Katalog Blagoslovljeni in prekleti, Grad Turn in njegovi zadnji lastnik by Gorenjski muzej

Jože Dežman

Blagoslovljeni in prekleti Grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki

Grb grofov O’Donell

Grb vitezov Orlando

Grb družine pl. Orttenhoffen

Grb baronov Ottenfels

Grb grofov Paar

Izdal in založil: Gorenjski muzej, zanj: mag. Marjana Žibert, direktorica Urednik: dr. Jože Dežman Avtorji besedil: Jutta Auersperg, dr. Jože Dežman, dr. Miha Preinfalk, dr. Jure Volčjak Priprava zemljevida: Matjaž Budkovič

1 Grb grofov Neuhaus

Jezikovni pregled: Judita Babnik

Grb baronov Oberburg

Grb vitezov Pagliarucci iz Kieselsteina

Grb grofov Paradeiser

Oblikovanje in prelom: Slavica V. Okorn, univ. dipl. ing. arh. Tisk: Jagraf, Trboje Naklada: 300 izvodov

Če pri fotografijah ni navedeno drugače, so fotografije

Grb baronov Pasqualati

T 04 201 39 50 E info@gorenjski-muzej.si www.gorenjski-muzej.si

iz družinskega arhiva Jutte Auersperg. Načrti fasade in notranjosti gradu Turn na naslovnici so iz arhiva

Gorenjski muzej Tomšičeva ulica 42 4000 Kranj Grb Pelzhuber von Rosenfeld

Grb grofov Pergen

Grb grofov Perlas

Grb grofov Petazzi

Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj. Grbi na naslovnici so iz Serije grbov članov kranjskih deželnih stanov v Arhivu Republike Slovenije (SI AS 1071/I, št. 1–201). Kranj, 2018

Grb gospodov Führenpfeil pl. Pfeilheim

Grb družine pl. Pistrich

Grb družine pl. Plöcknern

Grb grofov Portia

BLAGOSLOVLJENI IN PREKLETI Grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki Grb družine pl. Premerstein

Grb baronov Ravbar (Rauber)

Grb grofov Rindsmaul

Grb družine pl. Schildenfeld

Grb baronov Rastern

Grb grofov Rosenberg

Grb gospodov Schellenburg

Grb baronov Rechbach

Grb baronov Ruessenstein

Grb družine Schemerl vitezov Leythenbach

Grb baronov Riese

Grb grofov Saurau

Grb baronov Schmidburg

Grb grofov Seilern

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 728.81(497.4Potoče)«18/19« BLAGOSLOVLJENI in prekleti : grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki / [avtorji besedil Jutta Auersperg ... [et al.] ; urednik] Jože Dežman ; [priprava zemljevida Matjaž Budkovič]. - Kranj : Gorenjski muzej, 2018 ISBN 978-961-6478-90-8 1. Auersperg, Jutta 2. Dežman, Jože 294215424

Grb grofov Stürgkh

Grb grofov Swéerts-Sporck

Grb baronov Schweiger-Lerchenfeld

Grb baronov van Swieten

Gorenjski muzej 2018 Grb grofov Stubenberg

Grb grofov Strassoldo

Grb grofov Szermage

Grb baronov Struppi

Grb baronov Taufferer

Grb deželnih stanov na Kranjskem

Grb knezoškofa v Ljubljani

Grb baronov Apfaltrer

Grb baronov Bonhomo

Grb baronov Argento

Grb baronov Gusič

Grb družine pl. Kalchberg

Grb baronov Daublebsky von Sterneck zu Ehrenstein

Grb stolnega prošta v Ljubljani

Grb grofov Attems

Grb baronov Bonazza

Grb grofov Colloredo

Grb baronov Elsner

Grb vitezov Gasparini

Grb grofov Thurn-Valsassina iz Križa pri Komendi

Grb grofov Auersperg (Turjaških)

Grb grofov in gospodov Brandis, baronov na Leunanu (Leonburgu), Vorstu in Fahlburgu

Grb družine pl. Coppini

Grb grofov Engelshaus

Grb grofov Alapi

Grb prošta kolegiatnega kapitlja Novo mesto

Grb baronov Gabelhoffen

Grb grofov Aichelburg

Grb baronov Baldacci

Grb baronov Brenner

Grb grofov Coronini

Grb baronov Erberg

Grb grofov Zichy

Grb družine Soteških (Ainödt)

Grb družine Gandin pl. Lilienstein

Grb družine pl. Breckerfeld na Impoljci

Grb baronov Coraduzzi

Grb baronov Abele

Grb knezov Auersperg (Turjaških)

Grb baronov Zierheimb

Grb grofov Barbo

Grb grofov Brigido

Grb družine pl. Cronegg

Grb vitezov Fradeneck

Grb baronov Baronio

Grb grofov Buccelleni

Grb baronov Dienersperg

Grb grofov Wildenstein

Grb grofov Erdődy

Grb družine pl. Ainkhürn

Grb baronov Zois pl. Edelstein

Grb baronov Baselli

Grb državnih vitezov Calucci

Grb grofov Dietrichstein

Grb baronov Wolkensperg

Grb baronov Andriani

Grb baronov Benaglia

Grb družine pl. Hueber

Grb knezov Dietrichstein

Grb grofov Wrbna und Freudenthal

Grb gospodov Zergollern

Grb baronov Ankershoffen

Grb družine pl. Ceroni

Grb baronov Codelli

Grb baronov Egkh

Grb grofov Wurmser

Grb Troyer von Auf kirchen

GRADOVI, DVORCI, DVORI IN PRISTAVE, KI SO BILI UNIČENI MED 2. SVETOVNO VOJNO

Grb baronov Polhograjskih (Billichgrätz)na Baumkircherjevem turnu in Lesnem brdu

Grb vitezov Dienzl pl. Angerburg

Grb grofov Wurmbrand

Grb mesta Črnomelj

Grb družine pl. Andriolli

Grb grofov Chotek

Grb družine Vermatti von Vermersfeld

LEGENDA Grb družine Kappus pl. Pichelstein

Grb grofov Kuenburg

Grb baronov Knorr

Grb grofov Kollowrat

Grb družine pl. Kreutzberg (Creutzberg)

Grb grofov Kuefstein

Grb baronov Kuschlan na Zablatah

Grb družine pl. Huebenfeld

Grb baronov Hallerstein

Grb grofov Thurn-Hofer in Valsassina

Grb vitezov Thierry

Grb gospodov Tinty

Partizani Nemci Ni znano Zavezniki Italijani Lokalni prebivalci

Grb družine pl. Wallensberg

Grb grofov Rindsmaul

Grb baronov Weingarten

Grb grofov Weissenwolff

Grb pl. Gallenstein

Grb družine Jelovšek pl. Fichtenau

Grb baronov Lattermann

Grb baronov Waidmannsdorf

Grb grofov Edling

Grb grofov Wagensberg

Grb družine pl. Manzello

Po vojni Zavezniki, Nemci Četniki

Grb grofov Welsersheimb

Grb grofov Blagaj

Grb gospodov Vogel

Grb grofov Szápáry

Grb družine Jelovšek pl. Fichtenau

Grb grofov Haugwitz

Grb grofov Lažansky

Grb družine pl. Pettenegg

Grb grofov Spaur

Grb baronov Terzi

Grb grofov Trauttmansdorff

Grb knezov Paar

Posameznik

Vsebina: Ivo Žajdela

Nemško-italijanska meja

Avtor zemljejvida: Matjaž Budkovič

Grb grofov Enzenberg

Grb baronov de Fin

Grb grofov Gaisruck

Grb gospodov Gebler

Grb družine pl. Jenkensfeld

Grb baronov de Leo

Grb vitezov Locatelli

Grb grofov Mitrowsky

Grb baronov Longueville

Grb gospodov Manndorff

Grb baronov Goldegg

Grb gospodov von Luidl

Grb grofov Montecuccoli

Grb grofov Hohenwart

Grb vitezov Gröller

Grb družine Höffern pl. Saalfeld

Grb knezov Liechtenstein

Grb baronov Langenmantel

Grb grofov Lichtenberg

Grb baronov Laudon

Grb baronov Mordax

Grb baronov Golniških (Gallenfels)

Grb baronov Jurič

Grb grofov Lanthieri

Grb baronov Lichtenberg-Janežič

Grb družine pl. Friss

Grb baronov Grimschitz

Grb baronov Jurišić

Grb grofov Lamberg

Grb grofov Lengheim

Grb baronov Formentini

Grb grofov Gallenberg

Grb gospodov Hohenwart

Grb grofov Inazaghi

Grb knezov Lamberg

Grb družine pl. Födransberg

Grb grofov Galler

Grb grofov Goess, baronov na Karlsbergu in Moosburgu

Grb družine Hilleprand pl. Prandegg

Grb baronov Jöchlinger

Grb baronov Lichtenthurn

Grb baronov Lazarini

Grb baronov Gall pl. Gallenstein

Grb baronov Geislern

Grb grofov Herberstein

Grb baronov Smledniških (Flödnig)

Grb knezov Liechtenstein (Gundackerjeva linija)

Grb baronov Marenzi

Grb družine Mozzi pl. Hirschbach

Grb baronov von der Mark

K AZALO

Kazalo

Jutta grofica Auersperg: Moja duša je doma tu

Dr. Miha Preinfalk: Plemstvo na Slovenskem

Dr. Jože Dežman: Blagoslovljeni in prekleti

Dr. Jure Volčjak: Zbirka grbov v Arhivu Republike Slovenije

Jože Dežman BLAGOSLOVLJENI IN PREKLETI Grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki Gorenjski muzej 2018

Grb: Kvadriran ščit; 1. v modrem polju zlata štiriperesna deteljica; 2. in 3. v zlatem polju moder, v desno obrnjen orel z rdečim jezikom in rdečimi kremplji; 4. v zlatem polju stoji na vrhu zelenega hriba cerkev s štirikotnim zvonikom in rdečo streho. Nad ščitom kronan turnirski šlem z modro-zlatim pregrinjalom. Iz krone raste moder, v desno obrnjen orel z rdečim jezikom in zlato deteljico na prsih. Mariano Rugale, Miha Preinfalk, Blagoslovljeni in prekleti, 1. del, str.¸47

Jutta grofica Auersperg

MOJA DUŠA J E DOM A T U

Moje korenine so tu, v Sloveniji, zato sem vesela in hvaležna, da sem se lahko po šestdesetih letih vrnila v domovino. Moj praded Oto pl. Detela st. je bil drugi slovenski deželni glavar Kranjske. Moj stari oče Oto Detela ml. je bil okrajni glavar v Radovljici. Leta 1909 je kupil gospostvo Turn v Potočah pri Preddvoru. Moj oče Karl Palm je bil rojen leta 1912. Njegova mati je zgodaj umrla, zato je živel pri starih starših na Turnu. Jaz sem bila rojena med drugo svetovno vojno na gradu Turn. 22. decembra 1945 so policisti na gradu aretirali mojega očeta, mojo nosečo mamo, moja stara starša, teto Erno in mene ter nas v živinskem vagonu odpeljali v Maribor v taborišče, ki je bilo v nekdanjem bogoslovju. Tam sta moja stara starša februarja 1946 umrla od lakote. Preostale so nas pregnali v Avstrijo. Tam se je rodil moj brat. Moj oče je delal kot konjski hlapec in na polju, moja mama kot kravja dekla. Bili smo brez dokumentov in brez denarja. Ko smo leta 1949 dobili Karl Palm pred kapelo na gradu Turn. Hčerka Jutta Auersperg je zaprosila, da bi v njej pokopala starša Karla in Elzo Palm.

avstrijsko državljanstvo, je oče lahko začel delati kot gozdar in počasi je šlo na bolje. Takrat sta starša z nama z bratom nehala govoriti slovensko. Vendar pa sta z domotožjem večkrat pripovedovala o domovini. Leta 1951 sta se starša prvič odpeljala nazaj domov. Leta 1954 smo se prvič vsi odpeljali čez Ljubelj v Preddvor. Tega ne bom nikoli pozabila – te veličastne gore, od Naklega se v daljavi vidi Zaplata. In potem grad Turn. Bilo je neverjetno lepo. Bil je lep poletni dan, opoldne so se z vseh hribov oglasili zvonovi. V vasi smo obiskali mnogo ljudi. Bilo je nenavadno razpoloženje, med otožnostjo, žalostjo, veseljem in strahom. Ko smo se vrnili k avtu, je bil obsut s cvetjem in mama je jokala. Med našimi obiski naslednja leta so grad prezidali, gozd je bil posekan in ne znova pogozden. Prvič sem videla, da so očetu tekle solze po licih. Bilo je grozno! Potem se dolgo nismo več vrnili v Preddvor. Toda starša sta nama odkrivala lepote Slovenije in pripovedovala o zgodovini ljubljene domovine. Ko se je Slovenija osamosvojila in sprejela zakon o denacionalizaciji, je bil moj oče star že osemdeset let, vendar je poln upanja in veselja koval načrte za prihodnost, da bi spet obnovil posest. Leta 2002 je umrl. Še danes, leta 2018, denacionalizacija še ni čisto zaključena. Zadnja želja mojih staršev je bila, da bi bila pokopana v grajski kapeli. Upam, da jima bom lahko izpolnila to željo.Leta 2011 smo zgradili hišo v Preddvoru in srečna sem, da moja sinova in devet vnukov radi prihajajo v Slovenijo. Vesela sem, če lahko prijateljem razkažem to lepo deželo.

Jutta Auersperg: Vnebovzetje sv. Elije na ognjenem vozu

Moja duša je doma tu. 5

Dr. Miha Preinfalk

PLEMST VO NA SLOVENSK EM

Slovenske dežele so dolga stoletja sodile v okvir Svetega rimskega cesarstva oziroma od začetka 19. stoletja v okvir Avstrijskega cesarstva. Po svojem ustroju in delovanju se niso razlikovale od drugih habsburških dežel. Tudi tu je družbeno elito tvorilo plemstvo, ki se je začelo oblikovati predvsem od visokega srednjega veka dalje. Najprej so usodo današnjega slovenskega prostora krojile visokoplemiške dinastične rodbine (Spanheimi, Eppensteinci, Babenberžani), ki so večinoma prišle iz drugih delov cesarstva, a jih je to ozemlje privlačilo zaradi možnosti vzpona in bogatenja. Do konca srednjega veka so vse v moški liniji izumrle, nazadnje grofje Celjski in Goriški. Končni zmagovalci so bili Habsburžani, ki so najpozneje do začetka 16. stoletja prevzeli vse slovenske dežele in tu vladali do konca prve svetovne vojne. Mnogoštevilno deželno plemstvo je bilo habsburški hiši zvesto vse do konca monarhije. Bilo je zelo raznoliko in hierarhično urejeno. Nekaj je bilo starih, še srednjeveških rodbin, ki so v novem veku tvorile smetano plemiške elite, čeprav je le peščici uspelo pridobiti knežji naziv, ki jim je omogočil preboj v najvišje družbene sfere (npr. Auerspergi ali Lambergi). V novem veku je nastajalo t. i. plemstvo obleke ali plemstvo denarja. To so bili bogati posamezniki, trgovci, podjetniki, tudi vojaški častniki (tudi slovenskega rodu), ki jim je vladar za zasluge podelil plemiški naziv. S povzdigi v plemstvo sta bila radodarna zlasti zadnja cesarja – Franc Jožef in Karel. Točno število plemiških rodbin, ki so živele v slovenskem prostoru in sooblikovale njegovo zgodovino, je težko ugotoviti. Po nekaterih ocenah bi jih od leta 1500 do leta 1918 lahko našteli okoli tisoč, če pa bi k temu prišteli še vse srednjeveške rodbine (visokoplemiške in ministerialske), bi se številka dvignila še za nekaj deset. Plemstvo je stoletja dolgo v Evropi in tudi na Slovenskem tvorilo družbeno, gospodarsko, politično in kulturno elito. Zaradi specifičnega družbenega statusa je bilo pogosto nosilec napredka in posrednik novih kulturnih tokov. V osrednjem slovenskem prostoru je pomembno vlogo odigralo zlasti v času reformacije, ko so kranjski plemiči podpirali slovenske protestante in s tem posredno omogočili razvoj slovenske književnosti in slovenskega knjižnega jezika. Z nastopom vladarskega absolutizma v začetku 17. stoletja pa se je skrhala tudi moč deželnega plemstva, zbranega v stanovih. Njegov pomen je nato počasi usihal, dokler ga v 19. stoletju ni popolnoma izrinilo meščanstvo. V začetku 20. stoletja je plemiški stan postal svojevrstni anahronizem in je bil po koncu prve svetovne vojne v večini držav naslednic Avstro-Ogrske formalnopravno odpravljen, ponekod celo prepovedan. Plemstvo je v preteklosti tudi v slovenskem prostoru nedvomno odigralo pomembno vlogo, zato je zmanjševanje ali zanikanje te vloge siromašenje in Serija knjig o plemiških rodbinah na Slovenskem založbe Viharnik

potvarjanje slovenske zgodovine. 7

Dr. Jože Dežman

BL AGOSLOV LJENI I N P R E K L E T I

Aleks Leo Vest je kot zastopnik sorodnika, malega bratranca Karla Palma v boju za njegovo državljanstvo in denacionalizacijo njegovega premoženja prehodil dolgo pot skozi mnoge organe Republike Slovenije in na lastni koži občutil, kako se RS obnaša do plemstva kot denacionalizacijskega upravičenca in slovenske zgodovinske elite. S tem sem seznanil slovensko javnost.3 Vestove in Detelove sem predstavil kot primer komunističnega preganjanja v sobi Slovenija 1945–1960 na stalni razstavi Slovenci v 20. stoletju v Muzeju Grb družine Vest

novejše zgodovine Slovenije.4 Imenitne pogovore o plemstvu sem imel z Marianom Rugaletom. V službi računovodja, po njej in kasneje v pokoju pa neutruden iskalec sledov za

Aleks Leo Vest je v poskusnem zvezku

plemiškimi družinami s slovenskega ozemlja. Leta 2001 in 2002 sem

Gorenjskega biografskega leksikona v prispevku

plemiških in 26 neplemiških družin, povezanih z osrednjim slovenskim ozemljem

o plemenitih Vestih opisal, kako ga »je bilo sram,

(Gorenjska, Ljubljana, Notranjska, Dolenjska).

da izhajam iz plemstva, sram me je bilo dejstva,

Gre za neprecenljiv mozaik epigrafičnih, heraldičnih, genealoških in topografsko

da je bil moj oče leta 1944 kot nemški vojak pogrešan

/ antropoloških dokumentov, ki na novo osvetljujejo v nacionalnem zgodovinskem

na ruski fronti, sram, ker so nas leta 1948 stražiški

spominu na rob odrinjeno plemstvo.«5 Tedaj do objave ni prišlo. Na srečo pa je uspelo Rugaletovo sodelovanje z Mihom Preinfalkom in skupaj sta objavila

udbovci dobesedno vrgli iz najemniškega stanovanja

dve knjigi; Preinfalk pa je nato nadaljeval predstavitev plemiških družin v

na cesto, sram, ker kot otrok nemškega vojaka nisem

imenitni zbirki še štirih knjig.

smel v zdravstveno kolonijo, sram, ker sem kljub

Tako Vestov kot Rugaletov primer sta dobra ilustracija kulturnega upora, ki

izobrazbi moral služiti vojaški rok v kazenski enoti.

je načenjal titoistični sistem ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil,

Menim, da je rodoslovje eno temeljnih področij,

ki je plemstvu namenil izbris iz sedanjosti in preteklosti.

na katerih je mogoče na podlagi zgodovinskih dokazov

Zato sem pričujočo razstavo in katalog naslovil Blagoslovljeni in prekleti.

vzpostaviti most do tistih pozitivnih vrednot

Gre za začetno poročilo, za površinsko zaznavo, ki pa zasluži nadaljevanje.

in samopodobe naroda, ki so bile zaradi ideoloških zlorab sprevržene v svoje nasprotje.«

V svoji vlogi za slovensko državljanstvo je Karl Palm 25. novembra 1991 zapisal: »Prostovoljno nikoli ne bi zapustil moj dom in deželo, kjer sem vzrastel.« 2

Ministrstvu za kulturo predlagal, da bi financirali objavo gradiva »174

1 Dr. Aleks Leo pl. Vest: Stražiški Vesti in kroparski Potočniki, v. Jože Dežman, ur.: Kroparske družine od 15. do začetka 20. stoletja (Gorenjski biografski leksikon, poskusni zv. 1). Radovljica: Občina, 1998, str. 107–108. 2 Če ni drugače navedeno, so navedbe iz skeniranih dokumentov iz arhiva dr. Aleksa Lea Vesta in Jutte Auersperg. 3 Jože Dežman: Plemstvo in denacionalizacija – primer dr. Aleksa Lea pl. Vesta, Delo – Sobotna priloga, 22. maja 1999, str. 38–39. 4 Jože Dežman: Slovenija 1945–1960, Celovec: Mohorjeva, 2007, str. 41. 5 Mariano Rugale: Kako se je vse začelo …, v: Mariano Rugale, Miha Preinfalk: Blagoslovljeni in prekleti – plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem, 1. del, Ljubljana: Viharnik, 2010, str. 5. Jože Dežman: Predlog za sofinanciranje knjige Mariana Rugaleta Blagoslovljeni in prekleti v projektu Gorenjski kraji in ljudje, 2002, arhiv avtorja.

Z M E DA SL OV E NSK E T R A N Z IC I J E

do nemštva kot politične, gospodarske in kulturne (pre)moči. Zato v dandanašnje dni odmevajo vroči časi rojstva slovenske nacije v 19. stoletju, ko se je tisti, ki je

Slovenska tranzicija se giblje med dvema svetovoma. Na eni strani je RS plačala

bil kritičen do slovenstva oziroma se je politično povezal z nemštvom, znašel pod

več milijard evrov za rente s podlago v sistemu privilegijev, ki si jih je zagotovil

prekletstvom narodnega izdajalca.

komunistični novi razred, na drugi strani pa je vzpostavila več oblik poprave krivic, ki jih je zagrešil prav isti komunistični razred. Tudi za poprave teh krivic

Med tarčami razrednega boja so komunisti plemstvo postavili na visoko mesto.

je RS namenila več milijard evrov.

Čeprav je bilo plemstvo po številu in vplivu komaj še prisotno v slovenskem prebivalstvu, je bil komunistični napad na plemstvo in gradove silovit. Posebej

Ohranitev privilegijev rdečega novega razreda je potekala brez večjih ugovorov,

zato, ker je bil povezan s predstavo o plemstvu kot izkoriščevalskemu tujstvu,

nasprotno pa poprava krivic žrtvam komunizma poteka v raznorodnih ukrepih,

zlasti nemštvu.

ki različnim skupinam žrtev zagotavljajo zelo različne pravice, uresničitev vseh pa tako na politični kot upravni in pravosodni ravni naleti na vse mogoče ovire.

Boris Kidrič je o nemški manjšini izjavil, da ga njene pravice ne skrbijo, saj

V stalinistični in samoupravni Jugoslaviji/Sloveniji je komunistična oblast

nemške manjšine ne bo.7 To je veljalo tudi za plemstvo. Tako kot mnogim

vzpostavila sistem, ki je primerljiv z apartheidom. Komunistična manjšina je z

drugim je tudi plemstvu komunizem namenil socialno smrt. V okviru

ukrepi permanentne revolucije bíla razredni in ideološki boj proti osovraženim

razširjene Lemkinove definicije genocida lahko v zvezi s plemstvom omenimo

drugim, ki so bili lahko ali manjšine (nacionalne manjšine, plemstvo, meščanstvo)

razvoj genocidnih vrednot v skupini, ki izvaja genocid (zaničevanje tujcev

ali večine (kmetje, verniki), seveda pa tudi proti morebitni opoziciji.

itd.), oskrumbo in uničenje kulturnih simbolov, plenjenje, prepoved kulturnih aktivnosti in vedenjskih vzorcev … Posledice takega napada so kulturne izgube,

Vedno znova odmevi preteklosti vstopajo v sedanje ideološko-politične obračune.

družbene in kulturne posledice … Silovitost napada je bila taka, da je lahko

Tako ravno zdaj poteka obravnava zakona, ki naj bi zagotovil posebne pravice

skupaj z drugimi posledicami komunistične revolucije vodila v socialno smrt.8

pripadnikom narodov iz republik nekdanje Jugoslavije, živečim v Sloveniji. Po podatkih MNZ je bilo konec leta 2015 v Sloveniji 212.444 oseb, ki izvirajo z območja nekdanje Jugoslavije, ali okoli deset odstotkov prebivalstva. Nekaj poslancev je v razpravi opozorilo, da bi morali ustrezno urediti tudi položaj nemške manjšine. Nemška manjšina je med manjšinami držav, ki so naslednice držav, ki so v drugi svetovni vojni okupirale Slovenijo (če pustimo ob strani Neodvisno državo Hrvaško), doživela najhujšo usodo. Na evropski ravni zaznavajo, da so člani nemško govoreče skupnosti »še vedno deležni predsodkov in stereotipov, povezanih z zgodovino druge svetovne vojne. […] ECRI ugotavlja, da nemško govoreča skupnost ni zaščitena z ustavo, in še naprej poziva, da jo je treba priznati kot narodno manjšino.«6 Tudi dejstva o strašnem komunističnem preganjanju italijanske manjšine in nekaj hudih nasiljih nad madžarsko večino le počasi prihajajo v slovensko javnost. Prav tako se praviloma selektivno obravnavajo Rome in Jude. Če se obsojata porajmos in holokavst, se šele zadnje čase v javnosti več omenja partizanski teror

GR A D GOR I … Več plemičev je bilo žrtev komunističnih napadov in terorja. Med vojno naj omenimo štiričlansko družino Lichtenberg v Krajini pri Bevkah, tri člane družine Logothetti v Dobu pri Mirni, tri člane družine Lazarini v Smledniku, po vojni pa tri člane družine Attems, po dva iz družin Detela, Lippit Warren in Auersperg, po enega Herbersteina in Windischgrätza, eno Schönbornovo. 9 Revolucionarno ihto dokazuje tudi brezglavo uničevanje gradov. Ivo Žajdela je zbral podatke, da so »med vojno partizani požgali ali kako drugače uničili vsaj 78 gradov, Nemci 12, Italijani dva (Nadlišek, Uhanje v Ustju), četniki enega (Pogance), domobranci enega (Zavrh pri Spodnji Slivnici), t. i. zavezniki pa z bombardiranjem štiri (dvorec Thurn v Solkanu, Gewerkenegg v Idriji, Prestranek, Vurberk). Za uničenje desetih gradov storilec za zdaj ni znan, dva pa so uničili po vojni. Vseh gradov, uničenih med vojno, je bilo 108 (in verjetno še vsaj dva).« 10

nad Romi, ki je hujši kot nacionalsocialistična in komunistična represija nad Judi. Vendar zapleteni odnosi z Nemci, Italijani, Madžari, Romi in Judi nimajo samo komunističnih korenin, segajo globlje v zgodovino slovenskega prostora. Vsekakor pa sedanje odrivanje in zaničevanje nemške manjšine odraža travmatično razmerje med nemštvom in slovenstvom, ker se je slovenstvo oblikovalo v opoziciji

6 Poročilo Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti v Sloveniji (četrta faza spremljanja), Svet Evrope, 16., septembra 2014, str. 33.

Gregor Jenuš: Uničenje nemške manjšine v Sloveniji, v Jože Dežman, Hanzi Filipič, ur.: Vroče sledi hladne vojne. Celovec – Mohorjeva, 2013, str. 51. 8 Jože Dežman: Preseganje travmatskih bremen titoizma. Bogoslovni vestnik, 2012, št. 4, str. 633–634. 9 Podatki Iva Žajdele, Mihe Preinfalka, popisa žrtev druge svetovne vojne in revolucije Inštituta za novejšo zgodovino. 10 Ivo Žajdela: Grad gori – naj še teče kri, med drugo svetovno vojno uničeni slovenski gradovi. SLO časi, kraji, ljudje, 2014, št. 2, str. 53. 7

Zaradi koncentracij uničevanja na posameznih območjih lahko sklepamo na radikalnost lokalnih voditeljev oziroma da je bilo na večini območij, kjer gradov

O T O P L . D E T E L A M L . I N K A R L PA L M

niso množično uničevali, partizansko gibanje prešibko za kaj takega. Uničevanje

Detelovi so bili graščaki že stoletje, preden je Oton Detela st. dobil plemiški naslov.

je spremljalo ropanje tako partizanov kot okoliškega prebivalstva.

Jožef Detela je leta 1791 kupil grad Zalog (Wartenberg) pri Moravčah. Dvorec so partizani požgali 15. julija 1943, 5. aprila 1945 še grajsko kapelo, po vojni je bil

Ivo Žajdela je opozarjal, da »ko se piše o gradovih, se navadno navedejo vsi datumi,

porušen do konca. Spadal je »med najpomembnejše novoveške profane arhitekturne

ki so za zgodovino gradu pomembni. Pri nas pa nekateri še vedno menijo, da požig,

spomenike na Kranjskem«.13 Jožefov vnuk Danijel se je s poroko s Karolino Dietrich

miniranje in nasploh “prispevek” k uničenju gradu ni pomemben podatek. In

naselil na že omenjeni Ajmanov grad v Svetem Duhu pri Škofji Loki.

to samo zato, ker je šlo za partizane. Kdo pa so bili partizani, da se ne bi smeli omenjati pri tej njihovi “zaslugi”? Komu na čast se te stvari zamolčujejo in nekoga branijo?« 11 Vendar se vzdušje spreminja. Naj omenim dva primera z inačicama A, ko se storilci skrivajo, in B, ko so storilci omenjeni. Ajmanov grad A

»Med drugo svetovno vojno je bil grad precej poškodovan in požgan, vendar je bil po vojni temeljito obnovljen.«

»Uršulinke leta 1956 kupijo zapuščen Ajmanov grad pri Svetem Duhu, ki so ga zažgali domači partizani in je bil v zelo slabem stanju.«

Križ pri Komendi A

»Med drugo svetovno vojno je bil požgan in nato podrt.«

»V kriškem gradu so bile številne dragocene umetnine, ki jih je leta 1929 v knjigi Umetnostni spomeniki Slovenije – Politični okraj Kamnik opisal dr. France Stele. Veliko jih je bilo uničenih v požaru, del pa je po vojni

izginil neznano kam. Od nekdanjega mogočnega gradu je ostalo bore malo. Nalog za

požig gradu je izdal domačin Janko Rudolf, utemeljevali so ga s strahom pred

nastanitvijo nemških vojakov na tej strateško pomembni točki, čeprav se v

gradu skoraj nikoli ni zadrževala kakšna večja nemška enota.« 12

Poroko Ota Detele ml. in Magdalene Vest. Oto Detela st. je peti z leve v zadnji vrsti, Ana Detela pa druga z leve v srednji vrsti. Ob njej sta nevesta Magdalena in ženin Oto.

Uničevalen je bil tudi odnos oblasti po vojni, ko so domala vse gradove izropali, mnogo so jih prepustili propadanju, v mnogo naselili kolhoze, psihiatrične ustanove, domove za ostarele, zapore, popravne domove, v njih so stanovali proletarci in reveži. Le kak grad, ki si ga je prisvojila komunistična vrhuška, je ostal kolikor toliko ohranjen (Snežnik, Strmol). Zatika se tudi pri prenovah, omenimo naj samo zaplete pri cerkvenih Goričanah in Betnavi.

Tam je bil 12. novembra 1839 rojen

v plemiški stan. Bil je častni član

Oton Detela. Detela je bil več kot

trgov Vrhnika in Radeče in občin

trideset let poslanec deželnega zbora

Smlednik, Šenčur pri Kranju, Hrastje,

za Kranjsko. Za Josipom Poklukarjem

Šentjošt, Kovor, Križe pri Tržiču,

je bil leta 1890 imenovan za

Mavčiče, Selca, Sodražica, Nemška

drugega

deželnega

Loka, Spodnji Logatec in Voglje.

glavarja Kranjske. Bil je komtur

Poročen je bil z Ano Lambergar.

slovenskega

Francjožefovega reda z zvezdo, vitez

Ivo Žajdela: O uničevanju gradov med drugo svetovno vojno, Zaveza št. 79, december 2000. Zbrano po spletnih objavah.

reda železne krone III. stopnje,

Njun prvi sin Oto je bil rojen 15.

član gosposke zbornice, predsednik

novembra 1865 v Oplotnici. 6. maja

komisije za pogozdovanje Krasa. Od

1893 se je na Šempetrski graščini

leta 1898 oziroma 1900 ˝povzdignjen

(Schrottenthurn) v Stražišču poročil

Igor Sapač: Stavbna zgodovina dvorca Zalog pri Moravčah.

Oto Detela ml. z ženo Magdaleno

z Magdaleno pl. Vest. Oto je od

svetnik, predsednik Kmetijske družbe

svaka Viktorja Vesta leta 1902

in nosilec številnih drugih funkcij.

kupil Šempetrsko graščino, od Janka Urbančiča pa leta 1909 še grajsko

Otonova hčerka Avgusta se je 6.

posestvo Turn v Potočah. Obe posestvi

maja 1911 poročila z Avstrijcem

sta imeli 820 hektarjev. Ajmanov grad

Heinrichom Palmom, nadporočnikom

je leta 1918 prevzela Otonova sestra.

v dragonskem polku. 19. maja 1912 se

Detela ml. je bil cesarsko-kraljevi

jima je rodil sin Karl Heinrich Marija.

dvorni svetnik, okrajni glavar, banski

Avgusta in Heinrich sta se ločila,

Fran Klemenčič, Portret Otona pl. Detele st., 1911, o. pl., 168 x 106 cm, Narodna galerija

Poroka Avguste pl. Detela in Heinricha Palma leta 1911 pred vhodom v grad Šrotenturn v Stražišču; sedijo (od leve proti desni): ?, Madeleine pl. Detela, Oto pl. Detela (st.), Anna Reinisch v. Sonderburg (ženinova mati), Avgusta pl. Detela, Heinrich Palm, Magdalena pl. Detela, roj. pl. Vest, Anna pl. Detela, roj. Lamberger, Oto pl. Detela (ml.), (verjetno) Julija grofica Normann-Ehrenfels, roj. pl. Vest, ?; stojijo (od leve proti desni): ?, Richard Palm (ženinov brat), njegova žena Hanna baronica Gasthain, ?, župnik, Karl Palm (ženinov brat), ?, ?, Leon pl. Detela (?), (verjetno) Frančiška Labaš pl. Blaškovec, roj. pl. Vest, Karl Reinisch v. Sonderburg (hrani: Aleš Vest, Ljubljana). Miha Preinfalk, Blagoslovljeni in prekleti, 1. del, str. ¸51 Ana Detela in Oto Detela st. Hrani Lea Batagel

Avgusta se je kasneje še enkrat poročila, izstopila iz katoliške vere. Umrla je

V spričevalu kranjske gimnazije piše, da je Palmova narodnost slovenska,

2. aprila 1922 v Ljubljani. Heinrich je umrl 6. septembra 1956 v Gradcu. 14

»podanost« pa SHS (kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev).

Karl Palm je zato od malega živel pri starih starših Otonu in Magdaleni na

Oto Detela in Heinrich Palm sta 5. decembra 1923 v notarskem zapisu

Turnu. Županstvo občine Preddvor je 5. januarja 1929 potrdilo, da biva »od

darilne pogodbe, s katero je Detela izročal premoženje mladoletnemu Karlu Palmu, sklenila tudi sporazum o Karlovi vzgoji, ki »pristoja darovalcu – staremu očetu, odnosno stari materi tudi glede nadaljnje vzgoje in izobrazbe mladoletnega Karla Henrika Palma […] Kot splošno vodilo za nadaljnjo vzgojo in izobrazbo mladoletnega Karla Henrika Palma naj velja, da bode ta kolikor mogoče univerzalna, duh in telo krepilna. Vsekakor pa mora biti nadaljnja izobrazba taka, da bo mladoletni Karl Henrik Palm svojčas usposobljen na pripadajočem mu posestvu umno gospodariti, kar se bo dalo najboljše doseči z dovršitvijo kake višje gozdarske šole.« Vrednost darovanih posestev je bila ocenjena na 3.200.000 K (kron), od tega poslopij 500.000 K in zemljišč 2.700.000 K. Dokončno pa je Palm postal lastnik premoženja z darilno pogodbo 4. marca 1940: »Prometna vrednost izročenega zemljišča odgovarja današnji izročnini in odpade od te izročnine na poslopja, ki so zelo stara in zelo slaba, 100.000 Din, na pritikline, ki obstoje iz 10 glav govedi, 2 konj z vprego, 4 prašičev, 4 vozov in 2 kočij ter običajnega poljedelskega orodja, 50.000 Din, ostali znesek po 450.000 Din pa odpade na zemljo, ki je v pretežnem delu zelo strm ter

Heinrich Palm s sinom Karlom

Magdalena in Oto Detela z vnukom Karlom Palmom

Karl Palm v gradu Turn

leta 1913 pri svojem starem očetu Oton-u Detela na Turnu v občini Preddvor, ker ima svoje stalno bivališče tudi med šolskim letom. Ves čas njegovega bivanja v tej občini je bilo njegovo vedenje vzorno.« Karl Palm pa v vlogi za državljanstvo leta 1991 navede: »Zakon mojih, staršev je bil leta 1914 ločen. Ostal sem pri moji materi do njene smrti v Ljubljani leta 1922, potem pa pri starih starših Detela v Potočah 20 pri Preddvoru.«

Z uplenjenim gamsom

V delovni sobi

skalovit planinski svet in nerodoviten, ostali del pa tudi slab in hribovit ter težak za obdelavo.« Do takrat je Palm v Brucku v Avstriji doštudiral na gozdarski šoli, opravil je tudi praktično usposabljanje na posestvu Bornovih na Ljubelju. V Jugoslovanski vojski je leta 1938 napredoval v rezervnega topniškega podporočnika. Ob napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil vpoklican v jugoslovansko vojsko in bil v Srbiji ujet.

Učitelj smučanja

Rezervni oficir kraljeve jugoslovanske vojske

Miha Preinfalk, Mariano Rugale: Blagoslovljeni in prekleti, 1. del. Ljubljana: Viharnik, 2010.

DRUG A S V E TOV N A VOJ N A

Poroka Karla Palma in Elze, roj. Siegmund, v Račah

Nemški okupatorji so dali Deteli položaj občinskega komisarja občine Preddvor, Palmu pa občinskega kmečkega vodje. Slovenci so zasedali tudi vse druge položaje v občini. Ne eden ne drugi nista bila vpisana v Kulturbund

(Švabsko-nemška

kulturna zveza) niti v NSDAP (Nacionalsocialistična

delavska

stranka Nemčije) niti nista zaprosila

Oton in Magdalena Detela ter Karl in Elza Palm pred gradom Turn

za nemško državljanstvo. Kot skoraj vsi drugi Gorenjci sta se vpisala v Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund) ter kot večina Slovencev dobila nemško državljanstvo na preklic in zeleno izkaznico. Palm se je 17. maja 1943 poročil z Elzo (tudi Ilse), hčerko kočevskega Nemca, veleposestnika dr. Ferdinanda Siegmunda. Njena mama Elfi, roj. Krese, je bila hči sreskega načelnika v Kamniku. Hči Jutta Maria se jima je

Magdalena Detela z vnukinjo Jutto Palm

Jutta za mamo Elzo

rodila 19. marca 1944.

Poroka Jutte Palm s Hansom Petrom Auerspergom na Dunaju.

19 4 5 Po koncu druge svetovne vojne se je za vse, ki so kaj pomenili v prejšnjih časih in ki so imeli premoženje, začelo preganjanje. Za pregon je bila dovolj politična obsodba. Da so bili vnaprej obsojeni, kaže že izbris zakoncev Detela in Palm iz volilnega imenika. Elza Palm je zapisala, da Ferdinandu Siegmundu in njegovi ženi Elfi niso vzeli volilne pravice. Oba sta lahko zapustila Jugoslavijo. Detela in Palm sta se na odvzem volilne pravice pritožila 23. avgusta 1945. Poudarila sta, da sta sprejela imenovanje na položaj od okupatorja zato, da sta lahko pomagala slovenskemu prebivalstvu. »Nikdar nisva nastopila kot Nemca in govorila na občinskem uradu in tudi v Kranju s slovenskimi uradniki slovensko, kar je bilo strogo prepovedano.« Palm ni prijavil policiji partizanskega »gibanja po našem gozdu, čeprav sem dobro vedel za kurirska pota in sem dostikrat videl partizane. Pri nočnem napadu policije sem tudi tri zaostale partizane srečno pripeljal na varno in jih s tem rešil smrti ali vsaj zapora. To lahko tovariš Hrast potrdi.« Dosegla sta, da so kmetje občine Preddvor oddali le tisoč kilogramov žita letno, dajatve sena sta od zahtevanih 176 ton znižala na 60 ton. »Dajatev drv iz malih kmečkih gozdov sva znižala od 1800 m3 na 850 ter si s tem nakopala sovraštvo gozdarja Grinthamerja, ki nama je škodoval, kjer je le mogel. Zabranila sva leta 1942 izselitev precejšnjega števila malih kmetov, katerih posestva so Nemci hoteli združiti v večja in na te naseliti Nemce, naše ljudi pa poslati v Šlezijo ali pa na Poljsko. Pet dni smo sedeli s komisijo na občinskem uradu in nihče ni smel blizu, kar tov. Jocif iz Preddvora lahko potrdi. Leta 1943 je Gestapa15 od mene kot župana zahtevala, da osnujem domačo obrambo proti partizanom, jaz sem pa to z različnimi odgovori odklonil tako, da so za celo leto pozneje prišli sem.« Detela je posebej poudaril, da ni odgovoren za streljanje talcev v Kokri. »Potek te grozovitosti je bil sledeč: na cesti skozi Kokro v bližini cerkve je bil ustreljen nemški trgovec in njegov avto požgan. Nekaj dni pozneje so prihrumeli ob jutranjem mraku iz Kranja gestapovci in policija kot kazenska ekspedicija in takoj požgali del okoliških hiš, ne glede na to, ali je bil kdo kriv ali ne. Jaz sem izvedel za to šele, ko so prignali živino v Preddvor. Mene kot župana dolžijo, da bi lahko preprečil izselitev žena in otrok. Moj poskus to preprečiti se je izjalovil. Gestapa mi je odgovorila na mojo prošnjo, naj se izpustijo te reve v domači kraj, da doma itak nimajo in da v zasedenem ozemlju ne smejo pustiti tako zalego sovražnikov.« V korist Detele in Palma je podal izjavo vaški odbor Nova vas-Potoče, izjavo v njuno korist je podpisalo 30 občanov, o pomoči partizanom so pričali trije partizani, več uslužbencev medvojne občine. Tako pritožbi kot drugim naklonjenim izjavam

Na podlagi vsega tega je Okrajno narodno sodišče v Kranju 28. septembra 1945 odločilo, da se pritožnikom vrne volilno pravico z utemeljitvijo: »Ker je zastopnik Kraj. NOO tov. Mohor Jela na razpravi 28. 9. 1945 izjavil, da zoper pritožitelje ni nobenih konkretnih očitkov, ki bi bili podani po čl. 4 zak. o vol. imenikih, je moralo sodišče pritožbi ugoditi in odrediti vpis v vol. imenike. Iz samega odloka okrajne komisije za sestavo vol. imenika pa tudi ni razvidno, zakaj bi bil podan sum sodelovanja z okupatorjem.« Toda revolucija je vmes mlela naprej. 4. septembra 1945 je Okrajna zaplembna komisija zaplenila vse premoženje Karlu Palmu. 11. oktobra je Odsek za upravo narodne imovine pri Okrajnem narodnoosvobodilnem odboru Kranj prejel pritožbe »za Otona in Magdaleno Detela s 7 prilogami in od Palm Karla in Elze pritožbo z 8 prilogami«.16 Izhodišče zaplembe je pripravila tajna politična policija, ki je Detelo in Palma uvrstila na seznam folksdojčerjev, ki ga je Krajevni narodnoosvobodilni odbor Preddvor poslal 14. septembra 1945. Za Palma piše: »a/ V Jugoslaviji je zaprosil za jugoslovansko državljanstvo iz madžarskega državljanstva. Šolo je obiskoval v Nemčiji in je bil popolnoma nemško vzgojen. Občeval je samo z nemškimi rodbinami bodisi v tuzemstvu bodisi v inozemstvu. Ob zasedbi je takoj prevzel funkcijo Ortsbauernfuhrerja (krajevni kmečki vodja) in Ortsgruppenleiterja (krajevni vodja). Vse njegovo delovanje je bilo usmerjeno v to, da bi Nemci bili zmagovalci. Njegova izjava je zabeležena na seznamu Ortsbauernfuhrerjev. Je nečak Detela, ki je opisan pod 2. S tem je sodeloval sporazumno. b/ Palm je imel dnevne stike z belogardistično organizacijo in ga je komandant postojanke iz Tupalič vsak dan posečal. c/ Ob svobodi sicer izjavlja, da je Slovenec, ali v splošnem ne kaže poboljšanja.« Dokument je poln laži, omenimo samo, da Palm ni bil madžarski državljan, ni se šolal v Nemčiji, ni Detelov nečak, ampak vnuk. Če bi bil Palm tako povezan z domobranci, bi partizani prav gotovo ne pričali zanj Trditve tega dokumenta pa zanika pa ga že sodba o ponovnem vpisu Detelovih in Palmovih v volilni imenik. Vendar pa je bila na podlagi tega lažnivega konstrukta usoda Detelovih in Palmovih zapečatena. 22. decembra 1945 so jih aretirali kot Nemce. Anton Rogelj iz Potoč je zapisal, da so jih »prišli iskat miličniki, jih odpeljali in družina se ni več vrnila. Vidu sem, da so iz Turna šli samo s kimpežem.«

je 28. avgusta 1945 pritrdil tudi Krajevni narodnoosvobodilni odbor Preddvor: »Tukajšnji Krajevni odbor priporoča, da se prošnja ugodno reši in zadeva točno preišče ter potrdila upoštevajo.«

Gestapo – nacionalsocialistična tajna politična policija.

Okrožna zaplembna komisija v Ljubljani je pritožbe obravnavala šele po izgonu pritožiteljev in jih 12. februarja 1946 zavrnila: »Iz podatkov v spisu je razvidno, da gre za imetje oseb nemške narodnosti, ki spada v celoti pod udar zaplembe v smislu čl. 1. tč. 1 Odloka AVNOJ-a od 21.11.1944. Spisu priloženo uradno potrdilo nanašajoče se na potrditev narodne pripadnosti je izdano po Narodnoosvobodilnem odboru v Kranju, tedaj organu narodne oblasti, ki je za izdajo takega potrdila edino pristojno v smislu Odloka predsedstva SNOS-a od 21.5.1944, Ur. list št. 2.1945. Zato o kaki nezakonitosti v tem pogledu ne more biti govora.«

SM RT V M A R IBORU I N I ZGON

GR AD TURN

Erna Siegmund se je spominjala: »Vprašala si me po dogodkih med vojno. Kot tvoji

Zaplembna komisija je na Turn prišla 6. januarja 1946. Površno je popisala

starši tudi mi nismo nikoli govorili o tem in smo skušali vse pozabiti. Ravno en

blizu dva tisoč predmetov. Do takrat sta bila odvzeta osebna avtomobila Fiat in

dan pred božičem so prišli po nas in nas vtaknili v smrdljiv, prenapolnjen in temen

Steyer 2, verjetno so bili vsaj delno izpraznjeni hlevi in shrambe – omenjenih je le

živinski vagon, kjer smo več dni prebivali brez hrane. Bilo je grozno.

1200 kilogramov krompirja. V hlevu je bilo pet krav, šest telet, trije konji in dva vola, v svinjaku pa trije prašiči, 13 kokoši in dva petelina. V popisu pogrešamo

V taborišču v Mariboru so te hoteli odpeljati, a s pomočjo ljudi, s katerimi smo si

tudi orodje, oblačila in drug tekstil, obuvala, pribor ... Izginil je ves nakit.

delili sobo, nam je uspelo, da smo te skrili. Več mesecev si bila tiha in odrevenela od

Omenimo samo, da je bilo zaplenjenih več kosov pohištva kot kosov oblačil in

groze. Tvoji prastari starši so ti dajali njihove porcije hrane in so umrli od lakote.

obutve, da je bila zaplenjena samo ena rjuha, da med zaplenjenim orodjem ni

Ilse je bila v visoki nosečnosti in je morala v lazaret in tudi Karl je dobil zlatenico.

niti ene sekire ... Pri plenjenju so verjetno sodelovali tudi okoličani.

Kako smo to vse preživeli – samo z božjo pomočjo.« V Mariboru so bili v taborišču, ki je bilo v stavbi nekdanjega bogoslovja (danes Zavod Antona Martina Slomška) na Vrbanski. Oto Detela je umrl 12. februarja, Magdalena pa 25. februarja. Kot kraj smrti je v mrliški matični knjigi navedena Vinarska 30, toda te stavbe ni več.17 Pokopana sta bila 14. in 27. februarja na bolnišničnem oddelku pokopališča Pobrežje. Njunega groba ni več, niti dokumentov o pogrebu.18

Pogled na Turn. Z leve: kozolec, kravji hlev, konjski hlev, grad Turn.

V popisu zaplembne komisije je naveden inventar 32 prostorov: jedilnice, hleva, dveh hodnikov, dveh kleti, dveh kuhinj, lovske sobe, podstrešja, pralnice, predsobe, dveh shramb, shrambe za konjsko opremo, shrambe za vozila, skednja, dveh sob, dveh sob na hodniku, sobe za hlapca, sobe za služkinje, treh spalnic, sprejemnice, svinjske kuhinje, šupe. Omenjeni sta še shrambi za meso.

Bogoslovje pod Kalvarijo v Mariboru, po drugi svetovni vojni koncentracijsko taborišče.

Palmove in Erno Siegmund so izgnali v Avstrijo aprila ali maja 1946. Najprej so bili v taborišču v Brnci (Fürnitz) na Koroškem. Tam je bil 17. maja rojen Karl Otto. Palm je delal v Porečah (Pörtschach) kot hišnik, Siegmundova v kinu. Kasneje je bil Palm hlapec, Palmova pa kravja dekla pri kmetih v nekdanji občini Af lenz nad Gradcem. Nato so bili premeščeni v taborišče Wagna pri Lipnici (Leibnitz). Palmovi so 14. oktobra 1949 dobili avstrijsko državljanstvo in Palm je lahko začel delati kot gozdar.

Bogoslovje doslej ni bilo vpisano na seznam povojnih taborišč. Za pomoč pri zbiranju podatkov o Vinarski 30 se zahvaljujem Zdenki Semlič Rajh. 18 Za iskanje podatkov o grobu se zahvaljujem Pogrebnemu podjetju Maribor. 17

Posnetek parka na Turnu iz let 1927 po drugi svetovni vojni porušeno oranžerijo v ozadju

Ocenjena vrednost inventarja v denacionalizacijskem zahtevku Karla Palma Inventar

vrednost v avstrijskih šilingih

kmetijski stroji in oprema vprege in sedla oprema prostorov servisi in pribor, namizno srebro preproge slike (portreti, lovski prizori, bakrorezi, Pieta) stilno pohištvo, ura

109.000 130.000 271.000 605.000 432.000 914.000 929.000

Karl Palm kot kočijaž svojih starih staršev Ota in Magdalene Detela.

Pregled inventarja po popisu 6. januarja 1946 število

odstotek

posoda

Inventar

432

22,9

jedilni pribor in posoda

341

18,1

pohištvo

249

13,2

slike, dva kipa

200

10,6

trofeje

165

8,8

oblačila in obutev

115

6,1

razno

4,1

tekstil

3,6

kmečko orodje

3,0

vozila, vprege

2,7

preproge

1,5

gospodinjski aparati

1,4

svetila

1,2

kmečki stroji

1,2

ogledala

0,7

lestenci

0,5

0,3

1883

100,0

ure

skupaj

Karl Palm s sestrama Born na notranjem balkonu gradu Turn.

Zaplenjena zemljišča posestva Turn po podatkih oblasti Zemljišča gozd

hektarjev

arov

metrov

149

travnik

njiva

vrt pašniki stavbišče

skupaj

245

Zaplenjen je bil grad Turn, kapela, enonadstropna hiša s hlevom v pritličju, hlev, konjski hlev in kasneje porušene stavbe: cvetličnjak, žaga, pažba, svinjak.

Sliko premoženja dopolni vloga za denacionalizacijo, ki jo je vložil Karl Palm 22. maja 1992. Palm je navedel, da je vrednost gozdov bistveno zmanjšana. »V času zaplembe je bilo povprečno 300 m3 lesa na hektar, sedaj pa ga je manj kot 100 m3 na ha.« Zaplenjeni so bili trije konji, 20 glav goveje živine in 15 prašičev. Iz Palmovega popisa izstopijo pomembnejši predmeti: družinski portreti, domnevno Kremserschmidtova Pieta, lovski prizori, bakrorezi, porcelan, srebro, preproge, dragoceno pohištvo. (Priloga) Od gradu Turn je ostala le še fasada, notranjost je popolnoma iznakažena. Obdaja ga prazna arhitektura doma starostnikov.

BOR BA Z A DR Ž AV LJA NST VO K A R L A PA L M A

54/46, 88/48 in 105/48). Vladno mnenje o pobudi 30. junija 1994 je precej prostodušno razkrilo strah, da bi »v primeru razveljavitve drugega odstavka

Navedli smo dovolj dejstev, da je bil Karl Palm po vzgoji in življenju Slovenec,

35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ Slovenija morala priznati kontinuirano

da je bil jugoslovanski državljan in kot tak izgnan, da mu ni bilo mogoče

državljanstvo Republike Slovenije vsem Nemcem oz. osebam nemške narodnosti, ki

očitati zločinskega sodelovanja z okupatorjem. Vsa dejstva je Karl Palm povzel

so po vojni bile izseljene ali so takratno FLRJ same zapustile, kar istočasno pomeni,

v vlogi za državljanstvo 25. novembra 1991. Za svojega pooblaščenca je izbral

da bi s tem postali tudi upravičenci do denacionalizacije«.

Aleksa Lea Vesta. 6. septembra 1994 so Palma zaslišali na Upravni enoti v Kranju. Sekretariat za notranje zadeve Občine Kranj je 16. oktobra 1992 Palma zavrnil

19. decembra 1994 je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo Palmovo pritožbo.

z utemeljitvijo, da 28. avgusta 1945 ni bil jugoslovanski državljan in da njegovo nemštvo potrjuje dejstvo, da je vpisan na seznam folksdojčerjev.

2. maja 1995 je Vest na Vrhovno RS sodišče vložil drugo tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve. Obsoja ideološko pogojeno odločanje Upravne enote in Ministrstva za notranje zadeve, saj »kaže tudi na nedopusten in indolenten odnos upravnega organa do konkretnega primera, katerega reševanja se ne loteva po veljavnih pravnih pravilih, temveč pod vplivom nepremakljivih političnih izhodišč iz polpreteklega obdobja«. Glede ignoriranja dokazov o Palmovem slovenstvu pa poudari, da je bil Palm »vse svoje živl¬jenje vzgajan in šolan v slovenskem jeziku in slovenskem duhu. Kakršenkoli dogodek, ki bi lahko v to neizpodbitno dejstvo vzbudil dvom, je potreben objektivne analize glede na konkretno zgodovinsko situacijo, v katero je umeščen, z jasno in nedvoumno izključitvijo političnih vplivov pri razlaganju posameznih dogodkov.« Podobno zavrne tudi druga sklepanja, na katerih je temeljila odločba Ministrstva za notranje zadeve.

Elza Palm pod Turnom leta 1953

Karl Palm z otrokom Jutto in Karlom Ottom prvič na obisku na Potočah, verjetno leta 1954.

16. decembra 1996 je Palm na Upravno enoto vložil zahtevo za izdajo odločbe o državljanstvu R Slovenije zase. Upravna enota je 10. januarja 1997 to vlogo zavrnila.

Palm se je pritožil 28. oktobra 1992 in poudaril: »Za pripadnost “Volksdeutscherjem” nisem bil dokazno obtožen ali spoznan za krivega. Posebej želim povdariti, da o odvzemu državljanstva po takrat veljavnem Zakonu o državljanstvu FLRJ (Ur. 1. FLRJ štev. 54/1946, 105/48 in 88/1948) nisem dobil nobene odločbe, kar bi sicer po tem zakonu tudi moral.« Ministrstvo za notranje zadeve je pritožbo zavrnilo 1. marca 1993. Palm se je 5. junija 1993 pritožil na Vrhovno sodišče RS. Vrhovno sodišče je 17. marca 1994 odpravilo odločbo Ministrstva za notranje zadeve, »ker je o odločilnih okoliščinah dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev«. Zahtevo za obnovo postopka je 8. marca 1994 Upravna enota Kranj zavrnila. Vest se je 22. marca 1994 zoper to odločitev pritožil na Ministrstvo za notranje zadeve, to pot je bil neposreden: »Očitno si prvostopenjski organ v skladu s komunistično udbovsko doktrino lasti pravico ignoriranja materialnih dokazov in sodnih odločitev.« Vest in dr. Antonio Urbanc iz Caracasa sta vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 64/45, 26

27. januarja 1997 se je Vest ponovno pritožil in poudaril: »Dejstvo je, da je g. Karl Palm 2. 12. 1991 vložil zahtevo za ugotovitev državljanstva že pred pričetkom veljavnosti Zakona o denacionalizaciji. Upravni organ občine Kranj pa je 7 mesecev kasneje podal zahtevek za ugotovitev državljanstva očitno z namenom omogočiti možnosti uporabe 3. odst. 63. člena Zakona o denacionalizaciji v škodo, ne pa v korist g. Karla Palma. S spreminjanjem pravne podlage se namreč Upravni organ enote v Kranju izogiba ugotavljanju bistvenega kumulativnega pogoja 2. odst. 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, ki govori o nelojalnem ravnanju proti državljanskim dolžnostim. Upravni organ se tako izogiba materialnemu dokazu, to je odločbi sodišča v Kranju iz leta 1945, ki je g. Karlu Palmu priznalo volilno pravico kot osnovno državljansko pravico in to ravno zaradi njegovega lojalnega ravnanja. Ostala dva kumulativna pogoja pa upravni organ določa brez potrebnih materialnih dokazov. Nemško narodnost mu upravni organ enostavno pripisuje brez materialnih dokazov in navajanja virov za svoje trditve, nezakonit izgon iz domovine pa jemlje kot legalno zakonito dejanje takratnih oblasti. Upravni organ s spreminjanjem pravne podlage krši pravico enakosti pred zakonom z namenom škoditi g. Karlu Palmu.« Isti dan je Vest pisal tudi varuhu človekovih pravic. 11. aprila 1997 je Vest zahteval ponovno odločanje Ministrstva za notranje zadeve. 27

23. julija 1997 je Ministrstvo za notranje zadeve odpravilo odločbo Upravne

premoženje oseb, ki so bile 6. aprila 1941 ali v trenutku odvzema jugoslovanski

enote. Poudarili so, da je po novih odločitvah ustavnega sodišča »posamezniku

državljani – tudi če so bili istočasno kot dvojni državljani Avstrijci – ne šteje kot

torej dana možnost, da z vsemi dokaznimi sredstvi, ki obstajajo, dokazuje nasprotno,

avstrijsko premoženje v smislu avstrijske državne pogodbe.

in če dokaže, da je bil zaradi verskih ali drugih razlogov interniran ali da se je boril na strani protifašistične koalicije, je s tem uspel dokazati lojalno ravnanje za potrebe

Nadalje se ignorira 4. člen ustavnega zakona o izvajanju osnovnega ustavnega akta

ugotavljanja državljanstva kot pogoja za upravičevanje do denacionalizacije.

o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je bil objavljen v Uradnem

Tak dokaz vzpostavi domnevo njegove lojalnosti. […] Če bo PALM Karel ovrgel

listu Republike Slovenije št. 1 z dne 25. 6. 1991, kjer je zapisano, da se bodo do

pravno domnevo o njegovi nelojalnosti oziroma če bo dokazal lojalno ravnanje do

sprejetja ustreznih predpisov Republike Slovenije v Republiki Sloveniji smiselno

slovenskega naroda med sovražnikovo okupacijo Slovenije, zoper imenovanega ne

uporabljali tisti predpisi, ki so v Republiki Sloveniji veljali ob začetku veljavnosti

bo mogoče uporabiti novele 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, ker

tega zakona, in da je s tem zgoraj navedeni izvedbeni odlok veljavno pravo v Sloveniji.

ne bo izpolnjen eden od taksativno naštetih pogojev iz te določbe.« Iz tega sledi, da mora Slovenija na osnovi slovenskega zakona o denacionalizaciji 8. avgusta 1997 je bil Palm ponovno zaslišan na Upravni enoti.

svojim, oziroma v trenutku odtujitve jugoslovanskim, državljanom sama dati odškodnino ali jim povrniti premoženje, ki jim je bilo, na osnovi današnjega

Potem je Upravna enota Kranj dne 4. septembra 1997 izdala ugotovitveno

standarda v nasprotju s človekovimi pravicami, odvzeto po 2. svetovni vojni. V

odločbo štev. 20-261/1991-09, da je Karl Palm državljan Republike Slovenije.

nobenem primeru se ne da drugi državi – v teh primerih Avstriji – naložiti takšne zadolžitve ali pa jo nanjo preložiti.

Karl Palm je dobil listino o podelitvi slovenskega državljanstva 26. marca 1999.

DENAC IONA L IZ AC IJA Palm je s pridobitvijo slovenskega državljanstva postal denacionalizacijski upravičenec. Državno pravobranilstvo Kranj je v imenu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov 1. avgusta 1998 zahtevalo obnovo postopka zaradi ugotovitve državljanstva Karla Palma. Vest je pridobil mnenje Inštituta za raziskovanje in svetovanje s področja prava in pravu sorodnih dejavnosti, ki je 21. oktobra 1998 dokazalo, da pravobranilstvo ni upravičeno do te zahteve: »Kako si državno pravobranilstvo predstavlja, da bi po sistemu arbitriranja v demokratični državi na temelju premoženjskopravnih aspiracij države, kot monopolne nosilke državne prisile, razlaščali posameznike na tak način, da bi jim enostavno jemali državljanstva. Do občutljivosti navedenega vprašanja bi morali biti še toliko bolj pazljivi, kajti ni daleč kruta izkušnja tovrstnega razmišljanja iz polpretekle zgodovine.« Naslednja stopnja nezakonitega postopanja državnih organov je bila, da

Hodnik v Turnu

so ovirali in še ovirajo vračanje premoženja Palmu pod pretvezo, da je imel možnost dobiti odškodnino v Avstriji. Na to zlorabo avstrijske državne pogodbe opozarjajo tako nekateri denacionalizacijski upravičenci kot Republika Avstrija. 8. junija 2001 je avstrijski veleposlanik pisal Karlu Palmu, da »osebam, ki so bile do leta 1941 državljani Kraljevine Jugoslavije ali so bile po letu 1945 brez državljanstva, Republika Avstrija ni bila dolžna izplačati odškodnine. V tem smislu je bil v Avstriji izdan 11. izvedbeni zakon državne pogodbe, BGBI. št. 195/1962, v Jugoslaviji pa je jugoslovanski državni sekretar za finance 13. januarja 1958 izdal izvedbeni odlok, ki je bil 29. januarja 1958 objavljen v Uradnem listu Federativne republike Jugoslavije št. 4, in v katerem je nedvoumno zapisano, da se 28

Vsekakor so se med zadnjimi srečanji o tej problematiki intenzivno pogovarjali visoki slovenski in avstrijski politiki. Slovenska stran je tedaj obljubila, da bo nerešene primere uredila korektno in karseda hitro. Žal konkretnega napredka do sedaj še ni (v kratkem obdobju, ki je preteklo od zadnjih pogovorov). Pokazalo se bo, če bodo te zadnje obljube tudi obrodile sadove. Poleg tega sem dodatno posredoval Vaš primer tudi slovenskemu ministru za pravosodje, ki po novem pravnem položaju skrbi za koordinacijo v primerih denacionalizacije.« 20. septembra 2001 je Vest na to kršitev opozoril Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za kmetijstvo. 14. julija 2002 je na ustavno sodišče poslal pritožbo na podlagi 162. člena Ustave R Slovenije zaradi kršitve temeljnih, z ustavo zagotovljenih človekovih in državljanskih pravic s strani Slovenske odškodninske 29

družbe v postopku odškodnine za protizakonito zaplenjeno premoženje Karla Palma. 25. avgusta 2002 je Vest pisal predsedniku vlade Janezu Drnovšku. Opozoril je na izživljanje ljudi starega režima nad žrtvami tega režima: »Očitno si duhovni in fizični potomci nosilcev komunistično udbovske doktrine nacionalnega, verskega in idejnega razlikovanja, v deklarativno demokratični, socialni in pravni državi R Sloveniji, v postopkih denacionalizacije z zlorabo prava lahko privoščijo nadaljnjo lustracijo žrtev komunistične revolucije.« Poudaril je tudi dvojna merila glede dvojnih državljanstev, ki prav tako koreninijo v vrednotenju starega režima: »Zanimivo je, da organi Vlade R Slovenije uveljavljajo dvojno državljanstvo v škodo posameznega državljana le v primeru žrtev komunistične revolucije, ne pa v primeru državljanov, ki so postali slovenski državljani kot

USODE IN IN V EN TA RJ I Komunistični tabuji ter uničevanje zgodovinske dediščine in spomina imajo dolgoročne posledice, ki jih lahko odpravijo le dolgoročni ukrepi. Morda nam lahko pomaga primerjava z dekodiranjem majevske pisave. Skoraj dve stoletji so si generacije raziskovalcev lomile glave, in ko jim je uspelo prebrati majevska sporočila, je bilo to izredno pomembno za majevsko skupnost, ki se je lahko začela učiti svojih korenin. O kulturnem genocidu, ki ga je povzročila stalinistična revolucija in nato ljudska oblast, se razprava šele začenja. Spremembe odnosa do plemstva ilustrirajo mnoge

posledica pridobitev komunistične revolucije. Pri pridobivanju materialnih koristi to kategorijo državljanov organi Vlade R Slovenije v ničemer ne ovirajo zaradi dvojnega državljanstva.« Istega dne je protestiral tudi pri varuhu človekovih pravic: »V razgovoru opozarjate, da komaj opazimo nestrpnost do ljudi iz drugih republik (pri tem so mišljene verjetno republike bivše SFRJ), pri tem pa tudi Vi “ne opazite” nestrpnost državnih organov R Slovenije do lastnih državljanov, ki so bili žrtve komunistične revolucije.« Karl Palm je umrl 12. decembra 2002. V svoji oporoki je želel, da bi premoženje na Gorenjskem dedovala hčerka Jutta, por. Auersperg. Ta po sklenjeni poravnavi z bratom Karlom Ottom nadaljuje prizadevanja za dokončanje denacionalizacijskih postopkov. Vrnjeno je bilo okoli štiri petine zemljišč, izplačana odškodnina za stavbe in funkcionalna zemljišča. Zemljišča v Stražišču je dedovala Detelova vnukinja. Šempetersko graščino je dedoval Karl Palm, ki jo je prodal Aleksu Leu Vestu. Še vedno pa potekajo postopki za izplačilo odškodnine za odvzeto premično premoženje in del zemljišč. Zadnja tožba, ki jo je Auerspergova po odvetnici vložila zoper zavrnilno odločbo Ministrstva za kulturo na upravno sodišče, ima datum 27. aprila 2017. Tako kot pred 16 leti Vest tudi zdaj Auerspergova poudarja: »Na podlagi vsega navedenega je jasno, da Karla Palma ni mogoče šteti za osebo nemške narodnosti, ter da ga na podlagi določil FIP19 ni mogoče šteti za pregnanca, izgnanca oz. preseljenca, zaradi česar na tej pravni podlagi tudi ni bil upravičen dobiti odškodnine za odvzeto premoženje od Republike Avstrije.« Ustavni pravniki opozarjajo, da se v Sloveniji po letu 2000 mnogim denacionalizacijskim upravičencem s takim protiustavnim ravnanjem kršijo temeljne človekove pravice in napovedujejo: »Prav neverjetno pa izpade tako široka razlaga drugega odstavka 10. člena ZDen (Zakona o denacionalizaciji), če jo primerjamo z aktivističnim odločanjem Ustavnega sodišča v letih po sprejemu ZDen. Takšen preobrat je tako velik, da ga ne bi moglo spregledati ESČP (Evropsko sodišče za človekove pravice), če bi se znašel pred evropskimi sodniki.«20

Jedilnica s slikami z lovskimi prizori. Tri so Jutti Auersperg v Narodnem muzeju vrnili, treh pa še ne.

usode, ki so bile odrinjene in se zdaj mukoma vračajo oziroma sploh vstopajo v slovenski javni spomin. Od plemičev jih je le nekaj sprejetih v javni spomin, omenimo Valvasorja, Vego, Miklošiča, Zoisa. Nekateri, ki jih je nacionalistični ključ izločil, se vračajo, omenimo naj Dragotina Dežmana/Karla Deschmanna, Antona Alexandra Auersperga.21 Lahko se vprašamo, kako je mogoče, da se oče naroda, Janez Bleiweis, odpravi z neko obrobno ulico in miniaturnim spomenikom. Prav tako je bil s slovenske strani precej odrinjen Jožef Švegelj, ker je postal Josef Schwegel, kljub velikim zaslugam za domovino, po drugi strani pa šele zdaj Andrej Rahten piše podrobno študijo o njegovem nečaku Johannu Schweglu, ki je postal Ivan Švegelj, zavzeto delal za slovenske meje po prvi svetovni vojni, se upiral nacionalsocialistom v graščini Grimšče na Rečici, po vojni pa do smrti leta 1962 živel v grajskem hlevu. Med mnogimi, ki so jim vzeli pravico do časti in zgodovinske resnice, sta bila tudi Oto Detela starejši in mlajši. Oba pomembna slovenska veljaka, njuna dela in življenji še čakajo raziskave. Ne enega ne drugega ni niti v Slovenskem biografskem leksikonu niti v Enciklopediji Slovenije.

19 FIP: Finančna in izravnalna pogodba, sklenjena med Nemčijo in Avstrijo, za poravnavo škode za obdobje od 13. marca 1938 do 8. maja 1945 (objavljena 27. novembra 1961). 20 Ciril Ribičič, Rajko Pirnat: Pravno mnenje o ustavnoskladni razlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji, Ljubljana, 2. junija 2017, rokopis.

O nekaj primerih zadreg s spominom na zgodovinske osebnosti glej Božo Jezernik: Mesto brez spomina – javni spomeniki v Ljubljani, Ljubljana: Modrijan, 2014.

Grad Turn je bil po vojni nekaj časa vojaška postojanka, od 1948 dom

Za slovenske muzeje in galerije je spoznanje, da imajo v svojih zbirkah ukradene

onemoglih. V ta namen je bila notranjost večkrat prezidana, vendar ob tem

predmete in umetnine, ki jih imajo lastniki in njihovi dediči pravico zahtevati

niso bile opravljene raziskave, ki bi pojasnile njegov zgodovinski razvoj.22

nazaj, precej nadležna tema. Spet smo pri značilnem neravnotežju. Če vlada v družbi načelno soglasje, da je prav, da se žrtvam nacionalsocializma vrača

Palmova hčerka Jutta se je 27. februarja 1965 v St. Lambrechtu poročila s

ukradena dediščina, pa tako stališče ni samo po sebi umevno v primerih, kjer gre

Hansom Petrom Auerspergom, rojenim 20. februarja 1942. 3. avgusta

za žrtve komunizma.

2000 je dobila slovensko državljanstvo. Po očetovi smrti je nadaljevala denacionalizacijske postopke. Sama in s pomočjo cenilcev je zbrala podatke o

Auerspergova je to spoznala, ko je sledila muzealijam in umetninam s Turna. S

premičninah s Turna in skušala slediti, kam so šle.

svojo vztrajnostjo je dosegla, da so ji leta 2008 iz Narodnega muzeja vrnili v last prvih pet slik. Ministrstvo za kulturo trenutno priporoča samo izposojo drugih

Oprli so se lahko na že omenjeni zapisnik zaplembne komisije z dne 9. januarja

šestih slik, ki so po vseh strokovnih ocenah ukradene na Turnu, vendar se celo

1946, na komisijski zapisnik s 25. junija 1946, popis inventarja, dodeljenega

temu nekateri varuhi zločina v muzejstvu upirajo.

Ivanu Tekavcu, s 6. marca 1946, popis predmetov, ki so bili odpeljani s Turna, s 26. marca 1946, popis predmetov, ki so bili dodeljeni domu onemoglih na

Sodni postopek pa še traja in verjamem, da bo mogoče razumno dokazati, kaj vse

Okroglem leta 1946 in 1947, na seznam knjig, slik in drugih predmetov z dne

je bilo na Turnu ob zaplembi, kaj se da še vrniti oziroma izplačati odškodnino.

28. januarja 1947, seznam zavarovanih predmetov na gradu s 5. junija 1947, na dokumente Federalnega zbirnega centra in 15 fotografij ter druge dokumente.

Vendar pa lahko že zdaj izgubljeno dediščino Turna uvrstimo med gore dediščine, ki je bila uničena in ukradena po slovenskih gradovih. Zato je pomembno, da začnemo

Največ uporabnih predmetov so dali domu onemoglih na Okroglem, ki se je leta

rekonstrukcijo teh grajskih inventarjev, da bomo dojeli, koliko smo izgubili.

1948 preselil nazaj na Turn. Ti predmeti so izginili. Arhiv gospostva Turn se je po zaplembi znašel v Arhivu Republike Slovenije. V Sledi za predmeti, ki so bili s Turna pobrani v Federalni zbirni center, so raznolike

tem fondu je gradivo še nekaterih pomembnih oseb (Franca Benedikta Dinzla,

in vodijo v različne slovenske ustanove, pa tudi k posameznikom. Večinoma jih

lastnika gospostva Ko¬lovrat, dr. Lovra Tomana, odvet¬nika, politika in pesnika,

ni mogoče najti.

Otona pl. Detela ml.) in nekaterih drugih gospostev (Preddvora, Strmola, Gamberka, Ajmanovega gradu, Kolovrata).23 Po izročilu je bil na Turnu izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske z njegovim posvetilom. O njej ni sledu, prav tako nimamo dobrega inventarja grajske knjižnice. Knjig je bilo na Turnu veliko, v prvem popisu so nedoločeni zapisi: dve knjižni omari, dve omari s knjigami, stenska omara s knjigami, več knjižnih polic, knjiga, knjige in nekaj šare, nekaj papirja in knjig, nekaj knjig in pisarniškega materiala, veliko nemških knjig. Državno gozdno skrbništvo Preddvor je popisalo knjige, ki jih je 28. januarja 1947 dobilo s Turna. Gre za slovenske in nemške strokovne knjige o gozdarstvu in kmetijstvu pa tudi časopise, revije, literaturo v slovenskem, angleškem in francoskem jeziku. Knjig in izvodov publikacij je bilo blizu tisoč, pa še nekaj zbirk raznih revij, časopisov – omenimo deset letnikov Bleiweisovih Novic. Upamo, da bomo tako pri Turnu kot drugje dočakali konec denacionalizacijskih postopkov in da bodo različne stroke ter ustanove osvetlile zgodovino plemstva tako v času blagoslova kot v času prekletstva. Da bo naša zgodovina dobila dodaten

Stebrna ura, prehod iz poznega empira v bidermajev, okrog 1810 – 1820. Neznano kje.

Tabernakeljska omara, barok, sreda 18. stoletja. Neznano kje.

Nika Leben: Gradova Turn v Potočah in Hrib v Preddvoru s spomeniškovarstvenega vidika, prispevek za zbornik, v tisku.

lesk in težo.

81–88.

Ivan Nemanič: Kratek oris zgodovine gospostva Turn pod Novim gradom, Arhivi 2003, št. 1, str.

Dr. Jure Volčjak

Priloga: Število 1 1 1 1 1 2 1 1 3 1 2 1 6 4 4 2 1 1 1 4 8 6 2 10 1 2 4 1 2

1 1 1 3 1 9 8

1 3 2 1 1

2 1 2 1 12 1 1 2

34 34

Denacionalizacijski zahtevek Karla Palma za premični inventar kosilni stroj na vprego motorni kosilni stroj sejalni stroj sejalni stroj za koruzo stroj za trošenje umetnega gnojila škropilnici mlatilnica z integrirano čistilnico Rita čistilnica žita obračalni plugi kultivator brani za travnike voz za gnojnico voz (lojtrnikov) sani kočije lahke sani elektromotor 8 KW mlin za sadje stiskalnica za sadje oprema za kuhanje žganja, 3 čebri 600 litrov, hrastovi sodi za 4000 litrov vprege za vole vpreg za konje sedel za jahanje ženski sedli spalnic kuhinja jedilnici dnevne sobe pisarna shrambi (4 vel. omare, okrogla miza, 4 blagajne itd.) jedilni servis Meissen za 12 oseb s priborom kavni servis za 12 oseb Altwien-Bienenkorb namizni kristal za 12 oseb srebrni jedilni pribor za 12 oseb namizno srebro: plošče, nastavki, skodelice, 2 svečnika za 4 sveče, skupaj 11 kg orientalska preproga ca. 24 m2 orientalska preproga ca. 20 m2 orientalska preproga ca. 12 m2 preproge bouchara skupaj ca. 18 m2 kitajska svilena preproga ca. 8 m2 2 portreta v ovalnih okvirih (konec 17. stol.); 6 portretov v okvirih iz orehovega lesa (18. in 19. stol.); 1 portret s posnetkom do kolen (pozlačen okvir) velikih slik z lovskimi motivi (konec 17. stol.), ki so pokrivale vse stene velike jedilnice (do 5 m dolge in ca. 2 m visoke) zbirka bakrorezov z motivi divjadi (Ridinger) oltarna slika (Pieta) Kremserschmidt (v kapeli) renesančne skrinje iz trdega lesa, na sprednji strani izrezljane baročna naslanjača miza z intarzijami (prikazuje 4 leve in 4 palme) majhna skrinja, furnirana, ca. 75 x 75 x 60 cm (na sprednji strani skrinje je krilo, ki se odpira navzven, na tem krilu so na notranji strani vloženi ornamenti, v skrinji so predali s stranicami, na katerih so v barvnem lesu podobe orientalskih pokrajin) empirska naslonjača z bronastimi plastikami trosedežna zofa s plastiko empirska stola in ena okrogla mizica z bronastim okvirjem baročna tabernakeljska omara brez podstavka bidermajerskih stolov visokostoječa ura iz 18. stol. s svinčenimi utežmi, bila je na četrt ure in je imela tudi funkcijo budilke omara z vloženim napisom »16 Dienstmann 66« bidermajerski kredenci

ZBIR K A GR BOV V A R HI V U R EPUBLIK E SLOV ENIJE Večina grbov se v Arhivu Republike Slovenije hrani v okviru Zbirke grbov in zastav (SI AS 1071), posamezni kosi pa se najdejo tudi v drugih fondih in zbirkah, še največ v SI AS 730, Graščina Dol, SI AS 1064, Zbirka plemiških diplom, SI AS 1063, Zbirka listin, in SI AS 1073, Zbirka rokopisov. Zbirka je začela nastajati v 19. stoletju v okviru Kranjskega deželnega muzeja. Sprva se je imenovala Zbirka grbov, od leta 2011 pa gre za Zbirko grbov in zastav. Posamezni kosi so nastali med letoma 1608 in 2006. V preteklosti so bili ob urejanju zbirke seriji grbov članov kranjskih deželnih stanov in seriji grbov iz zbirke Kranjskega deželnega muzeja dodani še listi s podobami grbov, izločeni iz Zbirke rokopisov (SI AS 1073), ter zbirka zastav, izločena iz Zbirke plakatov, letakov in koledarjev (SI AS 1194). Celotna zbirka je od leta 2017 dosegljiva na svetovnem spletu (http:// arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=25350). Zbirka vsebuje pet različnih serij grbov: - Serijo grbov članov kranjskih deželnih stanov (SI AS 1071/I), št. 1–201 - Serijo grbov iz zbirke Kranjskega deželnega muzeja (SI AS 1071/II),

št. 202–355

- Serijo grbov kranjskih deželnih glavarjev iz kapele sv. Jurija

na ljubljanskem gradu (SI AS 1071/III), št. 356–415

- Serijo grbov različnih plemiških družin (SI AS 1071/IV), št. 416–482 - Serijo državnih, republiških in občinskih grbov in zastav (SI AS 1071/V),

št. 483–504

Serija grbov članov kranjskih deželnih stanov (SI AS 1071/I) vsebuje upodobitve grbov družin, duhovščine in mest, članov kranjskih deželnih stanov. Posamezni listi so nastali v 19. stoletju. Serija je urejena po abecednem redu tujejezičnih priimkov posameznih plemiških družin, prvih pet popisnih enot pa zavzema ljubljanska in novomeška duhovščina. Serija grbov iz zbirke Kranjskega deželnega muzeja (SI AS 1071/II) je nastala med letoma 1751 in 1900. Avtorji posameznih upodobitev grbov so neznani, razen pri št. 326, kjer je grb delo za zdaj neznanega avtorja D. Colina. Serija je urejena po abecednem redu tujejezičnih priimkov posameznih plemiških družin. Serija grbov kranjskih deželnih glavarjev iz kapele sv. Jurija na ljubljanskem gradu (SI AS 1071/III) vsebuje predloge z grbi kranjskih deželnih glavarjev, naslikane na listih formata A5. Do nedavnega se je domnevalo, da so verjetno delo slikarja Adalberta Stradala, ki je po ljubljanskem velikonočnem potresu leta 35

1895 naslikal 60 akvarelov z grbi kranjskih deželnih glavarjev. V letu 2017 smo ugotovili, da so starejšega izvora. Po zapisu v Mittheilungen des Historischen Vereins für Krain (MHVK 1 (1846), str. 23, št. 21) jih je Historičnemu društvu za Kranjsko leta 1846 izročil Vincenc Treffenschedl, c.-kr. upravnik kaznilnice v Ljubljani. Serija je urejena po kronološkem redu deželnih glavarjev. Serijo grbov različnih plemiških družin, tudi mest in duhovščine (SI AS 1071/ IV), so po večini ustvarili neznani avtorji, kljub temu pa poznamo imena petih avtorjev: Ludvik Langot (št. 421), Avgust Hartl (št. 423), V. Kreizberg (št. 424, 429–431, 434–437, 447, 448, 453, 456– 463), Leopold Kuwasseg (št. 468) in Eberhard Allerding (št. 481). V tej seriji je ostalo tudi nekaj neidentificiranih grbov. Serija je urejena po abecednem redu tujejezičnih priimkov posameznih plemiških družin. Serija državnih, republiških in občinskih grbov in zastav (SI AS 1071/V) je začela nastajati po letu 1945. Vanjo so uvrščene »domače in zavezniške zastave«, ki naj bi nastale »ob proslavi osvoboditve«. Leta 2001 so bili dodani grbi in zastave nekdanje Jugoslavije in njenih zveznih republik, leta 2006 pa še grbi in zastave slovenskih občin ter elaborati državne simbolike. Serija je urejena deloma po abecednem redu, deloma pa po kronološkem redu prevzema. S proučevanjem grbov se ukvarja posebna veda, tj. heraldika oziroma grboslovje. Stroka jo uvršča med pomožne zgodovinske vede. Heraldika obravnava nastanek in razvoj grbov, njihovo oblikovanje in grbovno pravo. V heraldiki je grb barvasti znak, ki predstavlja osebo, rodbino ali korporacijo. Popoln grb je sestavljen iz ščita, šlema, šlemnega pregrinjala in šlemnega okrasa; glavni del grba pa je ščit z grbovno podobo. V heraldiki veljajo natančna pravila. Grbovne barve so rdeča, modra, črna, zelena in barva živali, rastlin in človeka ter zlata oziroma rumena in srebrna oziroma bela. Barva mora priti vedno na kovino ali kovina na barvo, nikoli kovina na kovino ali barva na barvo. Vsak grb ima desno in levo stran (s stališča tistega, ki ga nosi) oziroma heraldično levo in heraldično desno stran (s stališča tistega, ki ga gleda). Heraldična leva je vedno sprednja, heraldična desna pa zadnja. Podobe na grbu naj bi po pravilih vedno gledale naprej, tj. v heraldično desno stran. Vsak grb je treba natančno opisati po grbovnih pravilih in tak opis se imenuje blazon.

Grb deželnih stanov na Kranjskem

Grb knezoškofa v Ljubljani

Grb baronov Apfaltrer

Grb baronov Bonhomo

Grb baronov Argento

Grb baronov Gusič

Grb družine pl. Kalchberg

Grb baronov Daublebsky von Sterneck zu Ehrenstein

Grb stolnega prošta v Ljubljani

Grb grofov Attems

Grb baronov Bonazza

Grb grofov Colloredo

Grb baronov Elsner

Grb vitezov Gasparini

Grb grofov Thurn-Valsassina iz Križa pri Komendi

Grb grofov Auersperg (Turjaških)

Grb grofov in gospodov Brandis, baronov na Leunanu (Leonburgu), Vorstu in Fahlburgu

Grb družine pl. Coppini

Grb grofov Engelshaus

Grb grofov Alapi

Grb prošta kolegiatnega kapitlja Novo mesto

Grb baronov Gabelhoffen

Grb grofov Aichelburg

Grb baronov Baldacci

Grb baronov Brenner

Grb grofov Coronini

Grb baronov Erberg

Grb grofov Zichy

Grb družine Soteških (Ainödt)

Grb družine Gandin pl. Lilienstein

Grb družine pl. Breckerfeld na Impoljci

Grb baronov Coraduzzi

Grb baronov Abele

Grb knezov Auersperg (Turjaških)

Grb baronov Zierheimb

Grb grofov Barbo

Grb grofov Brigido

Grb družine pl. Cronegg

Grb vitezov Fradeneck

Grb baronov Baronio

Grb grofov Buccelleni

Grb baronov Dienersperg

Grb grofov Wildenstein

Grb grofov Erdődy

Grb družine pl. Ainkhürn

Grb baronov Zois pl. Edelstein

Grb baronov Baselli

Grb državnih vitezov Calucci

Grb grofov Dietrichstein

Grb baronov Wolkensperg

Grb baronov Andriani

Grb baronov Benaglia

Grb družine pl. Hueber

Grb knezov Dietrichstein

Grb grofov Wrbna und Freudenthal

Grb gospodov Zergollern

Grb baronov Ankershoffen

Grb družine pl. Ceroni

Grb baronov Codelli

Grb baronov Egkh

Grb grofov Wurmser

Grb Troyer von Auf kirchen

GRADOVI, DVORCI, DVORI IN PRISTAVE, KI SO BILI UNIČENI MED 2. SVETOVNO VOJNO

Grb baronov Polhograjskih (Billichgrätz)na Baumkircherjevem turnu in Lesnem brdu

Grb vitezov Dienzl pl. Angerburg

Grb grofov Wurmbrand

Grb mesta Črnomelj

Grb družine pl. Andriolli

Grb grofov Chotek

Grb družine Vermatti von Vermersfeld

LEGENDA Grb družine Kappus pl. Pichelstein

Grb grofov Kuenburg

Grb baronov Knorr

Grb grofov Kollowrat

Grb družine pl. Kreutzberg (Creutzberg)

Grb grofov Kuefstein

Grb baronov Kuschlan na Zablatah

Grb družine pl. Huebenfeld

Grb baronov Hallerstein

Grb grofov Thurn-Hofer in Valsassina

Grb vitezov Thierry

Grb gospodov Tinty

Partizani Nemci Ni znano Zavezniki Italijani Lokalni prebivalci

Grb družine pl. Wallensberg

Grb grofov Rindsmaul

Grb baronov Weingarten

Grb grofov Weissenwolff

Grb pl. Gallenstein

Grb družine Jelovšek pl. Fichtenau

Grb baronov Lattermann

Grb baronov Waidmannsdorf

Grb grofov Edling

Grb grofov Wagensberg

Grb družine pl. Manzello

Po vojni Zavezniki, Nemci Četniki

Grb grofov Welsersheimb

Grb grofov Blagaj

Grb gospodov Vogel

Grb grofov Szápáry

Grb družine Jelovšek pl. Fichtenau

Grb grofov Haugwitz

Grb grofov Lažansky

Grb družine pl. Pettenegg

Grb grofov Spaur

Grb baronov Terzi

Grb grofov Trauttmansdorff

Grb knezov Paar

Posameznik

Vsebina: Ivo Žajdela

Nemško-italijanska meja

Avtor zemljejvida: Matjaž Budkovič

Jože Dežman

Blagoslovljeni in prekleti Grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki

Grb grofov O’Donell

Grb vitezov Orlando

Grb družine pl. Orttenhoffen

Grb baronov Ottenfels

Grb grofov Paar

1 Grb grofov Neuhaus

Jezikovni pregled: Judita Babnik

Grb baronov Oberburg

Grb vitezov Pagliarucci iz Kieselsteina

Grb grofov Paradeiser

Oblikovanje in prelom: Slavica V. Okorn, univ. dipl. ing. arh. Tisk: Jagraf, Trboje Naklada: 300 izvodov

Če pri fotografijah ni navedeno drugače, so fotografije

Grb baronov Pasqualati

T 04 201 39 50 E info@gorenjski-muzej.si www.gorenjski-muzej.si

iz družinskega arhiva Jutte Auersperg. Načrti fasade in notranjosti gradu Turn na naslovnici so iz arhiva

Gorenjski muzej Tomšičeva ulica 42 4000 Kranj Grb Pelzhuber von Rosenfeld

Grb grofov Pergen

Grb grofov Perlas

Grb grofov Petazzi

Grb gospodov Führenpfeil pl. Pfeilheim

Grb družine pl. Pistrich

Grb družine pl. Plöcknern

Grb grofov Portia

BLAGOSLOVLJENI IN PREKLETI Grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki Grb družine pl. Premerstein

Grb baronov Ravbar (Rauber)

Grb grofov Rindsmaul

Grb družine pl. Schildenfeld

Grb baronov Rastern

Grb grofov Rosenberg

Grb gospodov Schellenburg

Grb baronov Rechbach

Grb baronov Ruessenstein

Grb družine Schemerl vitezov Leythenbach

Grb baronov Riese

Grb grofov Saurau

Grb baronov Schmidburg

Grb grofov Seilern

Grb grofov Stürgkh

Grb grofov Swéerts-Sporck

Grb baronov Schweiger-Lerchenfeld

Grb baronov van Swieten

Gorenjski muzej 2018 Grb grofov Stubenberg

Grb grofov Strassoldo

Grb grofov Szermage

Grb baronov Struppi

Grb baronov Taufferer

Jože Dežman

Blagoslovljeni in prekleti Grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki

Grb grofov O’Donell

Grb vitezov Orlando

Grb družine pl. Orttenhoffen

Grb baronov Ottenfels

Grb grofov Paar

1 Grb grofov Neuhaus

Jezikovni pregled: Judita Babnik

Grb baronov Oberburg

Grb vitezov Pagliarucci iz Kieselsteina

Grb grofov Paradeiser

Oblikovanje in prelom: Slavica V. Okorn, univ. dipl. ing. arh. Tisk: Jagraf, Trboje Naklada: 300 izvodov

Če pri fotografijah ni navedeno drugače, so fotografije

Grb baronov Pasqualati

T 04 201 39 50 E info@gorenjski-muzej.si www.gorenjski-muzej.si

iz družinskega arhiva Jutte Auersperg. Načrti fasade in notranjosti gradu Turn na naslovnici so iz arhiva

Gorenjski muzej Tomšičeva ulica 42 4000 Kranj Grb Pelzhuber von Rosenfeld

Grb grofov Pergen

Grb grofov Perlas

Grb grofov Petazzi

Grb gospodov Führenpfeil pl. Pfeilheim

Grb družine pl. Pistrich

Grb družine pl. Plöcknern

Grb grofov Portia

BLAGOSLOVLJENI IN PREKLETI Grad Turn v Potočah in njegovi zadnji lastniki Grb družine pl. Premerstein

Grb baronov Ravbar (Rauber)

Grb grofov Rindsmaul

Grb družine pl. Schildenfeld

Grb baronov Rastern

Grb grofov Rosenberg

Grb gospodov Schellenburg

Grb baronov Rechbach

Grb baronov Ruessenstein

Grb družine Schemerl vitezov Leythenbach

Grb baronov Riese

Grb grofov Saurau

Grb baronov Schmidburg

Grb grofov Seilern

Grb grofov Stürgkh

Grb grofov Swéerts-Sporck

Grb baronov Schweiger-Lerchenfeld

Grb baronov van Swieten

Gorenjski muzej 2018 Grb grofov Stubenberg

Grb grofov Strassoldo

Grb grofov Szermage

Grb baronov Struppi

Grb baronov Taufferer