Katalog Kranjska rodbina Mayr v luči arhivskih dokumentov in muzejskih predmetov

Kranjska rodbina

v luÄ?i arhivskih dokumentov in muzejskih predmetov

Razstava Gorenjskega muzeja in Zgodovinskega arhiva Ljubljana

Razstava Gorenjskega muzeja in Zgodovinskega arhiva Ljubljana

Kranjska rodbina

v luÄ?i arhivskih dokumentov in muzejskih predmetov

Marija Kos, Monika Rogelj

Kranj 2012

V Zgodovinskem arhivu Ljubljana se še kako zavedamo

pomembnosti in pestrosti arhivskega gradiva, ki ga predstavljajo rodbinski in osebni fondi. Ker gre v večini primerov tovrstnega gradiva za skupek drobcev, so še toliko pomembnejši nekoliko celoviteje ohranjeni arhivski fondi, kot je to v primeru stare, premožne kranjske rodbine Holchaker-Mayr. Pogosto je v teh in podobnih arhivskih fondih moč najti zelo raznovrstno, izjemno zanimivo gradivo, ne le za strokovnjake, pač pa tudi za širšo javnost. Tako si tudi, ali pa predvsem zaradi tega, tako gradivo zasluži tudi javno predstavitev, tokrat z razstavo in katalogom.

Odločitev za to je bila v našem primeru še toliko lažja in enostavnejša, ker smo se za tak projekt brez kakršnih koli težav dogovorili z našimi cenjenimi kolegi muzealci iz Gorenjskega muzeja v Kranju. Tako sta v projektu uspešno združili tako strokovne kot finančne moči dve pomembni ustanovi, ki s svojim osnovnim poslanstvom ohranjanja in prezentiranja narodove premične kulturne dediščine pomembno zaznamujeta tako lokalno območje Gorenjske kot tudi širši slovenski prostor.

Razstava in razstavni katalog z arhivskimi dokumenti in muzejskimi predmeti razkrivata drobce iz življenja provincialnega meščanstva na Slovenskem ter tako obiskovalca in bralca na lahkoten način popeljeta v preteklost. Ne glede na to, da pričujočemu projektu podrobnejša znanstvena raziskava vsekakor ni bila prioritetni cilj, pa bi kljub temu rad poudaril, da nam vsaka taka, tudi manjša raziskava, lahko poda mnogo zanimivih slik in znanstvenih dognanj o življenju našega meščanstva, saj je imel vsak kraj svoje posebnosti.

Iskrene čestitke avtoricama, Mariji Kos in Moniki Rogelj, posebna zahvala pa gre vsem, ki so na kakršenkoli način podprli projekt, še posebej pa Gorenjskemu muzeju za prijetno sodelovanje. Upam, da nam bo tudi v bodočnosti ponujena priložnost sodelovanja pri takšnih in podobnih projektih. mag. Bojan Cvelfar

direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana

2

Gorenjski muzej varuje premično kulturno dediščino na območju

Gorenjske in je obenem stičišče kulturnih ustanov, društev ter posameznikov. Muzej se povezuje in sodeluje s sorodnimi ustanovami na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju.

V svojih zbirkah Gorenjski muzej hrani tudi številne muzejske predmete in fotografsko gradivo, ki pričajo o življenju kranjskih meščanov v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja. Dragoceno muzejsko gradivo, ki ga hrani muzej, je od različnih kranjskih družin.

Med najštevilnejšimi predmeti je fond iz zapuščine družine Mayr.

Zaradi svoje raznovrstnosti so ti predmeti zelo dragocen vir za poznavanje načina življenja kranjskih meščanskih družin v preteklosti.

O tem nam pričajo oblačila, osebni predmeti članov družine, deli opreme njihovega stanovanja in družinske fotografije.

Predmeti Gorenjskega muzeja in arhivski dokumenti, ki jih hranijo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v Enoti za Gorenjsko, se med seboj dopolnjujejo in povezujejo v celotno zgodbo rodbine Mayr. Zgodbo sta Monika Rogelj in Marija Kos uspešno predstavili z razstavo in s spremljajočim razstavnim katalogom z naslovom Kranjska rodbina Mayr v luči arhivskih dokumentov in muzejskih predmetov.

Pričujoča razstava in razstavni katalog sta plod preteklega povezovanja in sodelovanja med muzejem ter arhivom, , izražena pa je tudi obojestranska pripravljenost za še nadaljnje sodelovanje v sorodnih projektih.

Marija Ogrin, direktorica Gorenjskega muzeja

3

Uv d

Pivovarna družine Mayr na levem bregu Save, pred prvo svetovno vojno.

(Gorenjski muzej, fototeka)

Zgodovinski arhiv Ljubljana

in Gorenjski muzej na območju Gorenjske po tradiciji zbirata in hranita dokumente, fotografije in predmete, ki so del premične kulturne dediščine. Poglavitna naloga arhiva in muzeja je skrb, da se zbrano gradivo zaščiti pred uničenjem in ohrani za prihodnost. Tako arhivsko kot muzejsko gradivo sta primarni

zgodovinski vir za proučevanje preteklosti družbe. Med drugim je to tudi gradivo zasebnikov, ki nam omogoča vpogled v življenje določene družine in njeno povezanost z okoljem. Z njim lahko osvetlimo zanimive, marsikdaj tudi skrite drobce v mozaiku preteklosti neke skupnosti. Kot primer prikaza zasebne družinske zgodovine 4

smo za skupno razstavo izbrali kranjsko družino Mayr, ki je bila v preteklosti skozi več generacij in z različnimi dejavnostmi njenih številnih članov pomemben del gospodarskega in družabnega življenja Kranja. Danes po zaslugi Mayrjevih potomcev velik del družinske zapuščine hranita arhiv in muzej.

Arhivski d kumenti r dbine Mayr

Učno spričevalo Mavrila Mayrja za opravljanje dveletne učne dobe v očetovi pivovarni, izdano leta 1869 v Kranju.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

V Zgodovinskem arhivu

Ljubljana, Enoti za Gorenjsko Kranj obsega arhivsko gradivo, pridobljeno od zasebnikov, manjši delež celotnega gradiva.

O posameznikih in družinah so večinoma ohranjeni le drobci.

Zapuščina družine HolchakerMayr spada med redke, po obse­ gu in vsebini bogatejše fon­de, ki ponuja vpogled v vsakdanje živ­ ljenje tipične premožne kranjske rodbine v obdobju afirmacije slovenskega meščanstva.

Pismo sorodnikov Hladnikovih iz Ljubljane Jelci Holchaker za rojstni dan, leta 1939.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

Večji del zapuščine družine Holchaker-Mayr, ki obsega 23 škatel, je leta 1989 Zgodovinskemu arhivu Ljubljana izročil Boštjan Hladnik. Arhivsko gradivo je bilo shranjeno v Holchakerjevi hiši v Gregorčičevi ulici v Kranju. V zapuščini prevladujejo osebni dokumenti Jelce, njenega moža Franca in brata Mavrila (Rica) Mayrja, nastali večinoma v prvi polovici 20. stoletja. Šolska in učna spričevala, delovne knjižice, 5

potni listi, osmrtnice, evidence dnevne porabe v gospodinjstvu, kuharski recepti, šolski zvezki, posetnice, kupoprodajne pogodbe, zemljiškoknjižne listine, poslovni dokumenti, fotografije, razglednice, zlasti pa osebna korespondenca z bližnjimi sorodniki in prijatelji, sodijo med najbolj neposredne zgodovinske vire. Raziskovalcem omogočajo osvetliti podatke iz upravnih, cerkvenih in pravosodnih arhivskih fondov.

Muzejski predmeti iz zapuscine r dbine Mayr Gorenjski muzej zlasti v zbirkah

kustodiata za etnologijo hrani kar nekaj predmetov povezanih s kranjsko družino Mayr, ki nam pričajo o dejavnostih in načinu življenja kranjskih meščanov v 19. in prvi polovici 20. stoletja.

Posamezni dokumenti in predmeti so tudi v zbirkah kustodiatov za starejšo in novejšo zgodovino ter zanimivo slikovno gradivo v muzejski fototeki.

Gorenjski muzej je leta 1986 iz gostilniške hiše Stari Mayr na Glavnem trgu v Kranju odkupil več kosov pohištva. Pohištvo spalnice je bilo izdelano konec 19. stoletja in je bilo del opreme meščanskega stanovanja družine gostilničarja Mavrila Mayrja in njegove žene Ane ter njunih petih otrok. Med pohištvom so del postelje (vzglavna stranica), garderobna omara, umivalna omara in toaletna mizica z ogleda­ lom, stola, stensko ogledalo in velika masivna miza. Pohištvo je v slogu historizma izdelano iz orehovine in orehovega furnirja.

Zanimivi so struženi stebrički nog in okrasje stolov in toaletne mizice.

Mayrjeva hči Gabriela (Jelca) se je leta 1910 poročila s kranjskim zobozdravnikom Francem

Toaletna mizica s stolom, del pohištva spalnice iz meščanskega stanovanja družine gostilničarja Mavrila Mayrja.

(Gorenjski muzej, foto Tomaž Lauko)

Holchakerjem. Od leta 1920 sta zakonca živela v hiši v današnji Gregorčičevi ulici, kjer je bila prej pristava z gospodarskim poslopjem družine Mayr. Po smrti Jelce je nečak in dedič Boštjan Hladnik med letoma 1986 in 1989 precej predmetov iz zapuščine zakoncev prodal muzeju. To so bila predvsem oblačila in oprema stanovanja, večinoma iz časa med svetovnima vojnama. Med 6

drugim hrani muzej svileno žensko večerno obleko, več parov rokavic, torbic in čevljev za večerne priložnosti, kar nekaj je kosov boljšega perila. Na oblačilih pogosto lahko zasledimo izvezene monograme lastnice. Med moškimi oblačili so ohranjene praznične obleke in suknjiči iz finega blaga, pa tudi posamezni kosi oblačil za prosti čas.

Poročna fotografija Franca Holchakerja in Jelce Mayr, leta 1910.

Družina Mayr s sorodniki na izletu v Kokri, okoli leta 1900.

(Gorenjski muzej, fototeka)

Med gradivom, ki ga je muzej odkupil od Boštjana Hladnika, so tudi starejši predmeti iz zapuščine družine Mayr iz njihove hiše na današnjem Glavnem trgu. Ohranila so se zlasti pražnja oblačila izdelana iz boljšega materiala, na katera so tudi bolj pazili. To so predvsem ženska oblačila iz 19. stoletja, kar nekaj kosov je tudi iz prve polovice stoletja (obleke oz.

(Gorenjski muzej, fototeka)

krila z modrcem, jope, jakne, svileni predpasniki, rute, avbe in pasovi). Oprema, oblačila in fotografije pričajo o socialnem statusu družine in njenih članov ter položaju med kranjskimi meščani.

O življenju in raznolikih gospodarskih dejavnostih širše družine Mayr vse od konca 19. stoletja naprej nam govorijo 7

tudi različni tiski in diplome članov družine, zlasti pa arhiv družinskih fotografij, ki jih hranimo v muzejski fototeki.

Poleg ateljejskih portretnih fotografij so še posebej zanimivi posnetki družine v domačem okolju, zlasti pri preživljanju prostega časa in veselih družb kranjskih meščanov v Mayrjevi gostilni.

R dbina Mayr

Glava dopisa Pivovarne Mayr, na katerem je tudi letnica ustanovitve podjetja 1644, pred prvo svetovno vojno (kopija).

(Gorenjski muzej, foto Tina Arh)

Rodbina Mayr spada med

starejše vodilne kranjske meščanske rodbine. Njeni začetniki so bili nadarjeni podjetniki z močno željo po pridobitvi materialnih dobrin in premoženja. Ustvarili so si ga s trgovino in podjetništvom, sodelovanje pri upravljanju mesta pa jim je prinašalo ugledne službe in številne privilegije.

V najstarejših ohranjenih matič­nih knjigah župnije Kranj, shra­njenih v Nadškofijskem arhivu Ljubljana, se priimek Mayr prvič omenja v poročni knjigi 28. januarja 1725, ko je bila sklenjena poroka med ženinom Mihaelom Mayrjem in nevesto Marino Vrbani.1 1 Nadškofijski arhiv Ljubljana, poročna matična knjiga župnije Kranj (sv.

Kancijan), 1715–1771.

8

Mayrji so bili v Kranju več generacij pivovarnarji in gostilničarji. Po ustnem izročilu so se v mesto priselili iz Bavarske in leta 1644 tukaj ustanovili pivovarno, vendar pisni viri 17. stoletja še niso raziskani. V dokumentih iz 18. stoletja priimek Mayr zasledimo predvsem v povezavi z mestno upravo in pivovarstvom. Josip

V urbarju posestnikov mesta Kranja je bil leta 1759 vpisan Georg (Jurij) Mayr, lastnik pivovarne ob reki Savi in hiše z vinotočem v današnji Cankarjevi ulici.

V davčnem registru imetnikov točilnic vina in piva v Kranju je bil leta 1786 vpisan Anton Mayr, pivovar in gostilničar, lastnik hiše na Podrtini.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 1)

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0002, a. e. 8)

Žontar v Zgodovini mesta Kranja Mayrje prišteva med vodilne meščanske rodbine 18. in prve polovice 19. stoletja in našteva številne funkcije družinskih članov v mestni upravi Kranja skozi več generacij.2 V sredini 18. stoletja se omenjata pivovarja in mestna blagajnika 2 Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja, Kranj, 1982, ponatis, str. 230 in 294.

Jurij in Anton, poštarji in gostil­ ničarji pri Stari pošti Janez Krst­ nik, Emanuel in Janez Nepomuk ter trgovec in gostilničar Ivan Mavril, v mestni davčni knjigi iz leta 1786 pa je naveden Anton Mayr, pivovar in gostilničar ter lastnik hiše na Podrtini. Prav tako so se Mayrjevi še celo 19. stoletje uveljavljali v pivovarstvu in gostilničarstvu (Anton, Franc, 9

Peter in Mavril) ter mestni upravi (mestni odborniki Emanuel, Ivan Mavril in Franc).3 V dokumentih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenj­ sko Kranj se prvič omenja priimek Mayr leta 1759 v urbarju mestnih posestnikov, kjer je vpi­san Georg 3 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0002, a. e. 1, 2, 8.

Ivan Mavril Mayr (1798–1871), trgovec in gostilničar v Kranju.

(Gorenjski muzej, fototeka)

Ženska obleka (krilo z modrcem), pripadajoča jopa (špenzer) in predpasnik iz fino tkanega blaga je bilo sredi 19. stoletja praznično oblačilo ene od članic družine Mayr.

(Gorenjski muzej, foto Tomaž Lauko)

(Jurij) Mayr, lastnik pivovarne ob reki Savi. Njegova hiša z vino­to­ čem (v današnji Can­karjevi ulici) je navedena v mestni računski knjigi leta 1760. V mestno davčno knjigo je bil leta 1786 vpisan Anton Mayr, pivovar in gostilničar, lastnik hiše na Podrtini.4

Njegov naslednik, sin Anton (1782–1844), se je leta 1802 poročil s Kranjčanko Frančiško Jalen. V zakonu se jima je rodilo 20 otrok.5 Med drugim je kupil tudi hišo v središču mesta in odprl gostilno Mayr (danes gostilna Stari Mayr).

4 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0002, a. e. 1, 2, 8.

5 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1.

10

Njegov sin Peter (1818–1899) je prevzel pivovarno in nadaljeval z gostilničarstvom. Povečal in prezidal je gospodarsko poslopje za gostilno. Leta 1855 je kupil plemiški dvorec pri župnijski cerkvi na Glavnem trgu, kjer so imeli v pritličju gostilno. Hišo so po lastniku začeli poimenovati Pri Petrčku in ime Petrčkova hiša

Sejemski dan na Glavnem trgu v Kranju, konec 19. stoletja. Na levi strani trga Mayrjeva hiša in gostilna, na desni Petrčkova hiša.

(Gorenjski muzej, zbirka razglednic)

Notranjost Mayrjeve gostilne na Glavnem trgu v tridesetih letih 20. stoletja.

Na vrtu Mayrjeve gostilne, takoj po drugi svetovni vojni.

(Gorenjski muzej, fototeka)

(Gorenjski muzej, fototeka)

Dopisnica s prikazom Kranja in Mayrjeve pivovarne s skladiščem, začetek 20. stoletja.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

11

Zapisnik državnega finančnega urada o letnem kontrolnem pregledu kapacitete Mayrjeve pivovarniške hladilnice, prostorov in naprav za hlajenje piva, opravljenem 7. januarja 1871 v Kranju. Zapisniku je priložena lesena mera z vžganim pečatom.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0002, a. e. 736)

se je med domačini obdržalo še vse 20. stoletje do danes. V stav­ bi je imelo svoje prostore tudi leta 1846 ustanovljeno kazinsko društvo in od leta 1863 Narodna čitalnica, kjer so se na kulturnih in družabnih prireditvah zbirali kranjski meščani. V zakonu s Kranjčanko Frančiško Šumi se jima je rodilo 16 otrok: Frančiš­

ka, Kancijanila, Ivan, Mavril, Antonija, Peter, Marija, Kristina, Katarina, Franc, Amalija, Elizabeta, Ivan Janez, Anton, Avguštin in Gabrijela.

Petrova sinova Mavril (1851– 1928) in Peter (1854–1908) sta nadaljevala družinsko tradicijo pivovarstva in gostilničarstva, 12

hkrati pa sta se uveljavljala v občinski upravi. Mavril je bil pooblaščen za pobiranje posebne naklade od prodanega piva, kar je predstavljalo dobrodošel dohodek v zaostrenih gospodarskih razmerah druge polovice 19. stoletja. Zaradi hitrega razvoja industrijske proizvodnje in uvoza tujih izdelkov so bili ogroženi

Načrt ledenice in kleti pivovarne Petra Mayrja, potrjen leta 1882.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0002, a. e. 973)

domači obrtniki in manjši podjet­ niki. Sredi 19. stoletja je v Kranju varilo pivo pet manjših sezonskih pivovarjev, poleg Franca in Antona Mayrja še Tadej Josek, Tomaž Trebar, Jakob Jalen. Ob koncu stoletja se je obdržal le še Mavril Mayr, ki je v pivovarni na levem bregu Save zvaril do 5000 hl piva na leto. V začetku 20. stoletja

ga je močna tuja konkurenca prisilila k vstopu v kartel pivovarn, leta 1916 pa je pivovarno zaprl.

Njegov sin Mavril (Rica oz. Rici) je leta 1928 stavbo pri Savskem mostu prodal Stavbni zadrugi Delavski dom Kranj, ki jo je preuredila v delavska stanovanja.6 6 Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja, Kranj, 1982, ponatis, str. 317–426.

13

Na svoji pristavi (v današnji Gregorčičevi ulici) je Mavril leta 1906 zgradil obsežno gospodarsko poslopje s skladiš­ čem, ki je služilo prvotnemu namenu tudi še po zaprtju pivovarne. V letih 1930 in 1938 so ga posodobili za zalogo piva pivovarne Union. V stavbi so uredili tri globoke ledenice,

Zvezek Jelce Holchaker s kuharskimi recepti, predvsem za pecivo. Na prvi strani je recept za doma pripravljeno pivo s hmeljem, praženim ječmenom, kvasom in sladkorjem, brez datuma.

Steklenice za pivo z vtisnjenim napisom Pivovarne Mayr, začetek 20. stoletja (Gorenjski muzej, foto Tomaž Lauko)

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

obratni prostor za točilno napra­ vo, čistilni stroj steklenic, hladilne naprave, mizarsko delavnico in trisobno stanovanje.7 Peter (1854–1908), ki je prevzel gostilno v Petrčkovi hiši, je bil poročen s Kranjčanko Marijo Prevc (1859–1943). V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Peter, 7 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0002), a. e. 2327.

Anica, Danica, Pavel, Ciril in Metod. Družina je živela v hiši v Jahačevem prehodu, ob njej pa je stala njihova gostilna Pri Jahaču (današnja Probanka). Pred drugo svetovno vojno sta jo vodila sin Ciril (1896–1936) in njegova žena Dora. Imela sta hčerko Marijo in sina Petra.

dražbi kupila Kreuzbergerjevo elektrarno v soteski reke Kokre pri Kokrškem mostu, zgrajeno leta 1899. Sin Pavel (1889–1968) jo je vodil v solastništvu s Francem Šemrovom do leta 1938, ko je bila prodana Kranjskim deželnim elektrarnam.8

Petrova žena Marija Mayr je po moževi smrti leta 1909 na

8 Janez Kos: Elektrifikacija kranjskega območja (1892–1940), Kranjski zbornik 1970, Kranj, 1970, str. 379–389.

14

Poslovna vizitka pivovarnarja Mavrila Mayrja.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

Mavril Mayr (1851–1928), pivovarnar in gostilničar, konec 19. stoletja (Gorenjski muzej, fototeka)

Delavska knjižica Mavrila Mayrja, izdana leta 1885 v Kranju.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

15

Družina gostilničarja Petra Mayrja, Kranj, okoli leta 1914.

Od leve zgoraj: sinovi Metod, Pavel in Peter (Petko), oče Peter, zet Alfred Suchy in Ciril. Od leve spodaj: vnukinja Marina, hči Anica, poročena Masten, mati Marija in hči Danica, poročena Suchy.

(Peter Mayr, Kranj)

Petrčkova hiša z izveskom za gostilno, v času tombole v Kranju leta 1927.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0098, t. e.: 12).

16

Načrt za obnovo in dozidavo Mayrjeve hiše v Jahačevem prehodu, izdan leta 1896.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ ZAL_KRA/0002, a. e. 1171/II)

Mayrjeva elektrarna v soteski reke Kokre v Kranju.

(Gorenjska: letoviška, industrijska, trgovska, obrtna, 1931)

17

Sejemski vrvež na Glavnem trgu pred Mayrjevo hišo, trideseta leta 20. stoletja (Gorenjski muzej, zbirka razglednic)

Irma Mayr za klavirjem v domači hiši, pred prvo svetovno vojno (Gorenjski muzej, fototeka)

Mavril (1851–1928), lastnik pivovarne ob reki Savi in gostilne na Glavnem trgu, je bil poročen z Ano Ilk (1862–1931). Imela sta tri hčere, Ano, Irmo in Gabrielo (Jelco), ter dva sinova, Mavrila (Rica) in Hinka. Najstarejša Ana se je leta 1907 poročila Francem Pernušem iz Metlike, sodnikom

Stola sedmorice v Zagrebu. Z otroki sta živela v svoji hiši v Kranju. Najmlajša hči Irma se je poročila s Stankom Hladnikom, strojnim inženirjem iz Novega mesta, ki je izhajal iz glasbene družine. Po poroki sta stanovala v Mayrjevi družinski hiši v Kranju, kjer sta se rodila njuna 18

sinova Damjan (1924) in Boštjan (1929). Leta 1935 so kupili hišo v Langusovi ulici v Ljubljani.

Jelca se je poročila s Francem Holchakerjem (Holzhaker, Holzhacker), dentistom, ki se je priselil v Kranj iz Brna na Češkem. Najmlajši Mavrilov sin Hinko je umrl star 10 let.

Otroci Mavrila in Ane Mayr na začetku 20. stoletja; od leve: Irma, Rica, Gabriela (Jelca) in Ana. Najmlajši sin Hinko je umrl star 10 let.

Poročna fotografija Ane Mayr in Franca Pernuša, pravnika iz Metlike, leta 1907.

Z družino sta živela v Kranju. Pernuš je bil tudi sodnik Stola sedmorice v Zagrebu.

(Gorenjski muzej, fototeka)

(Gorenjski muzej, fototeka)

Osmrtnica pivovarnarja Mavrila Mayrja, leta 1928.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0124, t. e. 1)

19

Spričevalo pivovarniške šole v Münchnu učenca Mavrila (Rica) Mayerja, leta 1913.

(Gorenjski muzej, foto Tina Arh)

Družinsko hišo z obsežnim gospodarskim poslopjem in vrtom na Glavnem trgu, ki jo je v prvi polovici 19. stoletja kupil Mavrilov ded Anton, pivovar in gostilničar, je podedoval Mavrilov

sin Rica (1892–1959), ki se je bolj kot pivovarstvu in gostilničarstvu posvečal ribolovu. V zakupljenih ribiških revirjih reke Save (od Majdičeve elektrarne do jezu v Medvodah) in Kokre je gojil ribe 20

in opravljal nadzorstvo voda. Vsa leta je bil v vodstvu kranjskega gasilstva. Z gostilno Stari Mayr in pivovarniškimi skladišči v Gregorčičevi ulici so upravljali najemniki.

Rica Mayr v ribiški opremi na Bledu, trideseta leta 20. stoletja.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

Rica Mayr je bil dolgoletni aktivni član Gorenjskega ribiškega društva, leta 1957.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

Prostovoljno gasilsko društvo Kranj, leta 1952.

V prvi vrsti, peti z leve je Rica Mayr.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

21

Jelca Mayr, poročena Holchaker, dvajseta leta 20. stoletja.

Franc Holchaker, dentist v Kranju.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

(Gorenjski muzej, fototeka)

Mavrilova hči Gabriela (Jelca) Mayr (1891–1987) je po končanih štirih razredih kranjske ljudske šole štiri leta (1902–1906) obiskovala zasebno nemško dekliško šolo Huth–Hans v Ljubljani. Leta 1910 se je poročila s Francem Holzhackerjem (1883– 1970), vodjo zobotehničnega

laboratorija pri zdravniku Edvardu Globočniku v Kranju. Po opravljenem tečaju na dentalni šoli v Münchnu in dentalnem izpitu v Beogradu leta 1926 je v hiši nasproti župnijske cerkve odprl lastno zobozdravstveno ambulanto. V Kranju je kot dentist delal do upokojitve.

22

Desno: Po opravljenem dentističnem izpitu in učni dobi pri zobozdravniku Edvardu Globočniku je Franc Holchaker dobil dovoljenje Ministrstva za narodno zdravje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za opravljanje dentističnih storitev, leta 1926.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0124, t. e. 1)

HlebĹĄeva hiĹĄa na Glavnem trgu, kjer je imel Franc Holchaker pred drugo svetovno vojno zobni atelje.

(Gorenjski muzej, fototeka)

Reklamni list z obvestilom o storitvah Holchakerjeve zobne ambulante, okoli leta 1909.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

23

Načrt obnove Holchakerjeve hiše v Gregorčičevi ulici v Kranju, leta 1932.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

Jelca in Franc Holchaker sta med tednom živela v obnovljeni hiši na Mayrjevi pristavi v Gregorčičevi ulici (nasproti knjižnice), vikende pa preživljala v počitniški hiši v Kranjski Gori.

Njun edini otrok, sin Franci, je

umrl kmalu po rojstvu, leta 1911.

V Kranju in drugje sta obiskovala kulturne in družabne prireditve (gledališke predstave, koncerte in plese), potovala z avtomobilom, fotografirala in se pogosto družila s sorodniki, prijatelji, Ricijem, 24

Anino in Irmino družino, še zlasti pa z nečakoma Damjanom in Boštjanom Hladnikom. Otroka sta v Kranju in njuni počitniški hiši v Kranjski Gori preživela večino počitnic. Zlasti Boštjana, ki je tudi ob njuni spodbudi

Plesna reda s seznami plesov in izbranih plesalcev Jelce Holchaker, leta 1909 in 1913.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0124, t. e. 1)

Torbica, dolge rokavice in robÄ?ek, del veÄ?erne toalete Jelce Holchaker, trideseta leta 20. stoletja.

(Gorenjski muzej, foto TomaĹž Lauko)

25

Jelca in Franc Holchaker v maškaradnem kostumu na plesu v maskah.

Jelca in Franc Holchaker z nečakom Boštjanom Hladnikom na vrtu svoje hiše v Kranju, pred drugo svetovno vojno.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ ZAL_KRA/0124, t. e. 1)

kasneje postal filmski režiser, sta teta in stric navdušila za fotografijo in mu kupila prvi fotografski aparat. Že zgodaj je postal velik ljubitelj filma in še kot dijak je v Kranjski Gori domačinom predvajal filme.

(Gorenjski muzej, fototeka)

Ob podpori in gostoljubju tete Jelce in njenega moža je v počitniški hiši in po Kranjski Gori poleti 1947 posnel tudi svoj prvi amaterski film z naslovom Deklica v gorah. Premiera filma je bila na vrtu tetine hiše. Kasneje, 26

tudi v času študija in dela v Parizu, je Boštjan Hladnik ves čas ostajal v tesnih stikih s teto, stricem in drugimi sorodniki v Kranju.

Smučarji pred hišo Jelce in Franca Holchakerja v Kranjski Gori.

Jelca Holchaker je vestno vodila dnevnik voženj s svojim osebnim avtomobilom, leta 1936.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

27

Rica Mayr in Franc Holchaker sta z izletov Jelci redno pošiljala razglednice s pozdravi.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1).

Ustanovni sestanek kluba kranjskih amaterskih fotografov v Mayrjevi gostilni leta 1910. Eden od pobudnikov je bil Franc Holchaker (levo), ustanovna članica je bila tudi Jelca (na sredini).

(Gorenjski muzej, fototeka)

Zakonca Holchaker sta bila aktivna člana Planinskega društva Kranj in člana prvega slovenskega kluba fotografov amaterjev v Kranju, leta 1910 ustanovljenega prav na pobudo

Franca Holchakerja v Mayrjevi gostilni. Pred drugo svetovno vojno je bil vodja reševalne službe prostovoljne gasilske čete v Kranju, po letu 1945 pa v vodstvu Gasilskega društva Kranj. Jelca 28

je bila včlanjena v Francoski klub pri Narodni čitalnici in je bila častna članica Foto kino kluba Janez Puhar Kranj.

Diploma Foto kino kluba Janez Puhar Kranj o imenovanju Jelce Holchaker za častno članico, leta 1980.

Priznanje Francu Holchakerju, vodji reševalne službe prostovoljne gasilske čete v Kranju, pred prvo svetovno vojno.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0124, t. e. 1)

Vabilo Jelci Holchaker, članici Francoskega kluba v Kranju, leta 1926.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0124, t. e. 1).

29

Zahvalno pismo interniranca koncentracijskega taborišča Jelci Holchaker za denarno pomoč in varstvo sina med drugo svetovno vojno, leta 1945.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

30

Mestni ljudski odbor Kranj je izdal odločbo o vselitvi več oseb v Holchakerjevo enodružinsko hišo v Gregorčičevi ulici. Jelca se je pritožila zaradi nevzdržnih razmer in pomanjkanja prostora za uslužbence zobne ambulante, leta 1949.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

Med drugo svetovno vojno sta pomagala slovenskim internirancem v koncentracijskih taboriščih, po vojni pa doživljala pritiske oblastnih organov na njuno premoženje.9 Pokopana sta 9 Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1.

v Mayrjevi družinski grobnici na kranjskem pokopališču.

Zapuščino zakoncev Holchaker sta prevzela nečaka Damjan in Boštjan Hladnik. Po njuni zaslugi so dokumenti in predmeti 31

Mayrjevih prednikov danes ohranjeni v arhivu in muzeju kot priče in pričevalci življenja preteklih generacij Kranjčanov.

32

Pismo Boštjana Hladnika Jelci in Francu Holchakerju iz Pariza, leta 1958.

Boštjan Hladnik v času študija v Parizu, petdeseta leta 20. stoletja.

(Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_ KRA/0124, t. e. 1)

(Slovenska kinoteka)

33

An exhibition by the Gorenjska Museum and the Ljubljana Historical Archives

The

family from Kranj in the light of archive documents and museum objects

Summary The Gorenjska Unit of the Ljubljana Historical Archives and the Gorenjska Museum, both in Kranj, collect and keep archive material and objects that belong to the movable cultural heritage of Gorenjska and are a primary historical source. The Ljubljana Historical Archives keep the legacy of the Holchaker-Mayr family, one of the richest private collections, that offers an insight into the everyday life of a typical wealthy Kranj family during the period of the affirmation of the Slovene middle classes. The family heritage consists mainly

The Mayr family of personal documents belonging to Jelca and Franc Holchaker, and to Mavril (Rica) Mayr. In addition, the Gorenjska Museum has within its collections some objects and photographs connected with the Mayr family.

Among them are furniture, fixtures and fittings from their apartment and clothes from the 19th century and first half of the 20th century. All the objects attest to the social status of this family and its members and their position among the Kranj middle classes.

34

The Mayr family was one of the leading older Kranj families of the 18th and 19th centuries, and played an important part of the economic and social life of the town. A number of generations of this family were brewers and publicans. According to oral tradition, they moved to Kranj from Bavaria and in 1644 founded a brewery in the town.

In documents from the 18th century, the surname Mayr can be found mainly in connection with brewing and the town administration.

In the oldest preserved registers of the parish of Kranj, the surname is first mentioned in the marriage registry of 1725. In the documents of the Gorenjska Unit of the Ljubljana Historical Archives, Georg (Jurij) Mayr appears in the land register for 1759 as the owner of a brewery by the River Sava. In the town tax register, the name of the brewer and publican Anton Mayr appears in 1786.

His son Anton (1782–1844) bought a house in the town centre and opened an inn (now known as Stari Mayr). His son Peter (1818–1899) took over the brewery and continued running the inn; he also enlarged and altered the outbuildings behind it. In 1855 he bought the mansion beside the parish church on the main square (Glavni trg), where he had an inn on the ground floor. The house became known as Pri Petrčku (Little Peter’s).

Peter’s sons Mavril and Peter continued the family tradition of brewing and inn keeping. Mavril (1851–1928) took over the inn in the Mayr house and the brewery by the Sava, which in the late 19th century brewed up to 5000 hectolitres of beer a year. Because of strong competition from foreign breweries, he closed the brewery in 1916. His son Mavril (Rica) later sold the building.

Peter (1854–1908) took over the inn in the Petrčk house. He married Marija Prevc, also from Kranj, and the family lived in a house in the street Jahačev prehod. Next to the house was their inn Pri Jahaču (The Horseman), which was later managed by Peter’s son Ciril. In 1909 Peter’s wife bought at an auction Kreuzberger’s power plant in the River Kokra gorge.

Their son Pavel managed it until 1939, when it was sold to the Carniolan Power Plants.

Mavril married Ana Ilk and the family lived above the inn on the main square. They had three daughters and two sons; the youngest, Hinko, died when still a child. In 1907 the oldest daughter Ana married Franc Pernuš from Metlika, who was a judge in Zagreb, but they lived in Kranj. The youngest daughter Irma married Stanko Hladnik, an engineer from Novo mesto. They had two sons: Damjan (1924) and Boštjan (1929). Initially they lived in the Mayr house and then in 1935 moved to Ljubljana. The son Rica (1892–1959) preferred fishing to brewing: he bought fishing rights on stretches of the rivers Sava and Kokra and also farmed fish there, while the inn was rented out. In 1910 the daughter Gabriela (Jelca) married dentist Franc Holchaker, who had moved to Kranj from Brno in Bohemia and in 1926 opened his own dental clinic in the town.

35

Jelca (1891–1987) and Franc (1883–1970) Holchaker lived in the renovated house belonging to the Mayr mansion in Gregorčič Street, and spent their weekends at a holiday house in Kranjska Gora. They attended cultural and social events, travelled in their car, took photographs and often socialised with relatives and friends. They were very close to their nephews Damjan and Boštjan Hladnik. Under their influence Boštjan, who later became a film director, became particularly enthusiastic about photography. During his time as a film student and director in Paris, he maintained a regular correspondence with his uncle and aunt. The Holchakers were the founding members of the first Slovene amateur photographers’ club in Kranj, established on Franc’s initiative in 1910 at the Mayr’s inn.

During World War Two they helped Slovenes in concentration camps and after the War experienced pressure from the authorities over their property.

They are buried in the Mayr family tomb in Kranj cemetery.

The Holchaker’s legacy was taken over by the nephews Damjan and Boštjan Hladnik.

It is because of them that the documents and objects connected with the Mayr family are now kept in the archives and the museum as witnesses of the life of past generations of Kranj townspeople.

Viri: - Gorenjski muzej, predmeti iz zbirk kustodiatov za etnologijo, starejšo in novejšo zgodovino.

- Gorenjski muzej, fototeka.

- Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond: Občina Kranj, (SI_ ZAL_KRA/0002).

- Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond: Gasilstvo Kranj (SI_ ZAL_KRA/0098).

- Zgodovinski arhiv Ljubljana, fond: Družina Holchaker in Mayr, Kranj (SI_ZAL_ KRA/0124).

- Nadškofijski arhiv Ljubljana, Matične knjige župnije Kranj (sv. Kancijan).

- Slovenska kinoteka, arhiv fotografij.

- Peter Mayr, Kranj.

Kranjska rodbina Mayr v luči arhivskih dokumentov in muzejskih predmetov

Literatura: - Gorenjska: letoviška, industrijska, trgovska, obrtna. Uredil Karol Mohorčič, Novo mesto, Progres, 1931.

- Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja, Kranj, 1982, ponatis.

- Zdenko Vrdlovec, Liljana Nedič: Boštjan Hladnik, Slovenska kinoteka, Ljubljana, 2001.

Izdala in založila: Gorenjski muzej, zanj Marija Ogrin, direktorica Zgodovinski arhiv Ljubljana, zanj mag. Bojan Cvelfar, direktor

Avtorici kataloga in razstave: Marija Kos (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj) in mag. Monika Rogelj (Gorenjski muzej) Grafično oblikovanje kataloga in razstave: Barbara Bogataj Kokalj, Studio Aleja d. o. o.

Fotografije: Tomaž Lauko, Tina Arh Skeniranje fotografij in dokumentov: Tina Arh, Zgodovinski arhiv Ljublja­na, Mateja Likozar, Gorenjski muzej, MFC.2, arhiviranje dokumentov, podatkov in informacij, d. o. o.

Restavratorski posegi: Libram, restavratorstvo in knjigoveštvo, d. o. o.

Konservatorski posegi: Marjanca Jeglič, Zdenka Kramar (Gorenjski muzej) Jezikovni pregled: Mija Mravlja Prevod: David Limon Tisk: Medium d. o. o Naklada: 300 izvodov Na naslovni strani: Pismo Boštjana Hladnika teti Jelci Holchaker iz Pariza, leta 1957 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_KRA/0124, t. e. 1) Družina Mavrila Mayrja, gostilničarja in lastnika pivovarne, pred prvo svetovno vojno. Od leve zgoraj: hči Gabriela (Jelca), sin Rica, oče Mavril, zet Franc Pernuš; sedijo od leve: mama Ana, vnukinja, hči Irma in hči Ana, poročena Pernuš, z otrokom. (Gorenjski muzej, fototeka)

Razstava v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, september 2012 Razstavo in tisk kataloga sta omogočila Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport R Slovenije in Mestna občina Kranj CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 929.52Mayr KOS, Marija, 1963Kranjska rodbina Mayr v luči arhivskih dokumentov in muzejskih predmetov : razstava Gorenjskega muzeja in Zgodovinskega arhiva Ljubljana / Marija Kos, Monika Rogelj ; [prevod David Limon ; fotografije Tomaž Lauko, Tina Arh]. - Kranj : Gorenjski muzej ; Ljubljana : Zgodovinski arhiv, 2012 ISBN 978-961-6478-42-7 (Gorenjski muzej) 1. Rogelj, Monika 262966016

36

9,00 EUR