PREJMITE LEPE POZDRAVE Z GORENJSKE Podobe gorenjskih krajev na razglednicah druge polovice 20. stoletja
Še pred dvema desetletjema je bilo v navadi, da z izleta in s počitnic domačim in prijateljem pošljemo razglednico s pozdravi. Pred tem, ko telefoni še niso bili v vsakem stanovanju, so bile razglednice priročne za pošiljanje kratkih sporočil. Včasih so se na njih znašli tudi daljši zapisi z novicami iz osebnega in družinskega življenja.
Gorenjska mesta in turistični kraji, odposlana leta 1985
Razglednice so zanimiv dokument časa in prostora, saj s pomočjo fotografij na njih lahko spremljamo razvoj pokrajine in zaznamo spremembe v Bled, odposlana leta 1972 posameznih krajih skozi desetletja. V Gorenjskem Bohinj, odposlana muzeju zbiramo razglednice gorenjskih krajev iz leta 1966 druge polovice 20. stoletja in trenutno jih v zbirki hranimo okrog dva tisoč petsto. Med njimi so najštevilčnejše tiste iz obdobja od šestdesetih do osemdesetih let. To je bil čas hitrega spreminjanja arhitekturne podobe mest in vasi, čas velikih gradenj, motorizacije z novimi prometnicami in vse večjega pomena turizma. Zato so razglednice dragocena dopolnitev muzejskih predmetov.
Kranjska Gora, odposlana leta 1982
Kranj, odposlana leta 1978
V letih po drugi svetovni vojni so bile izdane nove serije razglednic gorenjskih mest in najpomembnejših turističnih krajev. Črno-bele fotografije so bile natisnjene na veliko slabši papir kot pred vojno. V petdesetih in šestdesetih letih so bile razglednice večkrat izdelane kot fotografije, z dodanimi razdelki za pošiljanje po pošti. Navadno je bil na njih upodobljen panoramski pogled na kraj ali najbolj prepoznavni motivi. Sprva so razglednice izdajali državni in republiški uradi, zadolženi za turizem, kasneje družbena podjetja, ki so skrbela za turistično promocijo, potovalne agencije, hoteli, gostinska podjetja in lokalna turistična društva.
Jesenice, odposlana leta 1966
Radovljica, odposlana leta 1974
Z uveljavitvijo in dostopnostjo barvne fotografije so se od druge polovice šestdesetih let tiskale barvne razglednice, ki so postale bolj zanimive in raznolike, priljubljene so bile take z več motivi. Ponovni razcvet izdajanja razglednic je sovpadal z razmahom množičnega turizma, z zviševanjem življenjskega standarda, odpiranjem meja in vse večjim številom domačih ter tujih turistov. Turizem je postal pomemben del gospodarstva, obnavljali in gradili so se hoteli in drugi turistični objekti, razvijali so se zimskošportni centri. Velike moderne hotelske stavbe so spremenile tradicionalne podobe krajev. Razglednice so bile
Tržič, odposlana leta 1981
Škofja Loka, sedemdeseta leta, neodposlana
najbolj razširjeni turistični spominek in učinkovit način promocije. Največ so seveda izdajali razglednice Bleda, Bohinja in Kranjske Gore, vendar zasledimo tudi veliko razglednic manjših krajev, kot so Jezersko, Brezje, Begunje, Kropa, Lesce, Martuljek, Preddvor. Skozi desetletja se najpogostejši motivi na razglednicah turističnih krajev niso veliko spreminjali. Poleg posnetkov pokrajine in krajevnih središč so bile poudarjene najbolj prepoznavne naravne znamenitosti. Večkrat so jih dopolnili z motivi cvetlic, narodne noše in etnografske dediščine. V sedemdesetih in osemdesetih letih so s posnetki obiskovalcev
Smučišče na Voglu, odposlana leta 1976
Martuljek, sedemdeseta leta, neodposlana
in prireditev skušali prikazati turistični utrip in raznoliko ponudbo krajev. Turistična in gostinska podjetja so na razglednice dodala fotografije hotelov in žičnic. Po številu razglednic niso zaostajala gorenjska mesta, predvsem Kranj, pa tudi na Jesenicah, v Tržiču, Radovljici in Škofji Loki so redno izdajali vedno nove. V desetletjih po drugi svetovni vojni se graditeljska evforija marsikdaj ni ozirala na dotedanja urbanistična in arhitekturna pravila, kar je v kratkem času močno preoblikovalo podobo naselij in celotne pokrajine. Z intenzivno industrializacijo so se širila območja tovarn, ki so se postopno selile
Planšarsko jezero na Jezerskem, sedemdeseta leta, neodposlana
Kamp Šobec v Lescah, odposlana leta 1982
na nove lokacije na obrobju mest. Zaradi dotoka vedno novih priseljencev so se v nekdanjih predmestjih gradila velika stanovanjska naselja. Vsi omenjeni procesi so svoj odsev našli na razglednicah. Poleg podob starih mestnih jeder in kulturnozgodovinskih spomenikov so bile najpogostejše fotografije novih javnih zgradb in mestnih predelov, kjer naj bi se oblikovala nova središča. Na panoramskih fotografijah sledimo širitvi mest v nekdanja predmestja in na okoliška kmetijska zemljišča.
Po vaseh se je z zaposlitvijo velikega dela prebivalstva v tovarnah in s pridobitvami modernega časa način življenja vse bolj približeval mestnemu. Staro se je moralo umikati novemu, domačini so gradili velike sodobne hiše. Z novimi stanovanjskimi soseskami so vasi izgubljale kmečki značaj, kljub temu se je ohranjala lokalna identiteta. Turistična društva so izdajala razglednice, na katerih lahko sledimo izginjanju tradicionalnih vaških jeder.
Romarska cerkev na Brezjah, odposlana leta 1977
Pisanje razglednic je bil priljubljen način pošiljanja pozdravov še vsa osemdeseta in začetek devetdesetih let. Proti koncu 20. stoletja, z uporabo digitalne tehnologije in novih elektronskih naprav za komunikacijo, je pošiljanje razglednic začelo zamirati in postajati del analogne preteklosti. Razglednice, na katerih so ujete podobe gorenjskih krajev iz bližnje preteklosti, v muzeju ohranjamo kot del naše dediščine.
Bolnišnica na Golniku, odposlana leta 1978
Mejni prehod Ljubelj, odposlana leta 1966
Kropa, odposlana leta 1972
Jezero Črnava v Preddvoru, sedemdeseta leta, neodposlana
Begunje in Grad Kamen, odposlana leta 1979
Poljane in Visoko v Poljanski dolini, odposlana leta 1978
Železniki, odposlana leta 1970
Cerklje, odposlana leta 1972
Bled, odposlana leta 1966
Kranj, odposlana leta 1961
Kranjska Gora, odposlana leta 1961
Naslovnica: Na Bohinjskem jezeru, odposlana leta 1963
Avtorica razstave: mag. Monika Rogelj Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj Gradivo: Zbirka razglednic novejše zgodovine Gorenjskega muzeja Skeniranje razglednic: Mateja Likozar, Milan Đuričić Konzervatorski posegi in priprava gradiva za razstavo: Sandra Dimitrijević, mag. Irena Jeras Dimovska Jezikovni pregled: Judita Babnik Tisk: Medium Žirovnica Naklada: 400 izvodov Gorenjski muzej, zanj mag. Marjana Žibert, direktorica Kranj, april 2017 www.gorenjski-muzej.si Razstavo in izdajo publikacije sta omogočila Mestne občina Kranj in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.