, kranjski me{~an Prejemn i k: župnijska cerkev v Kranju Vs ebi n a: Kranjski meš~an Hans Sluga ustanavlja z dovoljen-

jem Matije Operta, kranjskega župnika, kaplanijo pri oltarju sv. Nikolaja v kranjski župnijski cerkvi in v ta namen daruje zemljiš~e pri cerkvi sv. Helene v Gradu, kova~nico pri zgornjih kranjskih vratih, njivo in 300 zlatnikov za nakup novih kaplanskih posestev. Tudi ~lani bratovš~ine sv. Nikolaja darujejo tri njive za ustanovljenega kaplana. Za tem so zapisane kaplanove pravice in dolžnosti.

Vel i kos t : 44 x 41,5 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : ohranjena dva pe~ata iz zelenega voska,

eden je pe~at mesta Kranja Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 32

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1495, april 25., Kranj Izs t avi t el j: Marin in Andrej Sleycko Prejemn i k: Lenart in Jurij Kacijanar iz Letenc Vs ebi n a: Marin Sleycko, kaplan kranjskega hospitala, in njegov brat Andrej Sleycko, mestni sodnik v Kranju, kupujeta od bratov Lenarta in Jurija Kacijanarja desetino na Letencah pod Vojvodinim borštom za 148 ogrskih zlatnikov. Brata Kacijanar lahko v naslednjih šestih letih ob sv. Juriju odkupita desetino.

Vel i kos t : 52 x 18 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 33

Ve likost: 34 x 25,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 34 Da tum in kra j iz sta v itv e : 1500, oktober 16., Kranj Iz sta v ite lj: Wartholome Sadenneker, predstojnik

kranjskega {pitala Pre je mnik: Peter Fleischaker, kranjski me{~an V se bina : Wartholome Sadenneker, predstojnik kranjskega špitala, in vsi bratje kranjskega špitala sv. Lenarta izro~ajo v dedni najem mesnico (ki je last špitala) kranjskemu meš~anu Petru Fleischakerju in njegovi ženi Urši, proti laudemialni kupnini osmih ogrskih zlatnikov. Kupca morata vsako leto pravo~asno pla~ati davek 1,5 funta pfenigov in skrbeti, da bo mesnica v dobrem stanju. Z dovoljenjem špitalske bratovš~ine smeta mesnico prodati ali zastaviti.

Ve likost: 31 x 20,8 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~atov ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 35 Da tum in kra j iz sta v itv e : 1502, julij 17.

Iz sta v ite lj: Leonhard Puchlsperger, kranjski me{~an Pre je mnik: župnik Klement v St. Petru Slovenau V se bina : Leonhard Puchlsperger, kranjski meš~an, naznanja, da dolguje župniku Klementu v St. Petru Slovenau 200 ogrskih zlatnikov in da mu je za to vsoto zastavil od 8,5 zemljiš~a v Gorenji vasi v fari Žiri desetino male dajatve (oboje ima v zakupu od deželnega kneza). Dolg se lahko popla~a vsako leto 14 dni pred sv. Jurijem ali po sv. Juriju.

Ve likost: 36 x 23,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 36

37

38

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1502, september 28., Kranj Izs t avi t el j: Hieronim de Franciscis, doktor bogoslovja Prejemn i k: Matija Operta, kranjski župnik

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1512, maj 3., Kranj

Vs ebi n a: Hieronim de Franciscis, doktor bogoslovja, škof koronski in generalni sufragan ter vizitator kardinala in oglejskega patriarha Dominika Grimanija, dovoljuje kranjskemu župniku, doktorju kanonskega prava Matiji Operti, da nameni potrebno vsoto dohodkov za nakup zemljiš~a pri Kranju onstran Kokre (ki ga ima v najemu od deželnega kneza kot dedni najemnik).

cerkveni notar, overovlja listini 12. 9. 1483 in 18. 3. 1485.

Pre je mnik: Franciscus Chyletz, duhovnik trža{ke {kofije V se bina : Franciscus Chyletz, duhovnik tržaške škofije iz Drage in Ve likost: 56 x 56 cm Ma te ria l: pergament Je z ik: latinski Inv e nta rna šte v ilka : L 40

Vel i kos t : 35,8 x 19,5 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~ata ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 37

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1504, september 14.

Izs t avi t el j: Nikolaj Sparawitz, ljubljanski stolni kanonik Prejemnik: bratov{~ina sv. Janeza v kranjski župnijski

cerkvi Vs ebi n a: Nikolaj Sparawitz, ljubljanski stolni kanonik, kupuje zemljiš~e na Duplici od Jorga von Egkha, kranjskega vicedoma, za 115 funtov pfenigov 36 šilingov. To vsoto je deloma dobil od kranjskega meš~ana Andreja Selycka za prodano hišo, del pa je privar~eval. Zemljiš~e s kupnim pismom prodaja bratovš~ini sv.

Janeza v kranjski župnijski cerkvi pod pogojem, da bo opravljala obletnice in zadušnice za umrle dobrotnike bratovš~ine sv. Janeza.

Vel i kos t : 41,5 x 21,5 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : en pe~at ohranjen Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 38

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1513, marec 10.

Iz sta v ite lj: Jorg von Egkh, cesarski svetovalec V se bina : Jorg von Egkh, cesarski svetovalec, vicedom na Kranjskem in glavar na Goriškem, naznanja, da so klju~arji bratovš~ine Naše ljube Gospe v kranjski župnijski cerkvi zamenjali zemljiš~e v Periahu za njegovo zemljiš~e v Stobu, ki daje vsako leto kot fevdni davek tri marke šilingov, star ovsa in tri jajca. Iz prvega zemljiš~a se je vzdrževala lu~ pri bratovš~inskem oltarju in je vsako leto dajalo kot fevdni davek tri marke šilingov ~rnega denarja, šest kokoši, 25 jajc, skledo skute in tlako.

Ve likost: 34,5 x 27,8 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 41

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1512, januar 13., Kranj Izs t avi t el j: Gera, vdova Prejemn i k: [pitalska bratov{~ina sv. Lenarta v Kranju

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1518, junij 28., Videm Iz sta v ite lj: Joannes Angelus, doktor kanonskega prava Pre je mnik: duhovnik Hieronim Kreynich iz Kranja

Vs ebi n a: Gera, vdova pokojnega Kanciana Klarmana, prodaja

V se bina : Joannes Angelus, doktor kanonskega prava, kanonik oglejskega patriarha Dominika Grimanija in generalni vikar, naznanja duhovniku Hieronimu Kreynichu iz Kranja, da ga umeš~a in potrjuje za kaplana pri oltarju sv. Katarine v kranjski župnijski cerkvi.

njivo na kranjskem polju špitalski bratovš~ini sv. Lenarta v Kranju za 48 funtov pfenigov.

Vel i kos t : 22 x 28 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : en pe~at ohranjen Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 39

Ve likost: 37 x 23,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: latinski Inv e nta rna šte v ilka : L 42

39

40

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1518, november 11., Kranj Izs t avi t el j: kranjski mestni svetovalci Prejemn i k: Kri{tof Ravbar, ljubljanski {kof Vs ebi n a: Mestni svetovalci Kranja naznanjajo ljubljanskemu škofu

Krištofu Ravbarju, da so sezidali v mestu novo cerkev in jo imenovali Roženvensko. Verniki so jo obdarili z vsemi potrebš~inami in je že blagoslovljena. Mestni svetovalci predlagajo, da pri cerkvi umestijo kaplana Mateja, ki je profesor sv. pisma in dušni pastir v Zasipu.

Za gradnjo cerkve je med drugim prispeval vsoto denarja. Škofa prosijo, da omenjenega duhovnika potrdi in umesti za kaplana.

Vel i kos t : 35 x 25,7 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : slabo ohranjen Jezi k: latinski In ven t ar n a š t evi l ka: L 43

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1519, junij 4., Kranj Izs t avi t el j: Jakob Krynigkh, kranjski me{~an Prejemn i k: klju~arji Roženvenske cerkve

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1522, avgust 1.

Iz sta v ite lj: vdova Doroteja in njena otroka Pre je mnik: bratov{~ina Na{e ljube Gospe v kranjski

župnijski cerkvi V se bina : Doroteja, vdova po Andreju Parulu, in njena otroka Peter in

Marjeta izpolnjujejo željo pokojnega moža in o~eta ter tako izro~ajo bratovš~ini Naše ljube Gospe v kranjski župnijski cerkvi svojo njivo na kranjskem polju, ki jo je pokojni namenil za ustanovitev obletnice.

Ta se mora obhajati vsako leto po sv. Mihaelu. Na predve~er naj pojejo ve~ernice, zjutraj naj se daruje peta zadušnica pri oltarju sv. Katarine.

Berejo naj se še štiri tihe sveta maše, klju~arji bratovš~ine pa naj poskrbijo za našteta cerkvena opravila, vosek in mašno vino.

Ve likost: 38,5 x 28,3 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~atov ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 46 Da tum in kra j iz sta v itv e : 1526, november 13., Kranj Iz sta v ite lj: kranjski mestni sodnik in mestni svet Pre je mnik: Štefan Knaffel iz Guncelj

Vs ebi n a: Jakob Krynigkh, kranjski meš~an, in njegova žena Marjeta naznanjata, da dolgujeta Roženvenski cerkvi in njenima klju~arjema 100 zlatnikov. Za ta dolg zastavljata svojo desetino od desetih zemljiš~ na Srednji in Spodnji Beli, ki daje vsako leto 10 zlatnikov fevdnega davka. ~e pa ne odkupita omenjene desetine ob sv. Juriju, morata polagati vsako leto med sv. Mihaelom in sv.

Martinom davek pet zlatnikov.

V se bina : Kranjski mestni sodnik in mestni svet izro~ata v dedni zakup Štefanu, sinu Lenarta Knaffla iz Guncelj, zemljiš~e v Guncljah, ki ga je imel v posesti že Štefanov pokojni o~e. Zemljiš~e je last cerkve sv. Sebastijana na Pungertu. Štefan in njegovi nasledniki morajo vse davke nameniti imenovani cerkvi. Zemljiš~e se sme prodajati le z dovoljenjem mestnega sveta.

Vel i kos t : 38 x 27 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : delno ohranjen en pe~at Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 44

Ve likost: 34 x 21,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~atov ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 47

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1521, april 20., Kranj Izs t avi t el j: Anton Struckl, mestni sodnik in

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1530, maj 24., Kranj Iz sta v ite lj: kranjski mestni svet Pre je mnik: ljubljanski {kof Kri{tof

kranjski mestni svetovalci Vs ebi n a: Mestni sodnik Anton Struckl in mestni svet izro~ajo Primožu Lasetzu iz Sel in njegovi ženi Magdaleni v dedni zakup zapuš~eno zemljiš~e in mlin v Kostanju, ki je bilo last kaplanije sv. Nikolaja v kranjski župnijski cerkvi, pod pogojem, da posestnik imenovanega zemljiš~a še nadalje pla~uje letni fevdni davek štiri zlatnike.

V se bina : Kranjski mestni sodnik in mestni svet podeljujeta v prisotnosti javnega notarja in duhovnika Franca Clyletza iz Drage kaplanijo sv. Sebastijana v pungerški cerkvi, kateri se je odpovedal Tomaž Stukrat, župniku Valentinu Stosserju iz Mošenj pod pogojem, da sam opravlja kaplansko službo. ~e pa bi je ne hotel oziroma ne mogel opravljati, bo mestni svet namestil vicekaplana, preostali denar pa porabil za mestno obzidje ali za zidavo cerkve.

Vel i kos t : 33,5 x 27 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 45

Ve likost: 35,5 x 30,5 cm Ma te ria l: pergament Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 48

Prejemn i k: Primož Lasetz iz Sel

41

42

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1530, maj 24., Kranj Izs t avi t el j: kranjski mestni svet Prejemn i k: ljubljanski {kof Kri{tof Vs ebi n a: Kranjski mestni svet naznanja ljubljanskemu škofu Kriš-

tofu, upravitelju sekavske škofije, opatu admontskega samostana in kranjskemu župniku, da je podelil po odpovedi kaplana v pungerški cerkvi Tomaža Stokratha kaplanijo pri imenovani cerkvi Valentinu Stosserju, mošenjskemu župniku. Zato naproša ljubljanskega škofa kot kranjskega župnika, da tega duhovnika potrdi in umesti.

Vel i kos t : 38,5 x 17,3 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~at je poškodovan Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 49

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1530, maj 24., Kranj Izs t avi t el j: kranjski mestni svet in mestni sodnik Prejemn i k: Filip Stukrat, kaplan Vs ebi n a: Kranjski mestni sodnik in mestni svet podeljujeta v prisotnosti javnega notarja Franca Clyletza iz Drage po smrti Andreja Cibanita, župnika v Trbovljah in kaplana pri oltarju sv. Jurija v kranjski župnijski cerkvi, kaplanijo Filipu Stuckratu iz Kranja. Novi kaplan mora sam opravljati službo. ~e bi je ne mogel oziroma ne hotel, bo nadomestil mestni svet vicekaplana, preostali denar pa porabil za mestno obzidje ali za zidavo cerkve.

Vel i kos t : 43,5 x 20,3 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~ata ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 50

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1536, maj 19., Ljubljana Iz sta v ite lj: ljubljanski in kranjski mestni svet V se bina : Ljubljanski in kranjski mestni svet lüttiškemu škofu Erhardu predlagata po smrti Kristiana Scherberga za kaplana pri cerkvi Matere božje v Aachnu Lamberta Reitlingerja.

Ve likost: 41 x 28,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka L 52

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1548, september 14, grad Brdo Iz sta v ite lj: Magnus de Egkh Pre je mnik: Luka Bizancij, kotorski {kof V se bina : Magnus de Egkh, kraljevi svetovalec, predlaga Luki Bizanciju, kotorskemu škofu, sufraganu in generalnemu vikarju oglejskega patriarha Janeza Grimanija, za beneficiata pri kostniški kapeli Matere božje na pokopališ~u kranjske župnijske cerkve Jeronima Krainicka iz Kranja.

Ve likost: 29 x 22 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: latinski Inv e nta rna šte v ilka L 53

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1566, marec 14, Ljubljana Iz sta v ite lj: Hans Khisl, Jurij Hofer D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1530, maj 24., Kranj Izs t avi t el j: kranjski mestni svet Prejemn i k: ljubljanski {kof Kri{tof

V se bina : Hans Khisl, svetovalec nadvojvode Karla, vojaški

Vs ebi n a: Kranjski mestni svet naznanja ljubljanskemu škofu Krištofu, da je podelil po smrti Andreja Cibanita, župnika v Trbovljah in kaplana pri oltarju sv. Jurija v kranjski župnijski cerkvi, oltar duhovniku Stuckratu in naproša ljubljanskega škofa kot kranjskega župnika, da tega duhovnika potrdi in umesti.

blagajnik Vojne krajine in zastopnik kranjskega deželnega glavarstva, in Jurij Hofer, svetovalec nadvojvode Karla in kranjski deželni vicedom, naznanjata, da se je Mathes Pissanik, vikar v Šmartnem pri Kranju, pritožil pri deželnemu glavarstvu 14. 4.

1561 zoper kranjski mestni svet. Prepovedovali naj bi mu proti staremu obi~aju pasti živino na Gaštejski loki pred župniš~em in naj bi mu plenili živino. Vikar je pravdo izgubil.

Vel i kos t : 39,5 x 27 cm M at er i al : pergament Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 51

Ve likost: 54,5 x 40,2 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~atov ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka L 54

43

44

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1570, maj 29, Kranj Izs t avi t el j: Anton Khueller, župnik v Šen~urju Vs ebi n a: Anton Khueller, župnik v Šen~urju pri Kranju, naznanja, da mu je kranjski mestni svet podelil kaplanijo pri oltarju sv. Jurija v kranjski farni cerkvi.

Vel i kos t : 35,5 x 35 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : dva pe~ata ohranjena Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka: L 55

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1575, maj 18, Kranj Izs t avi t el j: Mihael Winter, vikar v Preddvoru Vs ebi n a: Mihael Winter, vikar v Preddvoru, naznanja,

da mu je podelil kranjski mestni svet kaplanijo sv.

Sebastijana in Fabiana v pungerški cerkvi.

Vel i kos t : 56,5 x 42,5 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~atov ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka L 56

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1576, marec 25., Kranj Izs t avi t el j: Marx Domin Prejemn i k: Luka Khupetz Vs ebi n a: Marx Domin prodaja zemljiš~e na Zgornji Beli,

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1590, julij 3, Krumperk Iz sta v ite lj: Adam Rauber s Krumperka Pre je mnik: Janez, ljubljanski {kof V se bina : Adam Rauber s Krumperka in Kravjeka predlaga Janezu,

ljubljanskemu škofu, tajnemu svetovalcu nadvojvode Karla in nižjeavstrijskemu namestniku, po smrti Jakoba Eridija, ljubljanskega kanonika in beneficiata pri oltarju sv. Marjete in sv. Barbare v ljubljanski stolni cerkvi, novega beneficiata ljubljanskega kanonika Franca Sobenta.

Ve likost: 29,5 x 23,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: latinski Inv e nta rna šte v ilka : L 58

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1593, november 22., Ljubljana Iz sta v ite lj: Janez, ljubljanski {kof Pre je mnik: Erazem Harrer, diakon V se bina : Janez, ljubljanski škof (cesarski ter nadvojvodski svetovalec in nižje avstrijski namestnik) obveš~a diakona Erazma Harrerja, da ga potrjuje na predlog kranjskega mestnega sveta na špitalski beneficij sv. Lenarta, pod pogojem, da doseže v teku štirih let mašniško posve~enje. Omenja, da je že naro~il kranjskemu župniku Francu Lapicidu, naj ga umesti.

Ve likost: 30,5 x 26 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: latinski Inv e nta rna šte v ilka : L 59

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1594, marec 27., Kranj Iz sta v ite lj: dedi~i in varuhi pokojnega Mateja

Khoschorogha

ki je bilo last kranjske mestne blagajne, a ga je imel sam v dednem zakupu. Z dovoljenjem kranjskega mestnega sveta ga prodaja Luki Khupetzu za 310 renskih zlatnikov, pod pogojem, da bo Khupetz dajal kranjskemu mestnemu blagajniku davke, izvrševal dolžnosti in obdeloval zemljiš~e.

V se bina : Dedi~i in varuhi pokojnega Mateja Khoschorogha prodajajo njegovo njivo na Malem kranjskem polju meš~anu in trgovcu Primožu Laseju za 210 renskih zlatnikov. Lase sme z njivo svobodno razpolagati.

Vel i kos t : 36,5 x 24,7 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~at iz zelenega voska Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka L 57

Ve likost: 38 x 27 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~atov ni ve~ Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 60

45

46

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1597, maj 3., Kranj Izs t avi t el j: kranjski mestni svet Prejemn i k: Jurij Noackh, kamni{ki mestni pisar

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1612, december 11., Ljubljana Iz sta v ite lj: ljubljanski stolni kapitelj Pre je mnik: župnija sv. Marjete v Vodicah V se bina : Ljubljanski stolni kapitelj umeš~a in potrjuje po smrti

Vs ebi n a: Kranjski mestni svet izro~a njivo na Malem kranjskem

vodiškega župnika Simona Ottana na faro sv. Marjete v Vodicah Matijo Ursa.

polju v dedni najem kamniškemu mestnemu pisarju Juriju Noackhu in njegovi ženi Marjeti za gotovo vsoto denarja, pod pogojem, da dajeta hospitalskemu kaplanu obi~ajne davke. Njiva je bila namre~ last kranjskega špitalskega beneficija sv. Lenarta, ki mu je kot patronu vrnjena zaradi resignacije prejšnjega beneficija Erazma Harrerja.

Ve likost: 34,5 x 29,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~ata ni ve~ Je z ik: latinski Inv e nta rna šte v ilka : L 64

Vel i kos t : 38 x 26 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~ata ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka : L 61 D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1597, november 17, Kranj Izs t avi t el j: Franc Lathomus, komisar oglejske kranjske

arhidiakonije, Simon Ottana, župnik v Vodicah Prejemn i k: Ga{per Wyrikh Vs ebi n a: Franc Lathomus, komisar oglejske kranjske arhidiakonije, prošt kranjske bratovš~ine sv. Rešnjega telesa, in Simon Ottana, župnik v Vodicah in klju~ar te bratovš~ine, izro~ata zemljiš~e v Orehovljah, ki ga je imela v posesti pokojna Wallandt Fragkhulin, Gašperju Wyrikhu in njegovim dedi~em v Orehovljah proti gotovi vsoti denarja v dedni najem. Pogoj je, da daje bratovš~ini obi~ajne davke in 36 krajcarjev letne robotnine. Zemljiš~e se prodaja le z dovoljenjem oblasti.

Vel i kos t : 37,5 x 28,5 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~ata ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka : L 62

D at u m i n kr aj i zs t avi t ve: 1611, junij 19., Kranj Izs t avi t el j: pro{t in ~lani bratov{~ine sv. Re{njega telesa Prejemn i k: Hans Rottar Vs ebi n a: Prošt in ~lani bratovš~ine sv. Rešnjega telesa v Kranju

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1839, junij 13., Dunaj Iz sta v ite lj: Ferdinand I., avstrijski cesar Pre je mnik: mesto Kranj V se bina : Cesar Ferdinand I. podeljuje sejme mestu Kranju. Odslej

je bilo v mestu pet rednih letnih sejmov: 25. aprila, 1. avgusta, 21. septembra, 18. oktobra in 11. novembra.

Ve likost: 65 x 51 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~at iz rde~ega voska Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 65 Da tum in kra j iz sta v itv e : 1849, december 19., Dunaj Iz sta v ite lj: Franc Jožef I., avstrijski cesar Pre je mnik: ob~ina Cerklje V se bina : Cesar Franc Jožef I. podeljuje štiri sejme ob~ini Cerklje.

Velikost: 55 x 48 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~at iz rde~ega voska Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 66

Da tum in kra j iz sta v itv e : 1650, junuj 21., Dunaj Iz sta v ite lj: Ferdinand III., avstrijski cesar Pre je mnik: Kranjski mestni svet V se bina : Cesar Ferdinand III. naznanja, da ga je kranjski mestni

izro~ajo zemljiš~e v Orehovljah, ki ga je doslej posedovala pokojna Wyrekh, Hansu Rottarju in njegovim dedi~em v dedni najem za dolo~eno vsoto denarja. Pogoj je, da daje bratovš~ini obi~ajne davke in 36 krajcarjev letne robotnine. Zemljiš~e se sme prodajati le z dovoljenjem oblasti.

svet obvestil, da so v predmestju Kranja zgradili kapucinski samostan v ~ast nadangelu Mihaelu. Ker se navadno obhaja pri samostanih cerkveno posve~enje, dovoljuje cesar na prošnjo mestnega sveta nov letni in živinski sejem pred novim samostanom na nedeljo po sv. Martinu.

Vel i kos t : 45 x 25,5 cm M at er i al : pergament Pe~ at i : pe~ata ni ve~ Jezi k: nemški In ven t ar n a š t evi l ka : L 63

Ve likost: 68 x 55,5 cm Ma te ria l: pergament Pe ~a ti: pe~at iz rde~ega voska Je z ik: nemški Inv e nta rna šte v ilka : L 67

47

48

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

The Gorenjska museum collection of deeds

The Gorenjska Museum collection of deeds contains a total of 67 documents from the Late Middle Ages and the Modern Age. The oldest was written in1309 and the most recent in 1849. Almost a half (28) date from the 16th century; 20 from the 15th century, 14 from the 14th century, three from the 17th century, and two from the 19th century. Alongside archaeological finds, deeds are the oldest preserved heritage that we keep and care for in the Gorenjska Museum. Not all the deeds were written in Kranj, but all of them ended up in the town’s archive, which has its roots in the early 14th century. In 1309 the people of Kranj were already organised in a town community that we could compare with today’s municipality. This is attested by the oldest deed in our collection, in which the town community is first mentioned and which refers to its purchase of land in Tatinec above Kranj for the town’s parish church.

The content of the deeds is highly varied and offers an insight into certain aspects of life in Kranj in the Late Middle Ages and the Modern Age. Thus we learn something about types of inheritance, about legacies and purchases of property for numerous holy orders, the Church of St Cantianus and his fellow martyrs, the Church of the Rosary, the church on Pungart and the hospital church of St Leonard. All these legal transactions clearly show that the town was not closed behind enclosing walls, but had constant contact with the wider area. On church deeds it is stated that this area came under Aquileia. There were also town authorities: a commune, a town council and a town judge. In addition, the documents contain the names of two important Kranj parish priests from the 15th century, Leopold Apfaltern and Matija Operta, members of the Ekgh family, and of Janez Khisl, who bought the old fort in Kranj and turned it into a castle. The deeds also mention the bridge over the Sava, the town hospital, the bathing area by the River Kokra, problems related to grazing animals, and of course the names of many Kranj inhabitants, both male and female. Deeds from the 17th to 19th centuries deal with economic matters in the town, especially fairs, for which Kranj was noted, and various privileges confirmed by rulers.

When the Duchy of Carniola was founded in the 17th century Janez Vajkard Valvasor also wanted to look at the Kranj town archive. But the town authorities did not respond positively to his many requests and attempts at persuasion, for at that time the archive was very extensive. However, much of it was destroyed by a large fire in 1811.

The priest Janez Parapat, who was also a historian, had more luck with the town authorities. The mayor allowed him access to the archive, but did not show him everything. Thus in 1870 he published the first survey of sources for the history of Kranj under the title Kranj Town Chronicle (788 – 1870). Parapat included in his

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

survey deeds that had already appeared in the 19th century in various lists of sources or publications such as that published by the Carniolan museum society. He focused on deeds kept in the Kranj town archive at the time, presenting their content, in some cases also listing the witnesses and seals. He labelled deeds as “original letters from the Kranj town archive”. He prepared his list of sources in the hope that in future, with the help of his survey, someone would be able to write a history of Kranj; this was achieved by Dr. Josip Žontar in 1939.

The deeds in the Kranj archive were examined in detail before the First World War by Franc Komatar, a historian who taught at the local grammar school. He transcribed the deeds, wrote summaries of the content and published two chronicles (Jahresbericht des k.k. Franz-Joseph Gymnasium and Krainburg fur das Schuljah for 1912-13 and 1913-14).

Before the Second World War the deeds were still part of the town archives, but after 1945 they were kept in the treasury of the municipal people’s council. In 1954 they were taken over as a collection by the Kranj Museum under the leadership of Dr. Cene Avguštin. At the same time the teacher of German Marjeta ~ampa carried out an inventory and added to Komatar’s summaries.

From 1964 almost to the end of the century this valuable material was carefully preserved by Majda Žontar, a museum adviser for early history. With a great sense of responsibility and respect we still care for the collection of deeds in the 21st century and present them to the public in different ways. In 2008 they were all digitalised as part of the international project Charters Network, in which Gorenjska Museum was the only Slovene museum. They can now be accessed at the website www.monasterium.net.

Marjana Žibert M. A.

Kuhinja v me{~anski hi{i kranjskega me{~ana Petra Schneiderja v 15. stoletju (po opisu dr. Josipa Žontarja v Zgodovini mesta Kranja, 1939, str. 107-108 je risbo izdelala mag. Irena Jeras Dimovska)

49

50

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

KRANJSKI MESTNI SVET NAZNANJA …

Zbirka listin Gorenjskega muzeja Gorenjski muzej, www.gorenjski-muzej.si Z an j : Marija Ogrin K at alo g u r ed ila: mag. Marjana Žibert Av t o r j a besedil: dr. Janez Mlinar, mag. Marjana Žibert Fo t o gr af ij e: Monasterium.net R isbe: mag. Irena Jeras Dimovska Jez ik o v n i p r egled: Judita Babnik P r ev o d v an glešk i j ez ik : David Limon O blik o v an j e k at alo ga in raz s tav e : Tjaša Štempihar, Ariana Furlan Prijon Tisk : Franc Jagodic, s.p. - Jagraf, Trboje Nak lad a: 400 izvodov Kranj, november 2011 Iz d al:

Publikacija je uvrš~ena v zbirko Gorenjski kraji in ljudje - Zbirke; 6 Razstavo in izdajo kataloga sta omogo~ila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna ob~ina Kranj.

Naslo v n ic a: Listina iz leta 1309, ki je najstarejša v zbirki listin Gorenjskega muzeja. V njej je prvi~ omenjena kranjska mestna srenja.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.2:003.074(497.4Kranj) 94(497.4Kranj)(093) 069(497.4Kranj):930.2:003.074 MLINAR, Janez Kranjski mestni svet naznanja --- : zbirka listin Gorenjskega muzeja / [avtorja besedil Janez Mlinar, Marjana Žibert ; fotografije Monasterium.net ; risbe Irena Jeras Dimovska ; prevod v angleški jezik David Limon]. - Kranj : Gorenjski muzej, 2011 ISBN 978-961-6478-37-3 1. Gl. stv. nasl. 2. Žibert, Marjana 258943488

KRA NJ S KI MES TNI S VET NAZ NANJ A ...

51

52

K RANJSKI ME STNI SVE T N A Z N A N J A ...

Listine kot majhne pripovedi pisejo veliko zgodbo davnih stoletij. V sebi nosijo veliko duhovno in materialno dediscino, vredno spostovanja in spomina.