JESENSKA PRILOGA
Mi tečeMo, pa vi?
interVju
jure KoŠir “Ko tečem, ne razmišljam o rezultatu, samo uživam. Zmagal bom, če bom koga prepričal, da je tek fajn.”
Za navdih
V super formi pri 65 letih
i na vablJen
ašnKCo teK o nfere Ko
str. 12
divJe
✱ triAl ✱ pleZAnje ✱ ZrAČnA AKroBAtKA
kako smo aktivno Delali PRiloGo aktivni.si
Blaž in Tina sta čakala na svojo lekcijo iz triala ...
Dan, ko sta mi oDletela Dva koleščka
... medtem, ko je Vesna meditirala. Jure in Helena sta izbirala fotografijo za naslovnico.
David je sledil uspehom jeklenega triatlonca veterana.
Bil je lep avgustovski dan, ko sem se s skupino navdušenih motoristov endurašev in trialistov znašla na naravnem poligonu za trial. Če življenje sestavljajo trenutki, potem sem jaz nekaj svojih najlepših zagotovo preživela na dveh kolesih. A vedno kot sopotnica, naslonjena na njegov hrbet. In tega naslanjanja na moške hrbte sem se letos (ne čisto, okej) naveličala, prodala sem avto in vsaj začasno iz svojega življenja črtala dve kolesi. Prvi krog na motociklu za trial mi je podaril trenutke čiste sreče, tokrat z rokami na balanci, in ne okrog njegovega pasu, brez sedeža in v najboljši družbi. Hkrati s spremenjenim številom kolesc v mojem življenju in v glavi se je zamenjala tudi moja filozofija za vsakdanjo rabo: kopičenje je zamenjalo odmetavanje odvečnega in ravno v tem je ves čar – čar športa na splošno! Vsi ljudje, ki jih boste srečali na naslednjih straneh, vam bodo povedali isto: šport je čudežna krpica brez primere, ki pološči naše bivanje in očisti naše glave bolje kot mister muskolo očisti odtoke. Poslušajte jih! Po uri švicanja čez prazno glavo namreč spet stečejo lahka energija, čiste misli in novi občutki. Šport je svoboda, je rast in je pretok. Šport v zdravi meri in v mejah posameznikovih sposobnosti, seveda. Zame pa … je bilo snovanje priloge Aktivni ne nazadnje druženje z lepimi ljudmi in lepimi energijami. Že dolgo se nisem tako veliko naučila. Šport je odgovor na marsikaj. Včasih je celo edini odgovor. Stres na primer šport sovraži tako zelo, da se ga ogiba v velikem loku. Šport je zakon! urednica
Marko je med supanjem razmišljal o tekaški kolumni.
kolofon Mateja je uživala na regati za VIII. Pokal Val Navtika.
3
Urednica: Tina Torelli Sodelavci: Vesna Fister, Tadej Golob, Boštjan Jakše, Marko Janša, Laura Petač, David Stropnik, MMAML Art direktor: Ninča Dobrin Tehnična urednica: Mateja Zega Perko Obdelava fotografij: Ana Krese Lektorica: Saša Erjavec Kobe Izdaja: AM Ljubljana, d.o.o. Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana www.adriamedia.si Predsednik uprave: Tomaž Drozg Direktorica prodaje in marketinga: Špela Gutnik Direktorica oglasnega trženja: Alenka Sušnik Oglasno trženje: Uroš Jakopič 01/300 770 Naklada: 35.900 izvodov
novičke
Še je čas za prijavo na LjubLjanski maraton! V nedeljo, 26. oktobra, bodo ljubljanske ulice spet preplavili maratonci, polmaratonci in rekreativni tekači. Volkswagen 19. Ljubljanski maraton ima letos nekoliko spremenjeno traso, lokacija starta in cilja pa ostaja nespremenjena (Slovenska cesta – Kongresni trg). Zadnji dan za posamične prijave je 30. september! Vse informacije najdete na vw-ljubljanskimaraton.si.
Ste pronator, Supinator ali je vaše Stopalo nevtralno?
Izbira pravih tekaških copatov je ob izjemno bogati ponudbi znamk in modelov za različne vrste stopal precej zahtevna naloga. Prav zato je pred nakupom dobro opraviti analizo stopal, s katero boste ugotovili, ali ste pronator, supinator ali je vaše stopalo nevtralno. V nekaterih prodajalnah Intersport (v Ljubljani: v Šiški, na Rudniku, na Šubičevi, v BTC-ju; v Kranju na Savskem otoku; v Mariboru na Taboru; v Kopru) vam omogočajo analizo stopal na napravi FootScan – izkoristite jo! Ne spreglejte: na policah so že nove kolekcije tekaških blagovnih znamk – v ponudbi tekaških oblačil bodite še posebej pozorni na oblačila znamke Pro Touch in njeno posebno kolekcijo Run Safe! Gre za oblačila iz izredno lahkega ter mehkega in za kožo prijetnega materiala, ki se popolno prilegajo in vas ščitijo pred neugodnimi vremenskimi pogoji v jesenskih in zimskih dneh. Se vidimo v Intersportu!
CitytraiL™ Community run tekaŠka druženja Pridružite se nam na odkrivanju novih skritih mestnih poti – vsako sredo ob 18. uri vas bosta tekaška trenerja Luka Hren in Uroš Kožar čakala v Parku Tivoli pri Tivolskem gradu. urnik 17. 9. Mestna avantura – Citytrail tek po Ljubljani 24. 9. Odkrij Ljubljano – Tek po skritih prehodih v mestu 1. 10. Doživi svobodo – Trail tek po Rožniku 8. 10. Razgibana mestna trasa – trije vzponi: Golovec, Ljubljanski grad, Rožnik 15. 10. Preizkusi vse terene v mestu – Razgiban tek po Centru Ljubljane 22. 10. Čez mostove – prečkanje mostov Ljubljanice in Gradaščice Več informacij na www.intersport.si
Fotografija: Red Bull Content Pool
Red Bullovi dogodki so prava paša za oči – z natrpanega adrenalinskega urnika smo izbrali dve tekmi, na katerih tekmujejo tudi Slovenci in so istočasno dovolj blizu, da si jih lahko ogledate v živo. red Bull BC one finale vzhodne evrope, Zagreb Finala se bo udeležil tudi Slovenec Vid Vidmar, znan kot B-Boy Vision. Vid se bo potegoval za zmago, ki ga lahko popelje na finale globalnega Red Bull BC One, ki bo Parizu, 13. septembra.
4
red Bull airace Spielberg Za našega top pilota Petra Podlunška lahko 25. in 26. oktobra navijate v avstrijskem Spielbergu na najbolj znanem svetovnem airace poligonu!
Fotografije: Shutterstock in promocijsko gradivo
adrenaLinsko
akRObatka
Zračna akrobatka
Na sceNi je "aeRiaL HOOP" aljubljenost ne traja več no, saj je visoko adrena linski šport. Ker sem lač na novih doživetij in emocij, se moji športi in z njimi moje strasti hitro menjajo. Ko sem se ravno navadila brez strahu in brez te žav viseti z glavo navzdol na drogu, ki je že nekaj let montiran v moji spalnici, sem se znova brezglavo zatrapala, tokrat v zračni obroč, ki je kljub moji bur ni preteklosti s 'štango' zame spet ena od najtežjih in najbolj vznemirljivih vadb, ki sem jih pre izkusila.
Z
Več izrazov: circeaux, lyra, aerial hoop Zračni kovinski obroč (enojen ali celo dvojen) bo v plesnih šolah po svetu nastopal pod imeni cir
mini na najstniška leta, ko sem trenirala džez balet in je svet zame prosto po Shakespearju zares postal oder. V te cirkuške vadbe se tako zaljubljam divje, silovito in z veliko drame. Pri znam, da minute na drogu ali obroču ne minevajo brez pregrešnih misli. Vem, da je tudi fitnes koristen, a tam me podob ne misli obhajajo le, če v moji ne posredni bližini trenira kak zelo postaven fant. Zmenek z dro gom ali 'štango' je zato zmenek s samo sabo, večinoma brez po trebe, da bi me kdo gledal.
ceaux, lyra ali aerial hoop in je takšen, ko da se ne bi spuščal s stropa, ampak iz mojih najbolj divjih sanj. Vadba na njem je na porna, saj gre v osnovi za zaple teno sosledje bolj ali manj težkih akrobacij in poz. Za mano je šele prva lekcija, a moj vrtljivi drog je dobil resno konkurenco.
Svet je oder Nekateri skačejo s padalom, drugi premagujejo maratone, tretji se visoko nad trdnimi tlemi dotikajo previsnih sten, jaz pa vi sim z glavo navzdol in svoj svet po svoje postavljam na glavo. Od spodaj navzgor ob mežikan ju zrcal disko krogle se mi odpre razgled na čarovnijo, ki je mogo če povezana z otroško željo, da bi nastopala v cirkusu ali s spo
V zraku je ljubezen To vadbo tako privoščim vsem in še posebej tistim dekletom in ženskam, ki niso v najbolj blešče čem življenjskem obdobju. Vča
Kje? Pole Dance Studio Ljubljana 6
sih morate občutiti nove emoci je, razkriti skrite zmožnosti svojega telesa, razviti novo sa mozavest … ali preprosto ures ničiti svoje sanje in se preizkusi ti v vlogi zračne akrobatke! Vadba poteka v skupinah (naj več 2 osebi na obroč), vadeče pa med seboj sodelujejo pri iz vajanju vaj, si po navodilih in nadzorom inštruktorja poma gajo pri izvedbi elementov ter s tem maksimalno izkoristijo čas in učinkovitost vadbe. Hvaležno vam bo tudi telo; ta vadba je namreč odlična za izgradnjo moči, vzdržljivosti in povečanje prožnosti, poleg samozavesti pa si boste utrdile tudi trebu šne mišice in izboljšale držo. Želim vam aktivno uživanje! Laura Petač
Fotografija: Shutterstock
Vadba na obroču v zraku je vrsta cirkuške umetnosti, ki tako kot ples ob drogu ter vadba na zračnih svilenih trakovih postaja popularna po vsem svetu.
intervjU
Pretekel, videl, užival
JURE KOŠIR:
"Sem čiSto običajen rekreativec." Nekaterih ljudi ni treba posebej predstavljati in model z naslovke je zagotovo eden od njih. Ker si je po koncu kariere privoščil malo predolgo športno pavzo, so se oglasile njegove stare poškodbe in od njega terjale sestop s kavča (okej, malo pretiravamo). Začel je s tekom, ki ga je vedno po tiho sovražil, a ker je sovraštvo le druga plat ljubezni, se je v tek hitro zaljubil – ne brezglavo kot najstnik, ampak zrelo in celo malce preračunljivo. V zadnjih letih je pretekel deset polmaratonov, zdaj pa se pripravlja na svoj prvi maraton, za katerega ima tri velike cilje: pretekel pod štirimi urami, videl ciljno črto, užival. Zmagal pa ne. "Sploh pa tek na dolge razdalje ni za takšnega konja, kot sem jaz. Najboljši maratonci nimajo 90 kil – več mišic imaš, več energije porabiš," smeje pove skoraj novopečeni maratonec.
8
Fotografije: Helena Kermelj
Zakaj ste se odločili za tek? Ko sem zaključil poklicno kari ero, sem se v smislu športnih ak tivnosti precej zapustil. Veliko sem delal, nič treniral, jedel pa enako kot prej in tehtnica je ne kega dne pokazala več kot sto kilogramov. Poleg tega so se mi zaradi napačnega življenjskega sloga oglasile vse stare poškod be, ki sem jih kdaj imel, pred vsem hrbet. Nisem bil zadovol jen ne z energijo ne s počutjem pa še vse me je bolelo. Najprej sem se lotil vodenih vadb – te, ki jih vodi Alenka, mi zelo ustreza jo. So zelo učinkovite in celost ne. S fanti sem občasno igral ko šarko, kar je čisto v redu, še vedno pa nisem imel konkretne ga cilja in predvsem ne redne vadbe. Tako sem se odločil, da bom pri 42 letih pretekel 42 kilo metrov! Že leta sodelujem z BMWjem, ta pa je glavni pokro vitelj Berlinskega maratona in
projekta Race to Berlin, s kate rim novačijo podjetja in posa meznike, da se priključijo teku in dobijo tako možnost sodelova nja na Berlinskem maratonu. Že v začetku leta sem določil da tum, to je 28. september, tega pa sva se lotila skupaj s prijate ljem, ker je tako bistveno lažje. Kako drugače trenirate in živite od te odločitve dalje? Tekel sem že prej, od odločit ve za maraton pa sem začel tre nirati po programu oziroma po nekih že dokazano uspešnih sis temih. Teh programov in litera ture obstaja na tone, tako na spletu kot v knjigah. A če se vr nem še malo nazaj: ko sem se ponovno odločil za redno miga nje, sem v svoje športne aktivno sti začel vključevati tudi tek, če prav sem ga kot poklicni športnik vedno sovražil. Nisem ga prav dojemal, poleg tega pa
mi ni nikoli šlo preveč dobro, ra zen razdalj do 400, 600 metrov. Jaz sem bolj anaeroben športnik. No, potem je bilo pa treba spre meniti to miselnost in način tre ninga. Presenetilo me je, da sča soma, če se teka lotiš prav, vse skupaj postane zelo zabavno. Tek ima kup pozitivnih učin kov. Jaz te vidim predvsem v boljši fizični kondiciji in v psihičnem sproščanju, sploh če greš teč na en lep konec, v naravo. Lahko imaš še tako zoprn dan za sabo, pa boš po teku videl vse druga če, za to je dovolj 30 minut. Naj slabše je, če ne narediš nič in ostaneš v zagonetki, ki jo imaš v glavi. Velikokrat treniram tudi sam, med tekom ne poslušam glasbe in si tako hitro pridem na čisto s svojimi mislimi. Ne tečem namreč, da bi dosegel nekaj tek movalnega, saj tek in maraton
jemljem kot čisto osebno izku šnjo, kot dogodek, ki bi ga v ži vljenju rad doživel in … … in zdaj se že vidiš v cilju Berlinskega maratona. (smeh) V bistvu, če sem is kren, se bolj vidim, kako trpim. Pred dnevi sem opravil svoj prvi 30kilometrski trening, kako člo vek preteče 42 kilometrov, pa bom izvedel šele tam. To se mo goče sliši čudno, a večina pro gramov ti niti ne narekuje, da moraš preteči vseh 42 kilome trov, ker pri tako dolgi razdalji nastanejo mikro poškodbe, ki potem potrebujejo kar nekaj časa za regeneracijo. Kako je šlo do 30 kilomet rov? Dobro! Moraš imeti svoj 'pace' – tempo. Spremljaš ta svoj tekaški instrument, na katerega z računalnika naložiš svoje po
INTERVJU
Tek pa ni odvisnost? Lahko je, ampak pri meni ne bo. Tako sem se odločil: tek bo še vedno na neki način del mojega športnega udejstvovanja, ne bom pa redni udeleženec maratonov. Bolj me vleče, da grem teč v gozd, zanimivi so mi ti 'traili', bom pa vedno kombiniral več športnih aktivnosti, to je moj načrt za prihodnost. Trenutno je zdaj zaradi maratona tek v ospredju, kako bo pozneje, bomo pa še videli.
datke, in nato po poti spremljaš, kaj se dogaja s tabo in koliko si že pretekel. Na taki dolgi razdalji verjet no na nekem kilometru, pač nekje, neha teči telo in na daljuje glava? Ja, saj to je še v redu, če padeš v trans – večji problem je, če se zaletiš v zid. Popolni blokadi tekači pravijo tekaški zid, to je, ko te čisto vse mine in si tako izčrpan, da bi najraje odnehal. Berlinskega zidu ni več. In tudi nima smisla, da ga jaz ponovno zgradim. (smeh) Si po vašem mnenju lahko vsak človek postavi cilj, kot ste si ga vi? Maraton, 42 pri 42 letih, plus, minus kakšno leto? 10
S katerimi športi se še radi ukvarjate? Še vedno veliko smučam: malo, ker moram, malo pa zato, ker to rad počnem. Top so mi tudi vodene vadbe in jih rad kombiniram. Rekreativno igram hokej na ledu, ampak to je bolj 'bier' liga – saj se 'zgoniš', a ima večji družabni kot dejanski učinek. Če vzamete prvi dan, ko ste začeli teči, in današnjega – koliko bolje se počutite? Počutim se neprimerno bolje! Trenutno moram prav potrkati na les, ker me niti ena stvar na telesu ne boli. Športniki imamo precej 'zmahana' kolena in sprva sem si mislil, da bo s tekom po asfaltu stanje še slabše, je pa – presenečenje – ravno obratno. Moja kolena in hrbet so se s tekom povsem unesli. Tek je človekovo naravno gibanje in vsaj mene najbolj zvije, če predolgo sedim v pisarni ali za
volanom in predvsem, če sem fizično neaktiven. Kaj doživljate med tekom? Najbolj všeč mi je faza, ko padeš v en ritem korakov, dihanja in gibanja, takrat ti čas zelo hitro mine. Mogoče je res nekaj na tem enakomernem udarjanju, kot bi igral na bobne, v bistvu res gre za meditacijo. Kdaj pa kdaj je tudi zoprno, ko te zabaše kak klanec in je 'mal safer', ampak, kot pravim, ne ženem se v ekstreme in tudi nisem zagovornik ekstremnega rekreativnega športnega udejstvovanja. V veliko športih namreč vidim mnogo posameznikov, ki preresno vzamejo rekreativno tekmovanje. Če so pričakovanja prevelika, so temu sorazmerna tudi razočaranja. Bistvo rekreativnega športa je, da se imaš fajn in da zdravo živiš. A če že začneš tekmovati, se moraš zavedati, da noben rezultat ne bo nikoli dovolj dober, ker ne bo nikoli pro. Prej ste omenili, da ste pre brali precej tekaške litera ture. Kakšen dober namig, prosim, tudi iz lastnih izku šenj! Vsekakor je dobro, da se teka ne lotimo z neznanjem in dokler nisem začel sistematično trenirati, sem tudi sam narobe tekel. Največja napaka začetnikov je, da tečejo prehitro, v napačnem tempu in v napačnih srčnih conah. Nekdo, ki je povsem izven forme, mora tek najprej kombinirati s hojo. Literature je na tone in splet bruha informacije. Meni je super Velika tekaška knjiga, ki je enostavno in razumljivo napisana, uživam pa tudi v bolj specialnem branju, kot je na primer knjiga Jej in teci ultramaratonca Scotta Jureka. Zadnja knjiga, ki sem jo prebral, pa je delovna verzija knjige Ultrablues Boštjana Videmška, Sama Ruglja in Žige Gombača, za katero sem napisal 'blurb' in sem bil počaščen, da so me izbrali. Super knjiga! Ti trije norci so se
Fotografije: Helena Kermelj
Ja, prepričan sem, da se tega lahko loti vsakdo. V vseh knjigah, ki sem jih prebral, sem našel primere ljudi, ki so bili popolnoma neprimerne kondicije, postave in življenjskega sloga, pa so se z nekaj truda spravili v solidne tekače. En primer je bivši nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki je imel 130 kil, verižno je kadil, bil je zaseden in ne več ravno zdrav, pa je s pomočjo trenerja pretekel maraton. Tek je super, ker človeka odvrne tudi od raznih odvisnosti.
Če je Pamela Anderson letos pretekla newyorški maraton, bi jaz mogoče lahko berlinskega.
odločili, da gredo kot trojka na 100-kilometrski tek v ameriško državo Utah, to izkušnjo pa v knjigi imenitno prepletajo s svojim vsakdanjim življenjem. O knjigi se bomo s fanti pogovarjali tudi na Tekaški konferenci 21. septembra ob 15.uri v Arboretumu Volčji potok. Scott Jurek je vegan – kako se pa vi prehranjujete? Veganstvo je zanimivo in mogoče bi kdaj poskusil. Na splošno danes o prehrani razmišljam veliko več, ko sem nekoč – vem, kako določena hrana vpliva na moje telo in podobno, da bi šel v neke ekstreme, pa spet ne. Doma jemo predvsem zdravo hrano, če se le da, čim več doma pridelane, to nam je merilo. Vseeno pa se mi zdi fino, da danes nihče ne dvomi več, da kot vegan lahko pretečeš Dolino smrti.
In tik pred maratonom? V zadnjem delu je zares pomembno, kaj ješ, da si pravilno pripraviš glikogenske rezerve v jetrih. Se kar držim nasvetov pametnejših od sebe. Koliko boste tekli v Berlinu? Jaz imam v Berlinu tri cilje: prvi je, da ga pretečem. Drugi, da ga pretečem prej kot v štirih urah. Tretji pa je, da ne bom preveč trpel, da ne bo kakšne drame! A če je Pamela Anderson letos pretekla newyorški maraton, bi jaz mogoče lahko berlinskega. Boste, z glavo! Ja, na koncu koncev maraton pretečeš z glavo. Že iz tekmovalnega športa vem, da psiha dela čudeže. Prava usmerjenost misli ti lahko telo spremeni v mašino.
Ste skozi tek postali še večji 'guru'? Predvsem vidim, da sem se dosti naučil in postal bolj pozoren na to, kako živim, kako mislim, kaj jem. Veseli me, da se ljudje čedalje bolj zavedajo nujnosti fizične aktivnosti. Zdaj bom mogoče malce grob, a menim, da bi bilo 'telesno neaktivnost' treba sankcionirati. Logično je, da se nekateri zaradi različnih razlogov ne morejo ukvarjati s športom, vendar zelo velika večina pa bi se absolutno lahko. Toliko enega denarja gre za reševanje zdravstvenih težav, ki so posledica telesne neaktivnosti, sploh ko je treba tako malo. Za tek potrebuješ samo superge in pol ure dnevno. Enkrat mi je dal misliti predsednik velike tuje korporacije, katerega koledar je bil takšen, ki ga mogoče ne bi zmogli trije običajni ljudje, on pa je zraven pretekel
še cel kup nekih hudih tekov. Ko sem ga vprašal, kako mu uspe, mi je odgovoril, da zjutraj vstane eno uro prej in da je vsa svetovna mesta spoznal in videl skozi oči tekača. S smučarske opreme na maraton torej … No, ne delajmo drame! Jaz sem en čisto običajen rekreativec. Če bom pa koga prepričal, da je tek fajn, sem pa zmagal. Nočem le, da bi kdo mislil, da tečem lažje, ker sem … … Jure Košir? (smeh) Ker sem bil včasih profesionalni športnik. Bom raje postavil za zgled Metko Albreht, ki ni bila športnica, pa je pretekla vse največje svetovne maratone, kar je spoštovanja vredno. Predvsem bi rad povedal, da je treba migati. Tina Torelli
maraton
tekaška konferenca misterij maratona 21. septembra 2014 ob 15. uri, Arboretum Volčji Potok, vstop prost O ljubezni in volji do dolgih tekov, o dobrih in slabih izkušnjah pred in med nastopi, o maratonskih pasteh, radostih in skrivnostih bodo na letošnji tekaški konferenci spletnega mesta aktivni.si spregovorili znani slovenski maratonci: Primož Kobe, Žana Jereb, Jure Košir, Žiga X Gombač, Samo Rugelj in Boštjan Videmšek PRIMOž KOBE, slovenski olimpijski maratonec, je leta 2010 s časom 2:17:56 postal 6. najhitrejši maratonec v slovenski zgodovini. Na OI leta 2012 v Londonu je osvojil 46. mesto z najhitrejšim slovenskim časom na olimpijskih igrah 2:19:28. Maraton je dokaz, da v življenju zmoreš.
žIGA X GOMBAč, mladinski pisatelj in medijski 'multipraktik', zagrizen ljubitelj maratonov in ultramaratonov, član pisateljsko-tekaške trojke, ki se je lotila 100-kilometrskega ultramaratona v divjini južnega Utaha in o tej izkušnji izdala obsežno knjigo z naslovom Ultrablues. Maraton je intenzivna intimna izkušnja.
"Kaj je misterij maratona, je zelo težko vprašanje, ki ima več odgovorov. Eden izmed njih je prav gotovo ta, da je maratonska preizkušnja dokaz, da sem sposoben dosegati najtežje cilje v življenju. Sam kot profesionalni tekač trenutno zasledujem cilj preteči maraton pod 2 urama 10 minutami."
žANA JEREB, slovenska olimpijska maratonka, je leta 2013 postala slovenska državna prvakinja v maratonu s časom 2:42:09. Na uvodnem maratonu sezone 2014 v Rotterdamu je z rezultatom 2:35:57 močno izboljšala svoj osebni rekord. Konec maratonske zgodbe izveš šele na cilju.
SAMO RUGELJ, publicist, urednik, založnik, podjetnik, rekreativni tekač in novo pečeni ultramaratonec, ki je še z dvema sotekačema letos uspešno pretekel Zion Ultras, enega od tehnično najbolj zahtevnih ultramaratonov na svetu, katerega trasa poteka skozi puščavo države Utah. Misterij maratona je v tem, da misterija ni.
"Vsak maraton je zgodba zase. Sama imam pred vsakim startom maratona občutek, da se podajam na neko skrivno pot. Še tako dobri občutki (ki jih imaš bodisi zaradi dobro opravljenih treningov, občutka spočitosti, pozitivnega tekmovalnega vzdušja …) niso zagotovilo za končni uspeh, saj te na tej dolgi poti lahko pričaka kar nekaj bolj ali manj neprijetnih dogodkov, ki jih prej ne moreš predvideti, in ti preprečijo, da bi dosegel želeni rezultat. Kakšen bo konec posamezne zgodbe, izveš šele, ko prečkaš ciljno črto."
"Če je človek zdrav in vsaj približno športno aktiven, je od tega, da preteče maraton in pri tem večidel uživa, oddaljen zgolj kake štiri mesece – seveda pa se mora v tem času vsaj približno sistematično pripraviti nanj. Kljub temu to zmore zgolj nekaj promilov prebivalstva: večina preostalih – med katerimi sem bil večji del življenja tudi sam – pa meni, da gre za nekakšen misterij."
JURE KOšIR, nekdanji slovenski smučarski reprezentant, se je odločil, da bo letos, za svoj 42. rojstni dan, prvič pretekel maraton, in to Berlinski!, sicer pa je pobudnik tradicionalnega družinskega dobrodelnega Formaratona, kjer v dober namen šteje vsak pretečen ali prehojen kilometer. Preteči maraton pomeni zame izpolnitev osebne želje.
BOšTJAN VIDEMšEK Protivojni poročevalec in avtor dveh knjig o razmerah v svetu ter eden od trojice, ki je letos pretekla ultramaraton v Utahu. Misterija ni, je samo trening.
"Maraton vsekakor vzbuja strahospoštovanje, saj vsak, ki je kdaj poizkušal preteči malo večjo razdaljo, ve, da je dolžina 42 km lep zalogaj. Lotiti se ga treba taktično in poznati svoje sposobnosti (tempo). Preteči maraton zame pomeni izpolnitev želje, ki sem jo razvil v zadnjih letih, in cilja, da pri 42 letih pretečem 42 kilometrov. Poseben misterij sta seveda tudi trening in priprava na maraton, ki zahteva kar nekaj načrtovanja, časa in volje."
"Misterij maratona je PR in širši kompenzacijski proces srednjega in višjega srednjega razreda, ki fizične meje išče v brutalno varnem okolju. Ostalo je stvar treninga."
tekaška konferenca bo potekala v okviru prireditve BMWFEST in je za vse obiskovalce BREZPLAČNA. Vsak udeležencev bo prejel vrečko presenečenja za tekače, spoznali pa boste lahko tudi novosti s področja teka. Zaradi omejenega števila prostih mest se na konferenco prijavite na aktivni.si@adriamedia.si. Več informacij najdete na www.aktivni.si/tekaskakonferenca. 12
Fotografija: Shutterstock
"Misterij maratona je dosegljiv vsakemu posameznemu tekaču, ki maraton preteče. Gre za intimno izkušnjo, ki se izriše na zasebnem nebu občutij, projekcij in spoznanj. Slednja postanejo intenzivnejša z vsakim pretečenim korakom po mejniku 42 kilometrov."
ULTRABLUES ALI KAKO SO SE TRIJE KOMPANJONI LOTILI ULTRAMARATONA Videmšek, Rugelj in Gombač o peklenski južnoameriški preizkušnji Slovenci smo od 1. septembra bogatejši še za eno odlično knjigo o teku. Gre za osebno izpoved treh 'kompanjonov', treh tekačev in piscev (Sama Ruglja, Žiga X Gombača in Boštjana Videmška), ki so svoje ne le tekaške izkušnje popisali v knjigi Ultrablues, po tem, ko so uspešno premagali eno od najtežjih maratonskih preizkušenj v ameriški puščavi države Utah. Tek na ultra dolge proge, kot je to 100-kilometrski Zion Ultras, ima z gibanjem kot aktivnostjo fizičnega telesa očitno največ skupnega le na videz, lahko zaključi bralec, ko odloži skoraj 450 strani 'težko' knjigo. Preteči 100 kilometrov po nevarni puščavi, kjer domujejo klopotače in pume, med kanjoni in po platojih, je predvsem vrhunsko čustveno in duhovno doživetje. Je potovanje prek bolečine in užitka, boja in predaje, moči in nemoči, egoizma in altruizma … v središče sebe. Ali kot so avtorji zapisali v uvodu: "Je potovanje daleč stran od množičnih in skomercializiranih tekaških prireditev: potovanje k jedru gibanja in bivanja. Je skupno in posamično potovanje privilegiranih, ki se zavedajo, da ni samoumevno prav nič, kaj šele preteči 100 kilometrov v divjih in tako ali drugače pionirskih krajih indijanskih legend."
Več o ultramaratonskem podvigu trojice boste lahko iz prve roke izvedeli na TEKAŠKI KONFERENCI, kjer bodo 'ultraši' obširneje predstavili knjigo, na voljo pa vam bodo tudi za vprašanja. Na dogodku boste lahko Ultrablues kupili z 20-odstotnim popustom.
Samo "Spet me začne tiščati v mehurju. Vem, da se bo asfaltna cesta kmalu zožila v makadamski kolovoz, kjer se bo težje umakniti na stran. Zato tik pred zožitvijo izskočim iz kolone." "Kam greš?" vzklikne Boštjan. "Scat grem," sem rekel, "pojdi ti kar naprej." "Ni šans," reče, "počakal te bom," in tudi on skoči iz kolone. Žiga se na hitro ozre proti nama. Boštjan "Minevali so prvi kilometri, jaz pa sem še naprej jokal. Iz čistega veselja do življenja. Iz popolnega spoštovanja do – takega ali drugačnega – stvarstva. Iz hvaležnosti. Kot med pogledom na gigantsko manto v Indijskem oceanu ali na snežnega leoparda v pakistanskih gorah. Kot v vseh trenutkih večnosti, ki sem jim bil priča. Objemala me je lepota. Nežno sem padal v tekaški zen." Žiga "Ultra nas ne naredi boljših, ampak poudari tisto, kar v resnici smo," je povedal Scott Jamie. S tem je povedal enega ključnih stavkov, ki povzema naše počutje: ultra te razgali in sooči, če ti je to všeč ali ne. Morda se tudi zaradi tega s tovrstnim tekom ukvarja zanemarljiv odstotek ljudi. "Včasih si je težko pogledati v oči in si priznati šibkosti in pomanjkljivosti, ki jih premoremo."
tEKAČ
Homo currit, človek teče Tek. Širna prostranstva. To so popotovanja mojih nog. Njihova naloga: odkriti nove še nepoznane poti in trase, odkriti tekače in tekačice na njihovi poti, morda triatlonce ali duatlonce, in pogumno zakoračiti tja, kamor moja noga še ni stopila …
Ne pusti, da te prehiti ženska Tek je v večji meri disciplina volje in vztrajanja kot pa disciplina telesa in fizične pripravljenosti. Spomnim se svojega prvega polmaratona. Nanj sem se podal popolnoma nepripravljen s samozavestjo novinca. Pognal sem se za svoje sposobnosti razmeroma hitro, ponesla me je množica hitrejših tekačev in nekaj kilometrov sem se počutil izjemno dobro v svojem telesu. Korak je bil hiter in lahek. A so noge hitro začele postajati vse težje. Pri 13. kilometru pa se je zgodil prelom in začel sem toniti, noge so postale kot svinec, sapa plitka in nezadostna, le še s težavo sem ohranjal tempo, ki sem si ga zadal. Nato sem iz kilometra v kilometer usihal, noge me niso več ubogale, le še dva uda sem premikal za seboj. Od tam sem resnično umiral na obroke, le še volja me je držala pri tem, da sem vztrajal, čeprav počasi in sila boleče. V tem so mimo mene z lahnim tempom prižlobudrale tri mladenke, pomenkujoč se med seboj o barvi las, nohtih in podobnih rečeh, in me brez težav prehitele, me nekoliko pomilujoče pogledale, leva se je celo ljubko zahihitala. Skrajno travmatična izkušnja. Moj ponos, moj ego je bil popolnoma na dnu, moja volja je spotikala moje noge. Takrat sem se zaklel, da me nikoli več ne bo prehitela
Od tam sem resnično umiral na obroke, le še volja me je držala pri tem, da sem vztrajal, čeprav počasi in sila boleče. ne osredotočam na dihanje, kar me naposled celo bolj utrudi, če pa je glasba primerna, ti še narekuje ritem korakov. Po kakem kilometru opazujem le še okolico okoli sebe, koruzna polja na moji levi se razprostirajo v daljo, no pač toliko, kolikor lahko sploh vidim čez, na moji desni trušč avtoceste in pred mano krvava barva sonca v zatonu. Čista idila. Sam se prištevam med običajne tekaške Janeze … Nič posebnega ni na meni, nič izstopajočega, razen moje frizure, jasno. No, v resnici tudi ta ni kaj posebnega. Sem tekač kot vsak drug. Moj tek je morda nekoliko hitrejši od pov14
ženska – in to je postala moja največja motivacija. Kako sila preprosta misel, tako iskrena v svojem šovinizmu, obenem pa še odlično deluje. Vem, razumem, ženske so lahko strašno hitre tekačice in vztrajne, vendar te niso spadale mednje. Pohodile so mojo moškost kot žuželko na tleh. Morda sem zato še naprej vztrajal, da jim dokažem, da je bil to le trenutek šibkosti. Toda moje noge me niso ubogale. Po mučnih kilometrih sem le prilezel do cilja, izčrpan, kot ne pomnim. Toda v resnici me je glava vodila do cilja, ko je telo že odnehalo. A motivacija je ostala: Nikoli se ne pusti prehiteti ženski, pa zavoljo lastnega zdravja, odmeva notranji glas. No, takrat je čas, da se včlaniš v kakšen tekaški klub.
Volja in 'konjska moč' v nogah Tek, najosnovnejše, kar je dano človeku. Enostavno se poženeš, premikaš eno nogo pred drugo in čutiš, kako kilometri izginjajo v daljavi. Čutiš, kako se polnijo pljuča s kisikom, kako se nabira mlečna kislina v mišicah, kako sklepi, podplati, gležnji absorbirajo udarce, afalt pod sabo, pesek, korenine. V nekem trenutku, pri meni se zgodi pri približno petih kilometrih, telo napolni nevidni val energije, naval življenjske moči, ki bruhne skozi telo. In takrat imam občutek nepremagljivosti, mišice postanejo kot stroj, telo se vzravna, pred tem že utrujeno, misli so čiste ... in začutim, da lahko prehitim samega sebe ali kogarkoli, ki mi pride na pot. To je tisto, kar imam resnično rad
Fotografije: Shutterstock
O
prečja, vendar nič več. Na vsake toliko časa se udeležim kakšne rekreativne tekme, a pri tem ne pretiravam. Vsak se mora na toliko časa vendarle preizkusiti, kam spada.
bujem si tekaške copate in stopim skozi vrata na večerni zrak. Pritisnem na tipko na GPS-uri, in medtem ko lovi signal, se v miru ogrejem, raztegnem, prižgem še svoj MP3 in sem pripravljen. Ko začnem teči, v trenutku padem v drugo zgodbo, opazujem, kako mimo mene plavajo stavbe, nebotičniki, ljudje, semaforji. Korak je lahkoten in neka značilna tišina se zaleze vame. Čeprav poslušam glasbo, ta igra skrajno po tiho, ravno toliko, da pozabim na ritem dihanja, ki se lepo uskladi s hitrostjo teka. Trik z MP3-jem je odlična rešitev, da se
pri teku, ta občutek življenja, ki ti ga da le, če se potrudiš dovolj, da vztrajaš. Takrat dobim neverjetno željo, da tečem v hrib z neverjetno vztrajnostjo, takrat začutim 'konjsko moč' v svojih nogah, ki vlečejo vztrajno in povsem lahkotno, takrat začutim tisti navor, kot pri dizlih, ki v nizkih obratih zmore kakršenikoli klanec. Na koncu teka pa tisti občutek, da sem presegel samega sebe ali da sem se spravil vsaj do neke meje vzdržljivosti. Tisti znani občutek neskončnega zadovoljstva v utrujenem in izmučenem telesu ... da je volja močna in telo z vsakim tekom prav tako.
Tekaško pleme To je tista skrita biblija, tisti narek med tekači, mladimi in starimi, izkušenimi in novinci, rekreativci in profesionalci. Tisto žebranje v najtežjih trenutkih in volja vedno znova obuti superge in samo iti, na dež, mraz ali sonce.
In zato med tekom pogosto doživiš, da nezavedno pozdravljaš tiste prave uživače v teku, tiste predane tej fizični meditaciji. Dovolj je le pogled v oči, tista odločnost in obenem vztrajna mirnost, da smo vsi del istega tekaškega plemena. Takrat odpadejo nazivi, spol, starost, ne nazadnje obleke ali znamke. Le ti, jaz, kilometri in volja, ki hoče premagovati sebe, telo, ki se upira času. Tekaško pleme. Zapomni si, le obuj si tiste superge in teci, teci, najdi svoj mir in ko boš obrnil/-a oči v sotekače, ti bo glava na pozdrav, viden le tebi, sama odkimala tisti skoraj neprepoznavni gib medsebojnega spoštovanja in razumevanja – da smo vsi eno. Kot je gibanje in kot je človek. Homo currit. Človek teče, kot teče reka. Ne zato, ker mora, ampak ker je v njeni naravi. In ni nikoli ista, kot ni tek nikoli isti in kot ni človek, ki teče. Marko Janša, www.markojansa.com
15
NAVDIH
TONE ŠKRLEP, JEKLENI TRIATLONEC (VETERAN)
HAVAJI NAMESTO DO M Tone Škrlep počne prav to. Pri 65 letih tekmuje v eni od najtežjih športnih disciplin: triatlonu Ironman, ki združuje 3,8 kilometra plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilometrov teka. Vprašanje zakaj, se ponuja samo po sebi. Odgovor pa je tako preprost, da ga večina ne bo sprejela: zato, ker so tek, plavanje in kolesarjenje užitek, ker je trening motivacija za zdravo in srečno življenje, potovanje na tekmovanje in uspeh na njem pa nagrada. Za Toneta tek, kolesarjenje in plavanje niso vprašanja,
Večini ljudi se zdi nekdo, ki na 'stara' leta do 20 ur tedensko porabi za trening teka, kolesarjenja in plavanja, malo čudaški. 16
ampak odgovori. So odgovori za boljše počutje, umirjanje misli in obračun z lastno voljo. "To je mentalni šport! Ogromno, tudi več kot deset ur časa je na Ironmanu za razmišljanje in bivanje s samim seboj v precej skrajnih stanjih telesa in duha. Tako se nenehno srečuješ s seboj in svojimi mejami, a moraš biti pozoren, da so vse misli pozitivne in se ti tekmovanje ne zazdi pretežko, ker potem bo veselja konec. Seveda pa moraš paziti tudi na telo, da ga ne siliš prek meja. Onkraj meja telesnih zmogljivosti stvar iz užitka preide v trpljenje in izgubi ves smisel.
Fotografije: osebni arhiv
O
lahko na koncu odteče maraton!
b misli na športne 65-letnike si običajno predstavljamo gručo moških na balinišču ali v najboljšem primeru golfišču. Zato osupnemo ob podobi upokojenca, ki po uri plavanja sede na kolo ter z njim odpelje skoraj 200 kilometrov, in to le zato, da
O MA ZA OSTARELE Zato moraš delati po občutku in ne po predpisanih treningih nekoga drugega!” Njegov najboljši čas na havajskem Ironmanu je 9 ur in 47 minut, kot veteran je bil dvakrat med deseterico, letos gre spet. "Seveda nisem vsak dan mlajši in sposobnejši. Današnji časi so debelo uro za nekdanjimi, ampak večina 20- in 30-letnikov Ironmana sploh ne zmore. In če ne bi treniral, bi bil čez nekaj let dober le še za sprehod v parku in namakanje v morju. Priznam, da veliko mojih vrstnikov preživi v vodi več časa kot jaz, ampak v toplicah, jaz pa medtem zares
"Starost ima prednost – ko si upokojenec, postaneš profesionalec, ker imaš ves čas za trening! Najbolje je, če si poročen upokojenec, ker potem je žena tvoj trener. Če predolgo gledam šport po televiziji, me prežene trenirat, in ko se po nekaj urah utrujen in sestradan vrnem, me nagradi s kosilom."
preplavam po štiri kilometre naenkrat." In kje je meja? Na tekmovanjih so tudi 80-letniki, seveda pa s tako aktivnostjo ne moreš začeti v domu za ostarele. Tone je športnik od mladih nog, s triatlonom pa se je začel ukvarjati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v času Brazd vzdržljivosti. "Ko sem v okviru te akcije preplaval Blejsko jezero, prekolesaril maraton Franja in odtekel Mali maraton, sem ugotovil, da v tem uživam. Tako v aktivnosti kot v ljudeh, s katerimi sem se družil," pojasni Tone in doda, da za popestritev igra hokej s sinovimi vrstniki in nogomet z vnuki.
Večini ljudi se zdi nekdo, ki na 'stara' leta do 20 ur tedensko porabi za trening teka, kolesarjenja in plavanja, malo čudaški. A najbolj čudaški se zdi prav tistim, ki več kot 40 ur tedensko porabijo za delo, ki ne koristi njihovim telesom in ki ne razdajajo svojega 17
časa za doživetja ob poti, temveč ga prodajajo za denar, s katerim si na stara leta kupujejo zdravje. Tone medtem teče, kolesari in plava na Havajih. Vsi njegovi triatloni so namreč le priprava in kvalifikacije za tistega najtežjega na vulkanskem otoku sredi Pacifika. Tam se tekmuje med polji lave, kjer temperatura in vlaga nista primerni niti za posedanje ob hladnem pivu, kaj šele za deseturno skrajno fizično naprezanje. Ampak z voljo in treningom je tudi to mogoče, pa četudi ni vsak dan mlajši in čeprav se že leta bori s poškodbo mečne mišice. Kateri je pa tvoj izgovor? David Stropnik
ZDRAVJE
ODLOŽIMO BREMENA Imate za sabo že nešteto diet in shujševalnih programov, pa se kljub temu še vedno vrtite v začaranem krogu, ko kilogrami kar nočejo kopneti? Potem se nam pridružite na aktivnem vikendu v prijetnem okolju Bohinja, kjer se bomo težave lotili celostno, z ekipo strokovnjakov, ki ne verjame v mučno in boleče discipliniranje telesa, temveč gradi na sprejemanju in čutenju telesa, ki ima svojo lastno inteligenco. Skozi vikend pozitivnih sprememb nas bodo vodili: Martina Mihić, dipl. fizioterapevtka, specializantka psihodinamske psihoterapije, Romana Bizilj, svetovalka za prehrano in zdrav življenjski stil, Mito Šinkovec, profesionalni osebni in kondicijski trener, MTA coach, in Tanja Maljevac, specializantka psihodinamske psihoterapije, coach. Kaj je bil vzgib za pripravo programa aktivnih vikendov, namenjenih ljudem, ki se že dalj časa borijo s prekomerno težo? Zakaj verjamete vanj? Martina: Boj s kilogrami poznam že od pubertete – trpljenje in odrekanje na osnovi najrazličnejših diet, ki sem jih preizkušala, je sicer imelo pozitiven rezultat, vendar ne za dolgo, jo-jo efektu se mi ni uspelo izogniti. Na sebi (z individualno psihoterapijo) sem počasi začela razumevati, čemu v resnici služijo maščobne blazinice, kaj vse ščitijo. Iskala sem program, ki bi ponujal celostni pristop, tudi z izjemno pomembno psihološko podporo, a je povsod nekaj manjkalo. Splet naključji mi je končno pripeljal prave ljudi na pot. Zbrali smo se strokovnjaki z različnih področij (profesor športne vzgoje, fizioterapev18
a in kilOgrame tka, psihoterapevta in strokovnjaka za prehrano in zdrav življenjski slog) in zasnovali celosten program, ki ponuja večplastno delo na sebi.
Fotografija: Shutterstock
Kako se vaš program za hujšanje razlikuje od drugih tovrstnih programov? Mito: Vsi ljudje niso predebeli zaradi enakega vzroka. Takšno posploševanje je krivo za marsikateri neuspeh. Naivno in napačno je razmišljati, da so ljudje predebeli zato, ker so leni, ker preveč jejo in se premalo gibajo. Vzroki so lahko zelo različni in šele takrat, ko vzrok poznamo in se ga lotimo pri samem bistvu, lahko računamo na uspeh. V našem programu se zato lotevamo problema prevelike teže zelo na široko. Obdelamo cel spekter psihičnih vzrokov ter soočimo ljudi s fizičnimi dejavniki, ki so morda prispevali k temu stanju. Tako vsak udeleženec dobi svojo individualno izkušnjo, ki jo lahko že naslednji trenutek s koristjo uporablja v praksi. Le to ima smisel – prepoznati vzroke za svoje stanje in spraviti pridobljeno znanje v prakso. Vaš program torej ne temelji na strogih (in največkrat enostranskih) dietnih režimih? Martina: V programu ne bomo sledili specifičnim dietam, ampak bomo postopno spreminjali svoje nezdrave navade, skupaj bomo tako potovali vsak po svoji poti. Mito: Ljudje smo glede prehranjevanja na zelo različnih nivojih. Nekdo, ki je pretežek, se prehranjuje zelo
neredno in ima morda le dva obroka na dan, medtem ko nekdo drug z enakim presežkom kilogramov uživa pet obrokov na dan in je le izbrano hrano z biološkim poreklom. Prvemu morda začnejo kilogrami padati le z uvedbo rednih obrokov, medtem ko bo treba pri drugem iskati vzroke drugje. Zato nobena dieta (način prehranjevanja) ne more biti univerzalna. Rešitev je v postopnem uvajanju boljših prehranskih navad, ki jih ljudje sprejmejo počasi in zato brez večjih težav. Zato jih lahko tudi brez večjih težav obdržijo za zmeraj. Romana: Prva pomembna stvar je, da sprejemamo sebe takšne, kot smo. Sprejemanje brez samoobtoževanja, brez občutkov krivde, to je prvi in zelo pomemben korak, ki ga je treba narediti. Kaj udeleženci pridobijo na aktivnem vikendu? Tanja: Vsak udeleženec bo dobil vpogled v psihološke razloge za nezdravo/prekomerno prehranjevanje. Ko spoznate sprožilce in vzorce svojega vedenja, je polovica dela že opravljena. Poleg tega bodo udeleženci vikenda dobili tudi znanje o tem, kako začeti z zdravim prehranjevanjem in vadbo, si pripraviti prehranski načrt in načrt za postopno spremembo življenjskega stila. Ples in vizualizacija, ki ju bomo prakticirali na vikendu, bosta poskrbela, da bo prehod k zdravemu in uravnoteženemu življenju čim bolj mehek. In ne nazadnje – tovrstni vikendi so odlična priložnost za druženje z ljudmi, ki imajo podobne težave.
AK T IV V IKENNI D
10.–12 . 10 ekO HO. 2014, b O H i n t el j Park
PROGRAM Z URNIKOM Petek Prihod v hotel telo in gibanje predavanje: telo in njegovi nivoji delavnica 1: Funkcionalna diagnostika in ocena drže delavnica 2: tehnike za samopomoč 19:30–20:30 Večerja 20:30–22:00 reSnična ZgOdba 14:00–16:00 16:30–19:30
SObOta 7:00–8:00 8:00– 9:30 10:00–12:30
13:00–14:00 15:30–19:00
19:00–20:30 21:00–22:30
Hoja – naše osnovno gibanje (vodeni pohod) Zajtrk globlji vzroki prekomerne teže predavanje: emocionalno hranjenje delavnica: telesna drža kot emocionalna govorica kosilo Zdrav način prehranjevanja predavanje: mali kompromisi v prehranjevanju kuharska delavnica: Zdrav priboljšek Večerja gibanje skozi ples (plesna delavnica)
nedelja 7:00–8:30 8:30–10:00 10:30–12:30
Zajtrk Vzpostavljanje ponovnega stika s telesom delavnica: kako odložiti (težko) breme? načrt za spremembo
Več informacij o programu na www.aktivni.si Prijave na tel: 08 200 4140 19
TRENER
ALI S TEKOM LAHKO
SHUJŠAM? G Boštjan Jakše Boštjan Jakše je prof. ŠV, zunanji sodelavec Fakultete za šport, kondicijski trener in soavtor koncepta PrejPotem. V svoji 15-letni karieri je sodeloval s klubi KK Union Olimpija, KK Slask – POL, KK Lietuvos Rytas – LTH, KK Kijev – UKR, Cremona – ITA, kanuističnim dvojcem Taljat-Božič in boksarjem Dejanom Zavcem, danes pa sodeluje z biatlonko Andrejo Mali.
lavna ovira današnje krize debelosti ter slabega zdravstvenega stanja prebivalstva v Sloveniji in nasploh v razviti družbi najverjetneje leži v količini denarja, ki ga vladajoči kapital potroši za potiskanje ljudi v nezdravo okolje, obupanost in morda celo nezainteresiranost. Nadzor zmede v javnosti z oceanom slabih informacij o vzdrževanju ustrezne telesne teže in zdravju je v sodobni družbi danes dosegel vrhunec. Polemika hujšanja se pogosto steče v mit 'jej manj, izogibaj se ogljikovih hidratov in vadi več' in tukaj pride na vrsto tek kot 'zastonjsko' sredstvo fanatičnega poskušanja hujšanja. Normalizacija številnih mitov o prehranjevanju na družbenem nivoju je vsekakor pripomogla k temu, da smo na 7. mestu (od 52 dr-
A vse, kar potrebujemo v resnici, je volja za preoblikovanje navad in 15 do 20 minut časa na dan zase ter seveda nekaj kredibilnega znanja, ki je v funkciji zdravja. 20
žav v območju EU) po prekomerni telesni teži – krivimo gene, pa način življenja, pa mobilnike, finančno krizo, neprimerne vadbene površine pa še vse druge posledice zunaj nas samih. A vse, kar potrebujemo v resnici, je volja za preoblikovanje navad in 15 do 20 minut časa na dan zase ter seveda nekaj kredibilnega znanja, ki je v funkciji zdravja. Ljudje že od nekdaj 'radi' tečemo, sploh ko želimo s to ponovljeno gibalno dejavnostjo shujšati. In nemalokrat to počnemo tako, da se izogibamo uživanju ogljikovih hidratov in povečamo delež visoko beljakovinske hrane. Bere se kot vonj po neskončnem zaslužku oziroma priložnost za številne 'nove stare' diete, ki nimajo nobene zveze z zdravim načinom hujšanja, kar pri ljudeh povzroča še večji odmik pozornosti od zdravega načina življenja. Nedvomno ima zdravo tekanje koristne učinke za zdravje, saj je človeško telo narejeno za lokomocijo, ki je danes v sedeče naravnanem življenju nedvomno primanjkuje. Vendar skrben pregled kredibilne znanosti na področju vpliva tekanja na hujšanje dokazuje, da tek sam
po sebi (in če ga ne povezujemo s sočasno spremembo prehrane) nima vzročne povezave z izgubljanjem ali ohranjanjem telesne teže. To me niti ne preseneča. V Sloveniji je le 30 % prebivalstva minimalno telesno dejavnih (torej ne tekamo niti, da bi shujšali), če je merilo aktivnosti trikrat tedenska 30-minutna gibalna dejavnost, npr. moja hitra hoja (zaradi natančno nastavljene budilke) v eno smer v šolo pred 20 leti. Ne pravim v obe smeri, niti ne pet dni v tednu. Morda sem bil iz tistih časov za sedanje čase že samo s hojo v šolo in nazaj en cel športnik! Ljudje smo čedalje bolje informirani o zdravju in kontroli telesne teže, živimo v obdobju 'selfnesa' (skrb zase v revoluciji wellnessa), 'vemo', kako shujšati, celo prepričani smo, da to zmoremo sami, le če si to sploh zaželimo. Zakaj torej tega ne naredimo? Morda smo ujetniki socialnih pritiskov, to je močne sile medosebnih odnosov in pasti ugodja, ki jih ne znamo obvladati v smeri boljše kakovosti življenja. Nesorazmerno vložen čas s postavljenimi cilji, neprestan boj s sladkostmi lagodnega življenja in izogibanje bolečini pričakovanj svojih bliž-
Fotografije: Shutterstock
Glavna ovira današnje krize debelosti ter slabega zdravstvenega stanja prebivalstva v Sloveniji in nasploh v razviti družbi najverjetneje leži v količini denarja, ki ga vladajoči kapital potroši za potiskanje ljudi v nezdravo okolje, obupanost in morda celo nezainteresiranost. Nadzor zmede v javnosti z oceanom slabih informacij o vzdrževanju ustrezne telesne teže in zdravju je v sodobni družbi danes dosegel vrhunec.
O
njih in okolice nas potiska v ne enakovreden položaj za dober za četek zmage nad hujšanjem. Ampak … od časa do časa res vztrajno poskušamo shujšati z rednim ali največkrat sezonskim tekom. No, med tem poskuša njem so debelost poimenovali že kar bolezen (čeprav ni vzrok, tem več simptom ali še bolje posledica mitov, ki krožijo v družbi kot zlate resnice). Seveda je debelost bole zen le zaradi tega, da bi sistem povečal javno ozaveščenost pro blema naraščanja prekomerne te lesne teže oziroma debelosti. Ni kakor ne želim podvomiti, da bi zdravil bolezen prenajedanja ali zmernega uživanja tveganih živil z zdravili za depresijo, shujševalni mi programi in klinično neprever jenimi dietami, ki legitimno oblju bljajo le tisto, kar ljudje želimo slišati, in na način, ko smemo ohraniti svoje nezdrave prehranje valne navade. Živel duh prazno vanj, ki smeš uiti iz kletke, da se uradno smemo razvajati vsak dan, ne le nekajkrat letno, pravza prav v vsakem obroku. In ko pride mo domov, rahlo utrujeni, brez vo lje za najbližje, komaj še z energijo koraka do prvega kavča (oh, kako me to spominja na občutek ne deljskih kosil pri starših vrsto let nazaj!) ... obležim! Odspim do ve čera ali pa v duhu tečnobe prega njam popoldne do večera. Morda celo raje ves dan delam samo za to, da mi zvečer nekdo teži, da ni sem za nobeno rabo? No, to pa je že druga tema ... da ne odtečem drugam. Tek za hujšanje ljudje tako veči noma dojemamo narobe. To je seveda logično, če upoštevam, da ljudje, ki začnejo tekati, naj prej shujšajo. A ljudje, ki začnejo teči, praviloma začnejo tudi manj jesti in ko po prvih dneh nato sto pijo na tehtnico, ugotovijo žele no, to je 'hujšam, torej sem na pravi poti'. Po navadi gre za ne zdravo začetno zgubljanje še ti sto malo mišične mase in vode, oboje na račun 'carbofobije' ali strahu pred ogljikovimi hidrati in
TRENER
moči volje, kar lahko v 10 dneh znese tudi od štiri do pet kilogra mov. To veselje se navadno kon ča, ko nam poči film. Nam sa mim ali prijateljici, ki je prav tako tekala z novimi teniskami po vro čem asfaltu in brez predhodne priprave. Ko nam zmanjka volje,
ko se poveča splošna fizična šib kost, ko nas 'WC ne mara več', ko se nam poslabšajo telesni vo nji in ko zmagajo pasti ugodja. Vendar se tu problem šele začne. Navkljub ohranjanju rednega te kanja in prehranjevanja po mitu zmernosti (enakem prehranjeva nju kot pred hujšanjem), ljudje dobijo vse kilograme nazaj (beri visceralno maščobo okoli notra njih organov in podkožno maščo bo okoli trebuha), in še več. Na slednji poskus hujšanja bo postal še bolj trdovraten. In večina jim ne bo kos, s čimer se bo obup po večeval in 'tisti, ki ima nadzor, kaj javnost o prehrani in zdravju sme vedeti oz razumeti' je zma gal novo bitko, v kateri je tudi sam poražen. Če že ne bom shujšal, pa naj vel ja omeniti slednje. Ljudje, ki re dno tečejo, spijo manj. Njihov spanec je globlji in bolj kvaliteten, s čimer postajamo bolj spočiti
Tek za hujšanje ljudje tako večinoma dojemamo narobe. To je seveda logično, če upoštevam, da ljudje, ki začnejo tekati, najprej shujšajo. zjutraj, bolj pametni, prijaznejši do okolice, več si zapomnimo, imamo boljšo erektilno funkcijo (zlasti če med tekom stiskaš krož ne mišice ali kegla), manj smo to ksično lačni ter manj dovzetni za dolgoročno konzumiranje živil ugodja. Torej tekanje DA kot del dolgoročnega načina življenja in ne kot sredstvo neuspešnega huj šanja. In DA, potem ko se obe nem prehranjujemo zdravo (ni smo na beljakovinski ali kakšni drugi dieti), skupaj z redno vadbo lahko pričakujemo od pet do osem kilogramov nižjo telesno težo, kot bi jo imeli sicer. To drži
še posebej natančno, če tekanje kombiniramo z dva do trikrat te densko 20 do 30minutno vadbo za moč. Skrivnost trajne kontrole telesne teže oziroma prenehanja neuspešnega boja s kilogrami se nadalje skriva v termogenezi in v dojemanju, da ogljikovi hidrati v resnici ne redijo. Ta kontroverz nost postane blizu resničnosti tudi bralcu, ko ozavesti dejstvo, da najbrž res ne more rediti ne kaj, čemur se izogiba, odkar po mni, pa ima vseeno preveč maš čobe. Pa dober TEK! Boštjan Jakše
DOBRO JEMO
SLEDITE SRCU (IN POJEJTE BANANO) alij je pomemben za delovanje srca, saj pospešuje prenašanje živčnih impulzov in krčenje mišic, uravnava srčni utrip in krvni tlak. Skupaj z natrijem in klorom uravnava količino vode v telesu in pomaga pri pravilnem delovanju ledvic. Poleg naštetega nadzoruje tudi adrenalinske funkcije, potreben je pri sintezi beljakovin, presnovi ogljikovih hidratov (krvni sladkor spreminja v glikogen, ki ga mišice porabijo za energijo) in izločanju inzulina iz trebušne slinavke.
K
Banananjam in njegovi posnemovalci Če telo ne dobi dovolj kalija, se hitro srečamo z utrujenostjo, malodušnostjo, mišičnimi krči, pospešenim bitjem srca (če ste zaljubljeni, je to normalno) in vrtoglavico. Videli ste, kako bodibilderji po treningu v fitnesu mlatijo banane kot za stavo, in slišali ste, da je banana eden boljših virov tega minerala. Bodibilderji tega seveda ne počnejo iz dolgčasa, tisto, kar ste slišali, pa spet drži: 100 g banane namreč vsebuje kar 358 mg kalija, medtem ko se večina strokovnjakov strinja, da je minimalen odmerek kalija za odrasle 2 grama dnevno.
Fotografije: Shutterstock
Če se veliko ukvarjate s športom, kar pomeni, da se ukvarjate z dejavnostmi, ki pospešujejo potenje in krčijo mišice, potrebujete še več kalija kot navadni smrtniki.
Še več podobnih člankov in videov s področja prehrane pa tudi zdravja na splošno, športov, odnosov in seksa, joge ter pilatesa, psihologije itd. boste našli na www. aktivni.si! Vabljeni k branju!
Banane & Co in zrno soli Vsekakor in na srečo pa banane niso edina hrana, ki bo poskrbela, da bodo vaše mišice, srce in ledvice normalno delovali, kot tudi ne boste postali superjunaki in junakinje, če bo v vaši prehrani dovolj kalija. Za dobro delovanje organizma je nadvse pomembno pravilno ravnovesje med natrijem in kalijem, a da si ne boste nakopali dodatnih skrbi, pazite le, da hrani ne boste dodajali preveč soli, obenem pa jejte hrano, bogato s kalijem. Živila, bogata s kalijem, so: 1. Sladki krompir Če ste si zaželeli zdravega obroka, potem si na krožniku svoje mesto zagotovo zasluži sladki krompir, ki je bogat s prehranskimi vlakninami, 23
številnimi vitamini, 100 g pa vsebuje približno 330 mg kalija. 2. avokado Ne bi mogli izbrati boljšega časa za avokado – odlično se poda solatam, obvezna sestavina pa je tudi pri pripravi omake guacamole. 100 gramov avokada vsebuje kar 485 mg kalija! 3. Beli fižol Radi ga imamo v čiliju, enolončnicah in kot prilogo, to pa še toliko bolj, ker vsebuje zelo malo maščob, veliko beljakovin in postreže z visoko količino vitamina B6. Pa kalij? 100 g kuhanega fižola vsebuje 561 neverjetnih mg kalija. 4. Jogurt Navadni jogurt je v vsakem delu dneva zelo dobra izbira, saj vam v 100 gramih postreže tudi 300 mg kalija. 5. Špinača Zelena listnata zelenjava se po novem odlično poda tudi smutijem z banano. Špinača ima vrsto zdravilnih učinkov: pospešuje presnovo ogljikovih hidratov, pomirja živčevje, odstranjuje vodo iz telesa in vaše telo opremi z rekordnimi 558 mg kalija.
NASVET Posebno veliko kalija vsebuje tudi suho sadje, kot so suhe marelice (1880 mg), suhe slive (860 mg) in dateljni (750 mg). A ker je sadje pogosto žveplano in konzervirano, ga merite v pesteh.
športnik
noV šport, noVA oprEMA Nogavčki Cep, 30,50 EUR Športna jopica H&M, 29,95 EUR Očala Alpina Twist Four Shield VL+, 129,95 EUR
Majica Aero, Icebreaker, 55,95 EUR
Če ne sledite modnim trendom, ni nič narobe, je pa pamet no, če sledite športnim (modnim) trendom, ki niso sami sebi namen – tu funkci ja, material in tehnologija hodijo z roko v roki (in vam pomagajo do odličnih športnih rezultatov).
Športne kompresijske nogavice Cep, 25,32 EUR
Camelbak, 35,90 EUR
Kratke hlače H&M, 24,95 EUR
Kratke hlače Rush, Icebreaker, 65,95 EUR
Športna ura Suunto Ambit3 Peak, 450 EUR (500 EUR hr)
24
Fotografije: Promocijsko gradivo
Pohodni čevlji Dolomite Steinbock Approach, 199,95 EUR
športniCA
MotiVACiJA VEč Puli Flash, Icebreaker, 95,95 EUR
Športna ura Suunto Ambit3 Sport, 350 EUR (400 EUR hr)
Modrček Icebreaker, Rush, 55,95 EUR
Športni modrček New Yorker, 9,95 EUR
teči, hribolaziti in plesati je mogoče tudi v stari športni opremi, ni pa niti približno tako zabavno (in tudi učinkovito ne) kot v kakovostni športni opremi, ki združuje dizajn in najnovejše tehnološke izsledke.
Camelbak, 35,90 EUR
Pohodni čevlji Dolomite Cinquantaquattro light, 119,95 EUR
Kratke hlače Sonic, Icebreaker, 59,95 EUR
Vetrovka Bershka, 35,99 EUR
Športne kompresijske nogavice Cep, 50,63 EUR
25
trial
Mi sMo za trial! V iskanju adrenalina … na prvi uri triala
a ogrevanje odpeljem nekaj krogov po poligonu in ugotovim, da za začetek ne potrebuješ veliko prostora. Severin Sajevec (inštruktor in izkušen trialist) mi razloži osnove in način trial vožnje. Največ poudarka je na položaju telesa, ki ga je treba premikati med vožnjo tako, da imamo motocikel v ravnotežju. Začnem z osmico, čim manjšo, seveda, kar pomeni, da jo moram odpeljati pri zelo nizki hitrosti. Lovim ravnotežje, pogled vseskozi v smeri cilja. Na videz enostavna vaja, ampak pomembna, saj gre za osnovno tehniko. Po nekaj minutah usvojim prvo lekcijo, le nekaj mehkobe mi manjka. "Bolj sproščeno!" vzklika Severin. Druga lekcija je že t. i. sekcija z oviro, s kratkim
Z
vzponom in spustom po skalnatem terenu. Severin postavi stožce. Izziv! Najprej mi pokaže, kako se sekcija odpelje, videti je zabavno in čisto lahko, saj človek obvlada. In zabavno tudi je, lahko pa tudi približno ne! Ob premagovanju ovire (hloda) s tehniko wheelie, torej vožnjo po zadnjem kolesu (obstajata še dve drugi tehniki, naprednejši), pa brizgne adrenalin. Pa ga imamo! Po to smo prišli! Nadaljujem z nasmeškom na obrazu. Sledil je malo bolj zahteven, skalnat vzpon, ki ga je treba odpeljati hrabro in tekoče. Strmina je na prvi pogled zahtevna, težko prehodna, z motociklom za trial pa jo odpeljem tekoče, brez večje težave. Zdaj šele vidim, kaj vse zmore ta mašina! V slabi uri sem prepoten 26
in rahlo utrujen, ker pa adrenalin še vedno dela svoje, na to niti ne pomislim. Nadaljeval bi, pa me na utrujenost spomni rahel krč v levi roki, zaradi stalne uporabe ročice sklopke. Ta je pri trialu bistvenega pomena. Nikoli do konca spuščena ali stisnjena. Vseskozi aktivna. Na koncu lahko rečem, da gre za varen šport, kjer je neomejeno veliko prostora za napredek. Zahteva popolno koncentracijo in dobro telesno pripravljenost, povrh vsega pa postreže še z adrenalinom. Dovolj razlogov za poskusiti. Super dan, super zabava! No, čas je, da na motor postavimo Tino. To bo zabavno … Uroš Jakopič, vodja projektov na trženju
Fotografije: Peter Kavčič
Ko na firmi začenjamo nov projekt, brez adrenalina ne gre, in ko smo se pogovarjali o rdeči niti priloge, ki jo držite v roki, so na mizo padale same adrenalinske teme. Tina je predlagala, da bi se šli na uro triala – saj veste, to je tisti moto šport, pri katerem mojstri (najboljši so Španci) na motorju (stoje, ker sedeža nima) premagujejo na pogled nepremagljive ovire (sklopu teh rečejo sekcije) in pri tem ne smejo stopiti na tla.
Ljubezen na prvi vžig Nekaj o svojih občutkih s prve ure triala sem opisala že v uvodniku, zato ne bom dolgovezila. Če bi mi nekdo še pred nekaj meseci omenil trial, ne bi vedela, o čem govori, danes pa je to šport, ki ga želim spoznati in gojiti.
Ž
e pred časom sem sama s sabo sklenila, da bom počela le še stvari, ki me maksimal no osrečujejo, zato se je trial eks presno hitro znašel na moji lestvi ci top pet. "Ampak saj si punca," mi je rekla prijateljica. "Hvala, ker si me na to opomnila. Greš z mano na naslednji trening?" Aja?!? Motocikli so bili vedno del mo jega življenja, nikoli do zdaj pa ni sem pomislila, da bi jih vozila sama. Do zdaj. Skoraj vsi moji fantje so me na zmenke vozili tudi na dveh kolesih, dedek je s svojim puchom dirkal po Ljubelju, na ce sti so moja ušesa vedno sledila
zvoku motorjev, fantom pa me v resnici nikoli ni uspelo impresioni rati z dirkalniki na štirih kolesih. Moja prva ura triala je bila tako takšna, kot mora biti, s top inštruktorjem Severinom Sajev cem in top družbo kolegov z ured ništva. Ko so se fantje prepričali, da bom v primeru nevarnosti sko raj 100odsotno stisnila sklopko in da se pod nobenim pogojem ne bom usedla na motocikel, ki sedeža nima, so mi pustili, da se odpeljem. (A sumim, da so bolj kot jaz bili pod adrenalinom oni … vsaj po vpitju sodeč.) Braaap! Tina Torelli, urednica priloge Aktivni
trial
Šport za vsakogar
S
amaterska tekmovanja, prilagojena vsem nivojem znanja. Pa še ena dobra stvar je v tem, dejansko je za dober trening že dovolj kak opuščen kamnolom, večji kos dvorišča ali pa si domač poligon naredite kar na domačem vrtu, eno skalo, kup zemlje in kak manjši hlod pa bo rekreacije na pretek. V zimskem času je pri Domžalah mogoče trenirati tudi v pokriti dvorani, našem edinem trial centru, sicer pa zaradi majhnih hitrosti vožnja ni izključena tudi pri nižjih temperaturah. Če prisegate na aktivnost na prostem v času zimskega oklepa vabi trialiste koprski poligon Griža ali pa Raša na Hrvaškem, kjer boste lahko občudovali mojstrovine profesionalcev in spoznali nove prijatelje. Pri nas veliko o trialu izveste na www.trial.si in na www.motomagazin.si. Peter Kavčič, urednik motociklizma pri avto magazu in www. motomagazin.si
ZaNiMiVO Angleški prevod besede trial je 'poskus; preizkus; preizkušnje', v motorističnem pomenu pa pomeni trial umetnost premagovanja ovir brez napak. Zgodovina triala se začenja okoli leta 1910 na Škotskem. Pionirji tega športa so Španci, ki so še danes poleg Angležev vodilni v svetu. Sprva so bila tekmovanja le v naravi, pozneje pa so se razvila tudi dvoranska tekmovanja. Trial je verjetno tehnično najzahtevnejša oblika moto športa. 28
Fotografije: Peter Kavčič
trialom sem se prvič srečal kot svež urednik motociklizma pri Avto magazinu in tega je sedaj že … no, ja pustimo leta pri miru. Kot motoristu mi je odprl povsem novo poglavje, saj sem po tem vozil varneje, z več občutka in tudi bolj zbrano. Trial je idealen trening za ravnotežje za malodane vsak šport, od nogometa, smučanja in ne nazadnje motokrosa. Hkrati s treningom uriš tudi koncentracijo in psiho, drugače ni teorije, da premagaš ovire na poligonu. To pa se seveda lahko lepo prenese tudi v vsakdanje življenje. Leta niso ovira, malčki od tretjega leta dalje lahko vozijo na mini trialih, ki jih večinoma poganja elektrika, tisti starejši pa boste razgibali telo s ščepcem adrenalina, kar pa predstavlja prijetno sprostitev. V tujini so zelo priljubljeni turistični izleti, imajo celo srečanja in
PROMO
VI IN NOVI SALOMON X-CELERATE GTX®
PRIPRAVLJENI NA URBANE AVANTURE Naveličani ustaljenega vsakodnevnega tekaškega kroga hrepenite po novi tekaški izkušnji … v vsakdanjem okolju in v vseh vremenskih razmerah? Če je odgovor da, berite naprej!
Mesto kot poligon za tek CITYTRAIL™ predstavlja nenehno raziskovanje novih in nepričakovanih mestnih poti – šele ko zavijemo z vsakdanje poti, odkrijemo neštete možnosti za vadbo v vsakdanjem okolju: asfalt, stopnice, naravne gozdne poti, z njimi pa svobodo, avanturo in zabavo v mestnem okolju. Nove mestne poti v več kot devetdesetih mestih poiščite z aplikacijo CITYTRAIL™ (iPhone in Android) in osvojite nagrado! Da pa bi bilo odkrivanje mest maksimalno zabavno, zdravo in udobno, je Salomon za jesenski čas pripravil novo CITYTRAIL™ tekaško obutev X-CELERATE GTX®, ki se ponaša z izjemno vsestranskostjo. Z njo boste kos VSAKI podlagi in VSEM razmeram, in to od domačega praga dalje.
IZBOLJŠAJTE TEKAŠKO TEHNIKO Z VIDEO ANALIZO Salomon in Intersport vam v sodelovanju s tekaškima trenerjema Anico Živko in Urošem Kožarjem letošnjo jesen omogočata, da s pomočjo svetovanja, testiranja tekaških modelov CITYTRAIL™ ter video analize nadgradite znanje o teku. Brezplačno! Prijave na prijava@salomon.com!
X-CELERATE GTX® = optimalna kombinacija blaženja in odzivnosti, zaščite ter odličnega oprijema! Popoln in natančen oprijem stopala ponuja kombinacija sistema Sensifit™ in kevlarskih vezalk Quicklace ®. Podplat Contagrip ® zagotavlja popolno kombinacijo oprijema in vzdržljivosti v vseh pogojih. Odsevniki na straneh vas varujejo tudi v temi, nova integrirana membrana GORE-TEX® pa je zračna, zanesljiva in povsem fleksibilna. Tako, našli ste svoje idealne tekaške copate! 29
KDAJ? Sobota, 27. 9. 2014, od 10.00 do 18.00, INTERSPORT Mercator center Šiška, Ljubljana Sobota, 4. 10. 2014, od 10.00 do 18.00, INTERSPORT BTC, Ljubljana Sobota, 18. 10. 2014, od 10.00 do 18.00, INTERSPORT Mercator center, Celje
vrtoglavica
Žulji, pošlihtana glava
in občutek moči
Plezanje od A do G
vanj. Živim na Vrhniki, kjer je iz vir Ljubljanice, tam okrog pa ču dovite stene. Pa sem začel malo levo in malo desno plezati, kar tako, iz čistega gušta. Poskusil sem veliko športov, tekmovalno pa sem ugriznil samo v plezanje – to je bil lep kos mojega življe nja. In kot sem užival v pleza nju, danes uživam v enduru. To pa z eno veliko razliko: misel na tekmovanja mi je danes sitna, edini plus tekmovanja v enduru vidim v tem, da te na progi nih če ne čaka s kolom, ker se voziš po njegovem gozdu."
V prve skrivnosti plezanja vas bo vpeljal Aljoša Grom, sedem kratni državni prvak, tretjeuvr ščeni na tekmi za svetovni po kal in s tem prvi Slovenec na stopničkah velikih tekmovanj (podatke je treba izvleči iz nje ga, ker 'niso pomembni'), danes pa postavljavec smeri na najve čjih tekmovanjih ter snovalec, oblikovalec in proizvajalec ple zalnih oprimkov. Kaj človek potrebuje, da začne plezati? "Voljo! Če imaš to, bo nedvo mno šlo," odločno reče in nada ljuje: "Plezanje je zelo komplek sen šport in kot takšen odličen tako za razvoj koordinacijskih kot mentalnih sposobnosti. Sam sem do plezanja prišel bolj po naključju, nihče me ni usmeril
Koliko moči človek potrebuje za plezanje? "Ni narobe, če si močan, a moč ti hitro poide, če nimaš tehnike. Tečaj plezanja zato ni slaba ide ja. Velike mišice namreč še niso zagotovilo, da boš dobro plezal. 30
Večkrat se zgodi, da pridejo su per nabildani fantje s svojimi puncami na plezališče, potem jih pa punce v steni našišajo. Za plezanje potrebuješ roke, a na koncu ne plezaš z njimi," doda in se s prstom potrka po glavi, na vprašanje, kako razvito je pleza nje pri nas, pa odgovori: "Pri nas je plezanje lepo razvito in ima lepo tradicijo, kar pa ne bi mogli reči za komercialno pleza nje. Ni junaka, ki bi investiral v plezalno steno, kakršne najdeš v Avstriji ali Nemčiji. Imamo ple zalne stene za plezalce, takšne, ki bi bila zares primerna za ra znorazne laike vseh starosti, pa ne. Ne še. Nimamo prostora, ki bi funkcioniral kot fitnes, kamor bi ljudje prišli na plezanje name sto na uro aerobike. Plezalni center v Štepanjcu je dober, je prvi in edini pravi plezalni cen
Fotografije: osebni arhiv A.G.
V tej prilogi boste lepotne nasvete našli le med vrsticami, jih je pa zato v izobilju. Plezalci so še posebej lepi ljudje – ne le zaradi skladnih teles, temveč zaradi telesne, umske in čustvene skladnosti, ki se zrcali navzven. Za paničarje in histerike v stenah v resnici ni mesta, tega je še nekaj v različnih zdravstvenih čakalnicah, ki pa bi se po obratni logiki verjetno hitro izpraznile, če bi ljudje več kot po družbenih lestvicah plezali po stenah in balvanih.
Prve in druge informacije o plezanju, tečajih, plezalnih stenah in smereh dobite na www.plezanje.net!
ter v Sloveniji, ampak po mojem mnenju bolj za nas, ki že znamo. Zdaj smo na Vrhniki naredili eno takšno reprezentančno steno, ki je za zdaj še bolj zaprtega tipa, računamo pa, da bo oktobra zaživela."
Dve vrsti plezanja "Imaš plezanje na štrik, kjer poleg vsega potrebuješ še štrik, pas in vponke, lahko greš pa na boulder stene, torej na balvane ali skale, kjer rabiš samo blazino, magnezij in če-
vlje. Balvansko plezanje ali bouldering je praktično zastonj pa še bolj družabno je, oni so bolj freestajlerji. Ali pa smo." Pa plezalno razmerje moški : ženske? "Bi rekel, da je kar pol pol, ste pa običajno ženske boljše plezalke, imate boljši občutek za gibanje. Moški so mogoče boljši v plezanju po različnih lestvicah. (smeh) In če se še malo vrnem k balvanskemu plezanju, ki je res eden večjih užitkov … Na štrik recimo lahko plezata dva: eden pleza, drugi varuje, tukaj pa deset ljudi na eni skali vadi deset gibov,
VRTOGLAVICA
hiše, na izviru Ljubljanice – naredil sem ga leta 1992, imenuje se Retovje in je zelo popularno, ker je v senci in sploh nekaj posebnega! V svojih delih ga je opeval že Ivan Cankar." In najbolj divje smeri, ki jih je preplezal Aljoša Grom? "Imel sem obdobje, ko sem plezal dolge smeri brez vrvi. Ne znam povedati, kaj se mi je takrat dogajalo
kar je super zabavno. Tudi moderne komercialne stene so večinoma usmerjene v to."
Dosti imam dvorane – kaj zdaj? "Slovenija je za te balvane bolj 'švoh', imamo pa dobre stene za na štrik. Najbolj znana je v Ospu, in ta je res svetovna. Jaz pa imam plezališče kar zraven
zu. Šele ko je Martina Čufar začela prihajati v finale, smo se zavedeli, da se da. Ko so k nam v Slovenijo prišli plezat ruski in japonski kolegi, ki so bili na lestvicah višje od nas, smo videli, da smo pravzaprav boljši od njih, čeprav se nam pri rezultatih to ni poznalo. Takrat se mi je naredil klik – moja glava je nenadoma vedela, da zmore, in ta-
v glavi, da sem tako izzival, nekaj že. Vem samo to, da sem se počutil drugače kot takrat, ko sem bil zavarovan. Če delaš nekaj, česar si večina ne upa oziroma ne zmore, se počutiš še močnejšega, najbolj pametno pa to ni." Plezanje brez varovanja in brez panike? "Ne, panike pa res ne poznam. A plezanja se lotiš po korakih, ne greš kar takoj v najhujšo steno! Ko soliraš, plezaš, kot bi plezal na štrik. Če tega nimaš 'pošlihtanega', lahko plezaš preveč po rokah in ko na nogah ni trenja, zdrsneš. Sicer pa mi ni to tega, da bi danes opredeljeval svoje dosežke – to mi je bilo takrat fajn delati, in to je vse. Naredil sem tudi kakšno neumno stvar, ki pa se je k sreči dobro izšla. Enkrat samkrat sem se znašel v steni, kjer nisem mogel varno nazaj in sem bil prisiljen iti naprej, do vrha. Spomnim se trenutka ujetosti, trenutka, ko sem si moral res reči: 'Aljoša, nehaj razmišljati – ali izprazniš glavo ali pa se bo tole slabo končalo.' In potem nekako najdeš naslednji oprimek in zlezeš naprej. Glava je na koncu tista, ki odloča o rezultatu. Ko sem začel resno trenirati in dosegati prve dobre uvrstitve, mi je seveda narasel apetit in sem si zaželel, da bi se uvrstil v finale svetovnega pokala. Fantje smo veliko trenirali, a nismo prišli bli32
koj sem prišel v finale tekme za SP! Če ne verjameš, da zmoreš, imaš prav. In obratno, vedno imaš prav. Tretje mesto na SP je bilo tako zame v tem smislu največji dogodek v lajfu. Spomnim se vseh stvari, ki so se zgodile tisti dan, vseh fac, ki sem jih prej gledal samo v revijah … A ko zdaj pogledam nazaj, se mi zdi bistveno, da sem v plezanju užival. Ko nekaj strastno počneš, ob tem doživljaš iste filinge kot pri zaljubljenosti. Sicer res ne vem, zakaj bi vsak dan hodil plezat in zakaj nisem šel na dopust, ker bi tako izpustil trening. V plezanje sem bil čisto zatrapan." In za konec me zares zanima, ali je Aljoša Grom kdaj zgubil hotelski ključ in v deveto nadstropje splezal po žlebu? "Haha, seveda smo to počeli, so bile zgodbe, z okna na okno, tudi policija je prišla. Zdaj se je to naše huliganstvo razvilo v urban climbing, takrat pa so te zaradi tega popisali." Torej, če ste si vedno želeli žulje na rokah, da ne bi bili videti kot brezdelneži … Evo, prilika! Plezanje pa je bolj kot večina športov tudi odličen trening discipline. Če hočeš biti dober plezalec, moraš zdravo in zmerno živeti. Ptiči v stenah imajo namreč vsi normalno težo, spiderman je pa sploh super fit. Tina Torelli
Fotografije: osebni arhiv A.G.
"Imel sem obdobje, ko sem plezal dolge smeri brez vrvi. Ne znam povedati, kaj se mi je takrat dogajalo v glavi, da sem tako izzival, nekaj že. Vem samo to, da sem se počutil drugače kot takrat, ko sem bil zavarovan.
KOLUMNA
Tadej Golob pisatelj, novinar, kolumnist in alpinist
O ledu, ki je mrzel, in Ognju, ki je vrOč …
Reč je dovolj mlada, da bi lahko nekdo, ki bi si vzel čas, izsledil pr vega uporabnika oziroma izumite lja. Lepo bi sedel za računalnik in v iskalnik vtipkal 'adrenalin' in toli ko časa klikal, da bi prišel do izvo ra, za katerega skoraj ne dvomim, da je nekje v Ameriki, najbrž v Ka liforniji. Govorim o izrazu adrena linski športi. Besedno zvezo goto vo poznate, tako kot znate našteti športe, ki jih določa. Jih res? Včasih grem pozimi v Tamar, kjer se, če se kje pri nas, naredijo zamrznjeni slapovi. V zadnjih ne kaj letih so tam nastale tudi zelo zahtevne, kombinirane smeri (smeri po ledu in po skali), sicer pa je Tamar s svojimi štirimi glav nimi in ne preveč zahtevnimi sla povi dolga leta slovel kot neke vr ste učilnica lednega plezanja. Če gre človek pozimi v Tamar, parki ra pod planiško velikanko in vsa kič, ko sem to storil in pogledal gor po tistem hribu, sem si rekel 'Tile so pa res norci!' A kljub temu sem bil jaz, ki sem se spre hodil do konca doline, poplezal po svojem slapiču in odšel v kočo na svoj čajček z rumom, do pred kratkim 'adrenalinc', Primož Pe terka pa navaden smučarski ska kalec (naj mu bo, letalec). No, po tem je nekdo vendarle opazil tudi to razsežnost smučarskih skokov in je Gregor Schlierenzauer dobil nalepko red bull na čelado in bil torej sprejet, z njim pa tudi smu čarsko skakanje, v čudoviti svet adrenalinskih športov. Kjer so bili pred njim že števil ni, recimo borderji. Pa je bordan
je adrenalinski šport? Kako to do ločimo? Izmerimo količino adrenalina v krvi pred vadbo ali nastopom in po njem? Kolikor vem, se tega ni še nihče lotil. Pre štejemo mrtve po sezoni? In raz glasimo za zmagovalce motori ste ... Vohate težavo? Ne samo to, kako se nekateri športi oziroma športne panoge, dejavnosti uvr ščajo v ta klub in druge ne, še bolj to, da pravzaprav ne poz nam športa, ki ne bi bil adrena linski. Je boks adrenalinski šport? Menda že. Stopite kdaj v ring, pa boste videli. Je nogomet? Ko sod nik odžvižga za začetek tekme in se proti tebi poženeta dva na sprotnikova branilca, takrat bi re kel, da je. Je metanje kopja? Vprašajte Martino Ratej, zakaj meče v Velenju osem metrov dlje kot na evropskem prvenstvu. Je šah? Da ne? Ste kdaj spregledali, da ste nasprotniku pravkar poda rili kraljico in potem negibno ča kali, ali bo on to opazil ali ne? Skratka, besedna zveza 'adre nalinski šport' ne pomeni nič. Kot bi hoteli reči: trdo železo ali vroč ogenj ali zmrznjen led ... Seveda je vsak šport adrenalinsko poče tje. Zakaj torej ta 'adrenalinski'? Prav zato, ker ne pove nič, sliši se pa fino, uporabiš ga lahko ka darkoli in za kogarkoli in dejan sko se število športnih panog, ki jih tlačijo v ta klub, vztrajno veča. Predstavljajte si genija, ki se je nekega dne lotil prodaje gorskih koles. Kako naj to prodajo zapa kira? Da je vožnja s kolesom za bavna, zdrava (v smislu: vsi na 34
kolo za zdravo telo) ... Koga pa pri dvajsetih zanima, kaj je zdra vo? Da je kul? Ja, seveda, ker to vžge, ampak je treba bolj zvito, bolj po ovinku. In se je spomnil te adrenalinskosti in danes počiva nekje na Havajih, v ležalniku in mu je strašno dolgčas.
in obstranskih bleferjev, zakaj bi poskušali doumeti njegovo bistvo (ali vsaj pravila), če pa ni treba? Če pa zadostuje že nekaj fraz, re klamnih sloganov (no fear, just do it ...), ki jih petkrat ponovimo, obrnemo, vsakič dodamo adre naliskost in smo.
Še nekomu je prav prišla in prav tej vrsti ljudi se lahko poči vajoči človek na Kahanamoku za hvali za svoj mojito. Novinarjem. Ljudem, ki naj bi po treznem pre misleku napisali kaj o tem in onem. Ampak zakaj pa bi, če ni treba? Zakaj bi se mučili s spo znavanjem vsakega športa pose bej, njegovih značilnosti, zgodo vine, dosežkov, glavnih frajerjev
Saj bo minilo. Čakam, da se nekje pojavi članek o adrenalin skih balinarjih, kar bo pomenilo, da smo že vsi adrenalinci in se bo treba domisliti nečesa nove ga. Mislim, da se je mojster prav kar dvignil iz svojega počivalnika in prav zanimivo bo videti, česa se bo tokrat spomnil in kako brez težav bomo običajni uporabniki to reč 'kupili'.
Fotografiji: Bor Dobrin, Aleš Pavletič
… oziroma o adrenalinskih športih