Biznis plus brošura (SI)

Bodite prvi, izvedite veÄ? od drugih.

September 2013 POSEBNA IZDAJA Izbor prispevkov Biznis plusa in regijskih medijskih partnerjev jugovzhodne Evrope, ki jih poleg tekoÄ?ih novic lahko najdete na internetnem portalu www.biznis-plus.com

1

Želimo vam približati del vsebine regijskega portala medijskih partnerjev iz šestih držav z uporabnimi informacijami, ki (lahko) vplivajo na poslovanje, s priložnostmi za nove posle in službe ter zakonodajnimi spremembami.

Bodite prvi, izvedite več od drugih; prijavite se na brezplačni dnevni newsletter na www.biznis-plus.com.

Kazalo

Uvodnik

Kaj o prispevkih Biznis plusa menijo bralci?

Hrvat in Slovenec sta odlična partnerja, a oba prisegata na italijansko Veliki trgovec je priložnost za regijo

4 8 10

Priložnosti na Kosovu Združenje srbskih delodajalcev zahteva hitre spremembe Makedonija mora nehati spodbujati le primarno proizvodnjo Zagrebška borza: EU ni čarobna palica Kdo med prostim časom bolj misli na službo?

Violeta po osvojitvi regije nadaljuje svoj pohod Ko bo zacvetela trgovina, bo z njo tudi Hrvaška Gospodarstva v regiji morajo tesneje sodelovati Kam po cenejše gorivo in cigarete Gorenje v Srbiji še vidi možnosti za rast Ko se srečajo zapravljivci

13 14 16 18 19 20 22 24 27 28 31

Argeta, Donat in Cedevita z »made in EU« za širitev zunaj regije Ste »severnjak« ali »južnjak«?

32 34

BIznis plus je skupno delo medijskih partnerjev

Direktor in urednik: Peter Frankl

Računalniški prelom: Irena Buha Marolt

Urednik priloge: Mladen Miković

Naslovnica: Irena Buha Marolt, Maša Marolt Pečjak

Naslov: Časnik Finance, d. o. o., Bleiweisova 30, Ljubljana

Lektoriranje: Finance

Mladen Miković I vodja projekta Biznis plus

Ni ga boljšega od občutka, ko zmaga tim

T

imsko delo. Mnogi ga zagovarjamo in vidimo njegove prednosti, po drugi strani pa pogosto spoznavamo, da smo obkroženi s številnimi individualisti, prek kat­ erih ne moremo, ampak se moramo naučiti, kako z njimi, in jih navaditi, kako z nami. Dejstvo je, da je uspeh timskega dela odvisen tudi od želje in uglašenosti ekipe. Tega se dobro zavedamo na Biznis plusu, regijskem portalu za poslovneže in druge zainteresirane, ki ga skupaj pripravljamo mediji iz šestih držav — BiH, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije in Slovenije. Po letu delovanja, ko nas berejo v več kot dva tisoč podjetjih v regiji, lahko rečem, da je med novinarji, uredniki in lastniki partnerskih medijev veliko podobnosti, pa tudi kar nekaj raznolikosti, vse to spraviti na skupne imenovalce pa je izziv. Podobno kot pri sodelovanju med podjetji v regiji.

Vendar je cilj jasen: graditi portal, ki bo v oporo poslovnežem v regiji in vas bo obveščal o dogodkih v regiji ter prinašal ko­ ristne informacije, ki na vaše poslovanje vplivajo posredno oziroma neposredno, kot denimo morebitne priložnosti za širitev poslovanja ali zagon novega posla. In želja za to med nami ne manjka. Vendar to ne bo vse. Na Biznis plusu smo naredili prve korake k povezovanju pametnih in poslovnih ljudi v regiji. Pametnih pravim zato, ker se zavedajo, da je

včasih dobro zmanjšati svoj ego za dosego (večjega) uspeha.

Ne zgolj njihovega. Še bolj konkretni koraki bodo sledili, cilj pa je, da imamo od tovrstnega povezovanja vsi koristi. Torej tudi boljše poslovno okolje v regiji.

Pa smo spet pri timskem delu. Z njim se, nezavedajoč, sreču­ jemo skoraj na vsakem koraku. Ne nazadnje poglejmo le v delček gospodarskih dejavnosti: brez novinarjev ne bi bilo zgodb, brez njih pa naši bralci ne bi dobili informacij, tudi takšnih, ki vplivajo na njihovo poslovanje in življenje. Teh novic ne bi mogli pripravljati brez naših partnerjev, ki so v tem videli možnosti za dober projekt, mi pa, da bodo lahko prek nas s svojimi storitvami in izdelki dostopali do še več kupcev, torej tistih, ki iščejo informacije, ki jih ponujamo.

Vse se vrti v krogu.

Zato ni boljšega kot občutek, ko zmaga tim. Smo na dobri poti, čeprav je do cilja še precej. A šteje zgolj zmaga, do ka­ tere bomo prišli skupaj. In več ko nas bo, laže bo.

Telefon: +386 1 30 91 502 I E- mail: info@biznis-plus.com

2 I www.biznis-plus.com

3

Kaj o prispevkih Biznis plusa menijo bralci?

Za skupino Sava Re, ki ima svoje družbe v večini držav zahodnega Balkana, je Biznis plus, ki pokriva poslovne novice s tega prostora, dobrodošel dodaten vir informacij. Odločevalci v posameznih družbah skupine smo tako tekoče seznanjeni z dogajanji na posameznih trgih, kar nam daje tudi celosten pogled na gospodarske in politične razmere na tem geografskem območju.

Vse pomembne novice iz regije na enem mestu … urejeno, brez dolgovezenja in z večjo osredotočenostjo na pomembne in koristne informacije.

Biznis plus spremljam redno, saj je izbor tem dober, novice so aktualne in mi na enem mestu ponuja pregled najpomembnejših dogodkov v regiji. Že hiter pregled vsakodnevnega newslettra mi omogoča, da sem ob minimalni porabi časa na tekočem s poslovnimi smernicami v regiji.

Ljubo Jurčić, profesor na ekonomski fakulteti v Zagrebu

Biznis plus je zanesljiv vir poslovnih informacij iz držav nekdanje Jugoslavije. Omogoča mi, da se na enem mestu seznanim s poslovnimi dogodki v regiji, ki lahko pogosto vplivajo na posel v Črni gori, kjer delam.

Ne glede na to, ali gre za Etihadov nakup Jat Airwaysa ali uspešnost turizma na Hrvaškem, ti dogodki vplivajo na gospodarstvo Črne gore.

Biznis plus mi v primerjavi s povprečjem deluje bolj svež. Všeč mi je dizajn strani, kar zadeva novice, pa se razlikuje od podobnih portalov, saj zajema tudi napovedi, statistike, analize in podobno.

Đorđi Petrušev, izvršni direktor vinarskega združenja iz Makedonije

Zvonko Ivanušič, predsednik uprave Pozavarovalnice Sava

Igor Gavran, makroekonomski analitik zunanjetrgovinske zbornice BiH Edin Seferović, izvršni direktor ameriške trgovinske zbornice AmCham v Črni gori

Zamisel je vsekakor dobra in medijski partnerji tega projekta so zagotovilo, da so informacije pravilne in pravočasne. Taki portali imajo navadno dve nalogi. Prva je, da prinašajo informacije tako rekoč v realnem času, zlasti tiste, ki vplivajo na kratkoročne poslovne odločitve. Druga pa je obveščanje o dolgoročnih gibanjih in predvsem načrtih podjetnikov in podjetij, pa tudi nosilcev političnih odločitev. Menim, da bi bilo treba pri posredovanju informacij še več pozornosti nameniti bralcem, da mu te ne bi vzele preveč časa, torej vključiti tudi več grafičnih elementov. Vsekakor pa se takšen portal ne bi smel omejiti samo na izmenjavo informacij, ampak bi moral sčasoma postati platforma za medsebojno komuniciranje in sklepanje poslov.

Vladimir Gligorov, ekonomist in sodelavec dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije

4 I www.biznis-plus.com

Vabljeni tudi vi k prejemanju brezplačnih regijskih novic Biznis plusa.

Prijavite se na www.biznis-plus.com

Bodite prvi, izvedite več od drugih.

Več informacij: +386 1 30 91 502 I finance@finance.si 5

Bodite prvi, izvedite veÄ? od drugih!

Biznis plus newsletter 6 I www.biznis-plus.com

Prijavite se na brezplaÄ?ni dnevni newsletter na:

www.biznis-plus.com Prijatelji Biznis plusa:

7

Hrvat in Slovenec sta odlična partnerja, a oba prisegata na italijansko Čigave izdelke največ kupuje prebivalec držav regije in komu proda največ svojih Da Slovenija opravi skoraj tri četrtine blagovne menjave z EU in da je Nemčija največja trgovinska partnerica Slovenije, čivkajo že vrabci na strehi. Vendar, če pogledamo, koliko je prebivalcev v posamezni državi, torej odjemalcev njihovih oziroma naših izdelkov, se položaj precej obrne. Zato nas je zanimalo, kdo komu največ proda in koliko so trgi v nekdanji skupni državi pomembni v primerjavi s trgi EU. Slovenija je lani z Nemčijo opravila za 8,5 milijarde evrov blagov­ ne menjave, z Avstrijo pa slabo polovico manj. Vendar je nemški trg, merjen po številu prebivalcev, od avstrijskega skoraj deset­ krat večji. Tako sta si Slovenec in Nemec v povprečju izmenjala za dobrih sto evrov blaga, medtem ko sta si Avstrijec in Slovenec v povprečju izmenjala za štirikrat več, natančneje 411 evrov. Ta­ ko je Avstrijec Slovencu, glede na število prebivalcev v obeh dr­ žavah, največji trgovski partner. Slovenec je Avstrijcu v povpreč­ ju prodal za 205 evrov svojih izdelkov, največ pa Hrvatu, in si­ cer za 305 evrov, malenkost več kot Avstrijcu in Italijanu skupaj.

Slovenec v povprečju najbolj prisega na italijansko bla­ go. Tega je namreč lani kupil za slaba dva tisočaka evrov, nekaj evrov več od nemškega. V regiji, na območju zahodnega Balka­ na (brez Albanije) oziroma držav nekdanje Jugoslavije, je Slove­ nec največ kupoval hrvaško blago (za skoraj 460 evrov), glede na majhnost držav pa je največjo blagovno menjavo imel s Črnogor­ cem (za 175 evrov).

Črnogorcu najbolj pomemben prebivalec regije, Srbu od vseh najmanj

Medtem ko Črnogorec v povprečju prebivalcu regije izvozi sko­ raj 68 odstotkov svojega izvoza, ga Srb zgolj dobrih 14 odstot­ kov. Zadnji namreč dvakrat toliko izvozi v EU, kjer je največja partnerica Srbije Nemčija, sicer največja pa je Rusija. Slovenec prebivalcu regije izvozi 14 odstotkov svojega izvoza, Makedonec oziroma Kosovec skoraj četrtino, Hrvat 29 odstotkov, Bosanec pa za 10 odstotnih točk več.

Glas o izdelkih se sliši po vsej regiji, a ne tako daleč v EU

Medtem ko je Slovenec na dobrih pol milijarde prebivalcev ve­ likem trgu EU tamkajšnjemu prebivalcu v povprečju prodal za slabih 30 evrov blaga, je enemu od 20 milijonov prebivalcev re­

8 I www.biznis-plus.com

Slovenec prebivalcu zahodnega Balkana Slovenec: •

lani izvozil za 10.173 EUR, uvozil pa za 569 EUR več

• •

največ kupoval italijansko (1.974 EUR) največ prodal Hrvatu (305 EUR)

•

največjo blagovno menjavo imel z Avstrijcem (411 EUR), na območju zahodnega Balkana in Slovenije pa s Črnogorcem (175 EUR) prebivalcu zahodnega Balkana prodal petkrat več kot prebivalcu EU, od zadnjega pa kupil desetkrat več kot od prvega blagovna menjava na prebivalca z zahodnim Balkanom je bila trikrat večja kot z EU

• •

proda petkrat več kot prebivalcu EU • •

Slovencem (43 EUR) oziroma Madžarom (29 EUR) prebivalcu zahodnega Balkana in Slovenije prodal 17-krat več kot prebivalcu EU, od zadnjega pa kupil petkrat več kot od prvega blagovna menjava na prebivalca z zahodnim Balkanom in Slovenijo je bila sedemkrat večja kot z EU

Črnogorec: •

lani izvozil za 580 EUR, uvozil pa za 2.299 EUR več

• •

največ kupoval srbsko (843 EUR) največ prodal Hrvatu (19 EUR)

•

največjo blagovno menjavo imel s Srbom (78 EUR), na območju EU pa s Slovencem (38 EUR) oziroma Grkom (14 EUR) prebivalcu zahodnega Balkana in Slovenije prodal 76-krat več kot prebivalcu EU, od zadnjega pa kupil za 28 odstotkov manj kot od prvega blagovna menjava na prebivalca z zahodnim Balkanom in Slovenijo je bila 39-krat večja kot z EU

Hrvat:

•

•

lani izvozil za 2.182 EUR, uvozil pa za 1.489 EUR več

•

• •

največ kupoval italijansko (615 EUR) največ prodal Slovencu (403 EUR)

Makedonec:

•

največjo blagovno menjavo imel s Slovencem (275 EUR), na območju zahodnega Balkana pa z Bosancem (220 EUR) prebivalcu zahodnega Balkana in Slovenije prodal 17-krat več kot prebivalcu EU, od zadnjega pa kupil petkrat več kot od prvega blagovna menjava na prebivalca z zahodnim Balkanom in Slovenijo je bila osemkrat večja kot z EU

• •

Bosanec:

•

lani izvozil za 1.509 EUR, uvozil pa za 944 EUR več

• •

največ kupoval grško (304 EUR) največ prodal Kosovcu (169 EUR)

•

največjo blagovno menjavo imel s Kosovcem (85 EUR), na območju EU pa z Grkom (58 EUR) oziroma Bolgarom (57 EUR) in s Slovencem (42 EUR) prebivalcu zahodnega Balkana in Slovenije prodal 10-krat več kot prebivalcu EU, od zadnjega pa kupil štirikrat več kot od prvega blagovna menjava na prebivalca z zahodnim Balkanom in Slovenijo je bila sedemkrat večja kot z EU

• •

•

lani izvozil za 1.071 EUR, uvozil pa za 1.008 EUR več

• •

največ kupoval hrvaško (300 EUR) največ prodal Srbu (202 EUR)

Kosovec: •

lani izvozil za 149 EUR, uvozil pa za 1.232 EUR več

•

največjo blagovno menjavo imel s Hrvatom (211 EUR), na območju EU pa s Slovencem (128 EUR) oziroma Avstrijcem (49 EUR) prebivalcu zahodnega Balkana in Slovenije prodal 22-krat več kot prebivalcu EU, od zadnjega pa kupil za 37 odstotkov več kot od prvega blagovna menjava na prebivalca z zahodnim Balkanom in Slovenijo je bila 17-krat večja kot z EU

• •

največ kupoval nemško (166 EUR) največ prodal Črnogorcu (26 EUR)

•

največjo blagovno menjavo imel z Makedoncem (81 EUR), na območju EU pa s Slovencem (16 EUR) oziroma Grkom (8 EUR) prebivalcu zahodnega Balkana in Slovenije prodal 15-krat več kot prebivalcu EU, od zadnjega pa kupil za 13 odstotkov več kot od prvega blagovna menjava na prebivalca z zahodnim Balkanom in Slovenijo je bila 20-krat večja kot z EU

• •

Srb: •

lani izvozil za 1.217 EUR, uvozil pa za 819 EUR več

• •

največ kupoval nemško (132 EUR) največ prodal Črnogorcu (500 EUR)

•

največjo blagovno menjavo imel z Bosancem (57 EUR), na območju EU pa s

• •

Op.: v analizi smo upoštevali območje EU in zahodnega Balkana brez Albanije oziroma območje nekdanje Jugoslavije. Slovenije zgolj za potrebe analize za ta članek nismo šteli kot del EU, saj nas je zanimalo, koliko je povezana z omenjenim območjem in nasprotno. Tudi Hrvaške nismo uvrstili v EU, saj so podatki za leto 2012, ko je bila ta del CEFTA, iz katerega je izstopila z vstopom v EU. V CEFTA so ostali BiH, Srbija, Črna gora, Kosovo, Makedonija in Albanija. Za vsako državo so upoštevani podatki njenega statističnega urada, kar pomeni, da so možne medsebojne valutne razlike oziroma različni izračuni zaradi različnih upoštevanj carin in obdavčitev.

Viri: Svetovna banka in statistični uradi Slovenije, Hrvaške, BiH, Kosova, Črne gore, Srbije ter Makedonije

www.biznis-plus.com Timsko delo medijskih partnerjev: Business.hr, Finance, Kapital, Novi magazin, Oslobođenje in Vijesti

gije v povprečju prodal za 145 evrov blaga iz Slovenije. Tudi bla­ govna menjava Slovenca s prebivalcem regije v primerjavi s pre­ bivalcem EU je v povprečju trikrat večja. Po drugi strani je Slo­ venec v povprečju od prebivalca EU kupil za dobrih 8.100 evrov izdelkov oziroma skoraj desetkrat več kot od prebivalca iz regije.

Hrvat v povprečju ne »nori« toliko za izdelki EU, saj kupi od prebivalca z območ­ja EU (brez Slovenije) za slabih 2.100 evrov blaga oziroma zgolj petkrat več od prebivalca regije (skupaj s Slo­ venijo). Hrvatu je prebivalec regije še bolj pomemben kot pre­ bivalec območja EU, saj prvemu proda za 17-krat več kot druge­ mu. Največja trgovska partnerica Hrvaške je sicer Italija, Hrvat pa ima v povprečju največjo blagovno menjavo s Slovencem.

Bosanec v povprečju še manj kupuje izdelke od prebival­ ca z območja EU, in sicer zgolj za 37 odstotkov več od tistega, kar kupi od prebivalca regije. Zadnjemu proda za 22-krat več kot prvemu in ima z njim 17-krat večjo blagovno menjavo kot s prebivalcem EU. Črnogorec in Kosovec sta glede na njuno trgovanje s pre­ bivalcem območja EU še manj navdušena nad njegovimi izdel­ ki kot Bosanec. Prebivalec Kosova je namreč kupil zgolj za 13 odstotkov več izdelkov od prebivalca EU od tistih, ki mu jih je prodal prebivalec iz regije. Prebivalec EU pa je še manj uspe­ šen pri Črnogorcu. Zadnji je namreč edini prebivalec držav iz regije, ki v povprečju bolj prisega na blago iz regije kakor iz EU. Črnogorec namreč največ kupuje od Srba (29 odstotkov) in zgolj nekaj več od prebivalca EU. Črnogorec prebivalcu regi­ je proda kar 76-krat več kot prebivalcu EU, Kosovec pa »zgolj« 15-krat več. Blagovna menjava Črnogorca je s prebivalcem iz regije tako 39-krat večja kot menjava s prebivalcem območja EU, blagovna menjava Kosovca pa 20-krat večja.

Makedonec in Srb sta od zgornjih dveh že nekoliko bolj naklonjena izdelkom, ki jima jih prodaja prebivalec območ­ja EU. Prvi namreč od prebivalca z območja EU vrednostno uvozi za več kot štirikrat več izdelkov kot od prebivalca iz regije, Srb pa več kot petkrat več. Po drugi strani Makedonec proda vredno­ stno 10-krat več izdelkov prebivalcu regije, Srb pa 17-krat več kot prebivalcu EU. Blagovna menjava obeh je s prebivalcem re­ gije v povprečju vrednostno sedemkrat večja od menjave s pre­ bivalcem EU.

Razmerja se bodo nekoliko spremenila

Zaradi vstopa Hrvaške v EU in izstopa iz CEFTA je pričakovati, da se bodo razmerja v blagovni menjavi v regiji nekoliko spre­ menila. Koliko in v čigavo korist, bomo objavili takoj, ko bodo znani podatki o blagovnih menjavah držav za letos.

9

Veliki trgovec je priložnost za regijo

www.biznis-plus.com Za boljšo informiranost poslovnežev, ki delujejo v regiji

Članica uprave Mercatorja Stanka Pejanović upa, da bo združitvi trgovcev v regiji sledilo združevanje konditorjev

Moramo se pogovarjati racionalno, torej na podlagi dejstev in vizije prihodnosti regije, v kateri živimo. Če izločimo čustva kot del folklore poslovanja na Balkanu iz zgodbe o tem, iz katerega dela regije prihaja kupec Mercatorja, in se vprašamo, ali je potrebno združenje trgovine v regiji, je moj odgovor pritrdilen.

Ta nova trgovska družba bi utegnila postati lokomotiva, ki bo vzpostavila enaka načela moderne trgovine v regiji.

»Agrokor in Mercator morata iz postopka združevanja priti veliko bolj stabilna, z jasnimi koncepti in boljšimi rezultati, ki prinašajo ugodnosti za vse – zaposlene, države, partnerje in porabnike,« pravi naša sogovornica Stanka Pejanović, članica uprave Mercatorja trgovine v jugovzhodni Evropi in direktorica srbske družbe najboljšega soseda Mercator-S. Ali so strahovi o diskriminaciji proizvajalcev v posameznih državah, ki se pojavljajo ob napovedanem združevanju Agrokorja in Mercatorja, neutemeljeni?

S psihološkega vidika vsaka sprememba izziva strah poslovnih partnerjev, zaposlenih. To je normalen pojav. Drugače je, če gledamo na cilje in na to, kakšne so možnosti takšnega prevzema – ne glede na to, kdo so njegovi udeleženci. Po tej strani ni nobenih razlogov za strah. Iz tega postopka moramo priti veliko bolj stabilni, z jasnimi koncepti in boljšimi rezultati, ki prinašajo ugodnosti za vse – zaposlene, države, partnerje in porabnike. Resni poslovni subjekti svoje poslovne filozofije ne gradijo na upoštevanju zgolj svojih interesov.

Dobavitelji morajo razmišljati, kje so po kakovosti in zmogljivostih, da se ne bi recimo zgodilo, da domači pridelovalci krompirja niti oktobra ne bi mogli zadovoljiti potreb srbskega trga … Vedno je na prvem mestu zadovoljitev potreb porabnikov, saj od tega živimo.

Veliko je slišati o pomenu pogodbe o sodelovanju družb v postopku prevzemanja. Zakaj?

Pomembno je, da vsi vpleteni pripomorejo k temu, da se ta proces konča čim bolj kakovostno, in s tem namenom bo naša energija v tem obdobju usmerjena v doseganje pozitivnih letošnjih rezultatov. Številni prevzemi po izplačilu kupnine niso uspešni zaradi podcenjevanja tako imenovanih mehkih delov.

Ti se nanašajo na stopnjo kompatibilnosti korporativnih kultur in oblikovanje strategije razvoja blagovnih znamk po prevzemu.

Tu vidim največji izziv.

Dokler ne dobimo dovoljenj protimonopolnih komisij in se ne izpolnijo vsi pogoji iz sklenjene pogodbe, ne smemo sodelovati z Agrokorjem v delu, ki se dotika našega dela. Dokler

10 I www.biznis-plus.com

Novi magazin

Veliko je slišati o pomenu pogodbe o sodelovanju družb v postopku prevzemanja. Zakaj?

traja faza prodaje, Mercator ne bo spreminjal svoje politike do zaposlenih, porabnikov in poslovnih partnerjev.

kom, krepitvijo in razvojem na enem trgu. Roda ima svoje stran­ ke že neprenehoma 20 let.

V Srbiji imajo Mercator, Roda in Agrokorjeva Idea vsak svoje kupce.

Ali bodo porabniki po združitvi negativno čutili spremembe v raznolikosti ponudbe, ki jo ima vsaka izmed teh znamk?

Katere neznanke bi utegnile ogroziti ta postopek?

Vsaka tako velika transakcija mora prinesti sinergije, sicer ni­ ma smisla. Od skupnih sinergij bodo največjo korist imeli po­ rabniki. Roda je že, odkar jo je Mercator prevzel od Rodićevih, dober primer, da sprememba lastništva ni povezana z obstan­

Presenečenj ne pričakujemo, zdaj je težava le v času oziroma kdaj bomo od protimonopolnih komisij dobili dovoljenja. V Mercator­ ju vzporedno s prodajo poteka finančno in poslovno prestruktu­ riranje. Z bankami smo podpisali sporazum o prestrukturiranju posojil, nadaljujemo pa tudi strategijo, ki temelji na štirih steb­ rih: optimizacija, fokus, rast in dobičkonosnost.

Stanka Pejanović, članica uprave Mercatorja trgovine v jugovzhodni Evropi

Pred poldrugim letom je Agrokor za Mercatorjevo delnico ponujal 221 evrov, zdaj jih 120. Ali kot članica takratne in zdajšnje uprave menite, da je bil čas prodaje zamujen?

Lastniki so imeli vedno možnost svobodne presoje, kdaj pro­ dati svoje delnice.

Pojavljale so se špekulacije, da je prejšnja uprava, ki jo je vodil Žiga Debeljak, nasprotovala prodaji.

Zakon o delniških družbah natančno določa pristojnosti

>> 11

Priložnosti na Kosovu Ko je Mercator pred 11 leti vstopal na srbski trg, so »domoljubi« zatrjevali, da na policah ne bo srbskih izdelkov. Zdaj se bojijo, da bo Agrokor dajal prednost hrvaškim. Kako je ravnal Mercator vsa ta leta?

Sprva je bilo na Mercatorjevih policah več blaga iz Evrope in regije. Vendar so se v tem obdobju zadeve spremenile in bla­ govne znamke domačih proizvajalcev so se okrepile. Pomem­ ben je bil nakup Rode, ki je na svojih policah imela 70 odstot­ kov domačih izdelkov. Danes je razlika v ponudbi oblikovana zgolj glede na lokacijo oziroma ciljnega kupca.

Vendar bi tu načela drugo vprašanje: koliko je srbski porabnik sploh zvest izdelkom, ki se proizvajajo v Srbiji, in kakšna je percepcija srbske proizvodnje, kakšno moč ima »made in Serbia« in ali je najpomembnejša cena, ne glede na državo proizvodnje?

Kako sami ocenjujete zvestobo srbskega porabnika?

S krizo upada zvestoba trgovinam in blagovnim znamkam.

Tu je velika priložnost za Rodo, ki je domača blagovna znam­ ka. Nič ni drugačna od znamk Smoki ali Plazma, ki imata dru­ gega lastnika, vendar sta kljub te mu nezamenljivi srbski bla­ govni znamki.

Ali ima Mercator za svojo lastno trgovsko blagovno znamko proizvajalce v Srbiji?

Okoli 70 odstotkov izdelkov naše blagovne znamke se proi­ zvaja v Srbiji. Za nas dela okoli 80 domačih proizvajalcev, in to ne samo za srbski trg, ampak za vso regijo.

Lastnik Agrokorja Ivica Todorić je napovedal, da se bo Agrokor umaknil s srbskega trga in bo vse njihove objekte prevzel Mercator.

Ali so že znane podrobnosti in ali bo potem imel Mercator monopol?

V srbski protimonopolni komisiji sedijo strokovnjaki, od ka­ terih pričakujemo, da določijo metodologijo za oceno tržne­ ga deleža, zatem pa pravočasno odločijo. V interesu vseh je, da čim prej dobimo odobritev komisij v regiji, in zato verja­ mem v podporo vseh nadzornih organov.

Do zdaj smo spremljali tržne deleže, ki jih imajo več­ ji konkurenčni trgovci v Srbiji – Idea, Delez, Univereksport, DIS, Metro, Interex. V zadnjem četrtletju minulega leta so po oceni GFK Mercator, Roda in Idea imeli skupaj največ 12,9 od­ stotka srbskega trga.

12 I www.biznis-plus.com

Koliko »domoljubov« kupuje pri najboljšem sosedu Na srbskem trgu je med kupci, ki kupujejo raje domače izdelke, petina takšnih, ki opravljajo svoje nakupe v Mercatorju. Medtem ko je na Hrvaškem takšnih za dve odstotni točki manj, pa jih je v Sloveniji daleč največ. Pri nas namreč 53 odstotkov kupcev, ki raje izbirajo domače izdelke, te kupujejo pri najboljšem sosedu.

Raziskavo je naredil Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana v omenjenih treh državah, vanjo pa je bilo vključenih 14.500 anketirancev.

Slišati je, da bodo v upravi nove regijske trgovske družbe dva predstavnika iz Slovenije ter po eden iz Srbije in BiH. Ali so vam ponudili ta položaj?

O tem se nismo pogovarjali, pričakujem pa, da bodo pogovori tekli predvsem o ekipi, ki bo odgovorna za Srbijo in Črno go­ ro, o konceptu, kako bo potekal razvoj, kako bodo usklajene odgovornosti in pooblastila.

Ali bi se ta prevzem v trgovini utegnil po sistemu plimnega vala preliti tudi v proizvodni del gospodarstva v regiji?

Predvsem bi rada videla, da bi se združili srbski konditorji in bi bila panoga močnejša. Imamo čudovite proizvajalce, vendar so vsi, da bi izrinili druge, povečali raznovrstnost svoje proi­ zvodnje. Mislim, da je skrajni čas, da se združijo. Ko pogleda­ te na trgovske police, vidite 25 vrst napolitank in se vprašate, ali je to potrebno in ali ni bolje imeti šest močnih blagovnih znamk. Tako bi povečali obseg proizvodnje, postali močnejši na trgu, imeli kakovost za evropski trg. Presežek sredstev bi, denimo, lahko usmerili v proizvodnjo izdelkov brez transma­ ščobnih kislin, ki so absolutna nujnost zdravega prehranjeva­ nja in pogoj za umestitev na trg EU. To bi vodilo v segmentacijo proizvajalcev na tiste, ki proizvajajo blagovne znamke, in tiste, ki so specializirani za proizvodnjo lastnih blagovnih znamk.

Kako komentirate obtožbe o velikih trgovskih maržah?

Ta stereotip najlaže razbijemo, če pogledamo bilance celot­ ne verige dobaviteljev in pregledamo, koliko kdo zasluži ter s kašnimi stroški posluje. Mi smo minulo leto končali z 0,9-od­ stotno dobičkonosnostjo, pri čemer ne računamo valutne raz­ like, ki so znašale devet milijonov evrov. Konkurenčne drob­ noprodajne cene so naša nujnost. Zato ves čas iščemo prostor v nenehni optimizaciji in odgovornem ravnanju.

Pazite, da dobro zavarujete svoje terjatve in se pozanimate o poslovnih partnerjih Predvidoma konec poletja ali v začetku jeseni Slovenija na Kosovo pošilja novega veleposlanika Miljana Majhna, ki zdaj vodi sektor za gospodarsko promocijo na ministrstvu za zunanje zadeve. Mu bo uspelo spodbuditi poslovno sodelovanje med državama? Kje so priložnosti za večji biznis slovenskih podjetij na Kosovu? Za zdaj so tam večja podjetja, tudi Telekom Slovenije (TS), ki se je že opekel, a se – vsaj kot trdijo – pobira. »Slovenska podjetja imajo zaradi poznavanja poslovnega okolja določene prednosti pri poslovanju na Kosovu,« pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve. Pri gospodarskem sodelovanju za zdaj prevladujejo zavarovalništvo (tam je denimo prisotna Sava Re), bančništvo (NLB), telekomunikacije in izobraževanje.

Kje so priložnosti in težave

Priložnosti se odpirajo predvsem na področjih izobraževanja ter sodelovanja pri projektih, ki jih financira mednarodna skupnost, pravijo na ministrstvu: »Priložnosti so tudi na področju projektiranja (gradbeništvo, ki pa je žal pri nas zdaj v zelo slabi koži, op. a.), tudi v kmetijskem sektorju (gradnja rastlinjakov, sadjarskih in vinogradniških nasadov, živinoreja ter plantažna pridelava zdravilnih zelišč), v sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, na področju, turizma, energetike ...« Težave, s katerimi se srečujejo naši gospodarstveniki, pa so veliki sodni zaostanki pri reševanju gospodarskih sporov.

Pri poslovanju na Kosovu se je treba zavedati tudi finančne nediscipline. Torej: zavarujte finančne terjatve, svetujejo na ministrstvu. Dobro tudi spoznajte svoje poslovne partnerje, pravijo poslovneži.

TS je največji slovenski vlagatelj

TS, ki ima na Kosovu operaterja Ipko, je na ta trg do zdaj vložil že 230 milijonov evrov in ima torej največjo tujo naložbo v tej državi. Pravijo, da se poslovanje izboljšuje, da imajo že pol milijona uporabnikov. Ipko je v prvem četrtletju letos število mobilnih uporabnikov povečal za 27 odstotkov. Lani so njihovi prihodki znašali 70 milijonov evrov (dve leti pred tem 66 milijonov).

Večjo prodajo na tem trgu za lani beležijo tudi v Petrolu (10,7 milijona evrov ali 26 odstotkov več kot predlanskim). Na Kosovu se, kot pravijo, krepi tudi Pivovarna Laško.

Aleš Beno

uprave in nadzornega odbora ter pravice lastnikov. Uprava nima na voljo nobenega ukrepa, s katerim bi preprečila kupoprodajno pogodbo med kupcem in prodajalcem.

www.biznis-plus.com Berejo ga v več kot 2.000 podjetjih v regiji

Bodo slovenski poslovneži več vlagali na Kosovo? Priložnosti so – tudi pri energetiki, kmetijstvu in gradbeništvu. Žal pa je veliko naših večjih gradbincev propadlo.

86

milijonov evrov je bilo vredno blago, ki smo ga lani izvozili na Kosovo.

1,6

milijona evrov je bilo vredno blago, ki smo ga lani uvozili s Kosova.

Kosovo v številkah Kosovo velja za eno izmed najmanj razvitih evropskih držav. Stopnja brezposelnosti je okoli 45 odstotkov, plače se gibljejo od 350 do 400 evrov bruto na mesec (veliko je dela na črno, pravijo poznavalci). Lanski bruto domači proizvod je znašal okoli 4,8 milijarde evrov (slovenski okoli 35 milijard). Pomembno pa je, da je BDP rasel (lani za okoli 3,8 odstotka). Kosovo ima 1,8 milijona prebivalcev, imajo tudi precej veliko diasporo, večinoma v Nemčiji, Švici in severno evropskih državah.

13

Združenje srbskih delodajalcev zahteva hitre spremembe Če bi Srbija pred svetovno gospodarsko krizo izvedla reforme delovne zakonodaje in uvedla prožne oblike zaposlovanja glede na potrebe delodajalcev, 275.299 delavcev ne bi izgubilo službe, menijo v združenju tamkajšnjih delodajalcev, ki od oblasti zahteva takojšnje reforme.

Dodajajo, da bi država, če bi reformirala določbe v trgovini, med katerimi bi bilo številne treba odpraviti, trgovcem letno prihranila 107,8 milijona evrov. To bi po njihovem mnenju pripomoglo k občutnemu znižanju drobnoprodajnih in veleprodajnih cen živilskih izdelkov. Hkrati v združenju poudarjajo, da bi vsako tretje tamkajšnje podjetje povečalo dohodke zaposlenim, če bi država zmanjšala davčne obremenitve dohodkov s 60 na 40 odstotkov.

To so trije glavni sklepi njihove analize o zahtevah gospodarstva za nujne reforme zakonodaje, v katero sta bili vključeni 202 tamkajšnji mali, srednji in veliki podjetji med marcem in majem letos. Ti bodo iztočnica javne debate o nujnosti sprememb, ki se bo začela danes. S to bodo delodajalci, USAID, italijanska Confuindustrija v Srbiji, predstavniki nemškega gospodarstva v Srbiji, Gospodarska zbornica Srbije ter druga gospodarska združenja poskušali prepričati tamkajšnja ministrstva in poslance, naj čim prej začnejo izvajati omenjene reforme.

Zaradi zdajšnjih razmer vse več dela na črno

»Velike obremenitve stroška dela oziroma skupni davki in prispevki na dohodke ter zastarel zakon o delu, ki ne ustreza potrebam sodobnega tržnega gospodarstva, so glavni razlogi za hiter upad zaposlenosti in povečanja dela na črno,« pravi predsednik združenja Nebojša Atanacković.

Združenje delodajalcev je tako v predlogu, ki so ga pripravili v vladi Ivice Dačića, med drugim predlagalo: + zaposlitev za določen čas se podaljša z leta dni na tri leta, + odpravijo se obvezna izplačila odpravnin tehnološko odvečnim delavcem za celotno trajanje njihove delovne dobe in nadomestijo le za obdobje, ki so ga oddelali v podjetjih, iz katerih so jih odpustili,

14 I www.biznis-plus.com

Od glavnih igralcev na političnem prizorišču pričakujemo, da bodo končno začeli vladati po načelih dobrega menedžerskega upravljanja in bodo odločno uvedli že zdavnaj zapoznele reforme.

+

uvedbo možnosti zaposlitve za krajši delovni čas od osemurnega delovnika, + skrajšanje predolg ih uradnih postopkov za zaposlovanje in odpuščanje, saj je zdaj precej odvečnih aktov in rokov, + dovoljenje, da lahko uvedejo daljši delovnik od le največ podaljšanega za osem ur na teden, s čimer se mora delojemalec strinjati, + razdelitev letnega dopusta na dva dela, + možnost, da se lahko zaposlena ženska pred iztekom porodniške odsotnosti vrne na delovno mesto, če to sama želi, in dela polovični delovni čas, + da se uvede pravica zaposlenih do nagrad in bonusov.

V združenju so prepričani, da bodo kratkoročni učinki reforme delovne zakonodaje nižji stroški poslovanja, občutno zmanjšanje števila administrativnih postopkov, lažje upravljanje človeških virov v družbah, nov sistem stimulacije zaposlenih in več zaposlitev mladih ter starejših od 45 let. Med dolgoročnimi učinki navajajo prihranke pri zaposlovanju, ki bi se lahko preusmerili v naložbe in odpiranje novih delovnih mest, znižanje brezposelnosti ter postavljanje razmerij med delodajalci, sindikati in zaposlenimi na realne ekonomske temelje.

Zaradi neustrezne trgovinske zakonodaje 19 tisoč manj delovnih mest

Delodajalci zahtevajo tudi reformo trgovinske in inšpekcij­ ske zakonodaje. Pravijo, da bi z ukrepi znižali stroške poslo­ vanja v tej panogi, in sicer bi spremenili obvezne določbe, ki se nanašajo na: – tečaj higienskega minimuma zaposlenih, – tečaj prve pomoči zaposlenih, – oceno tveganja delovnega mesta za vsako poslovno enoto, – brise delovnih površin, – načrt protipožarne zaščite, – občasno preverjanje mikroklimatskih razmer za delo v manjših prostorih, – merjenje ustreznosti osvetlitve na vsakih 50 kvadra­ tnih metrov, – stroške odvečne in neažurne administracije.

Pravijo, da vsi ti stroški podjetja stanejo 107,8 milijona evrov in »pojedo« vsaj 19.113 delovnih mest v trgovski panogi. Hkrati občutno vplivajo na cene živilskih izdelkov, ki so med višjimi v regiji.

Novi magazin

Predlagajo reforme, s katerimi se bodo povišala zaposlenost, pocenila živila in povečala konkurenčnost gospodarstva

www.biznis-plus.com Vse prispevke pripravljajo lokalni novinarji

Pri inšpekcijskih pregledih bi uvedli preprost in učin­ kovit elektronski sistem za pritožbe zoper delo inšpektorjev.

Za manjšo obremenitev stroška dela, ki je enaka slovenski

»Vsaka vlada, ki želi izhod iz krize, bo morala maksimalno var­ čevati pri svojih stroških in stroških javnega sektorja, hkrati

Nebojša Atanacković, predsednik združenja srbskih delodajalcev pa razbremeniti gospodarstvo,« opozarja Atanacković. Delo­ dajalci zato od zakonodajalcev zahtevajo tudi znižanje stro­ ška dela z znižanjem davkov in prispevkov na plače s 60 od­ stotkov neto dohodkov na 40. Ta je v Srbiji enaka slovenski, danski, španski in hrvaški ter občutno višja od poljske, slova­ ške, makedonske in albanske.

15

Makedonija mora nehati spodbujati le primarno proizvodnjo

www.biznis-plus.com V šestih jezikih

Direktor vinarne Stobi Dane Jovanov o možnostih, ki bi jih morala izkoristiti Makedonija, in svojih načrtih v vinogradništvu

venije. Potem se ta predelana primarna surovina prek tujih živil­ skih konglomeratov vrne k nam kot končni izdelek, s čimer drža­ va utrpi neposredno škodo.

Makedonijo želimo uveljaviti kot deželo vin, vendar statistike uživanja vina niso nič kaj spodbudne – poraba je samo sedem litrov na prebivalca.

»Pridelujemo vrhunska vina, povečali smo vlaganja v promocijo naše vinske ponudbe, z vinskim turizmom pa dejansko nenehno izobražujemo svoje obiskovalce o prefinjenem in civiliziranem uživanju vina,« pravi direktor vinarne Stobi Dane Jovanov.

Kako ocenjujete makedonsko vinogradništvo?

Makedonija na leto pridela okoli 100 do 120 milijonov litrov vina, okoli 80 odstotkov pa ga izvozi. Želimo se uveljaviti kot dežela vin, vendar glede na statistiko številke niso nič kaj spodbudne – poraba je samo sedem litrov na prebivalca. Če se primerjamo s Slovenijo, ki je po površini vinogradov, pridelavi vina in številu prebivalcev podobna Makedoniji, lahko vidimo, da je tam poraba okoli 50 litrov na prebivalca, kar praktično pomeni, da celoletno pridelavo popijejo sami. Razlogov za takšno stanje je več, eden pa je, da so vina makedonskih vinarn precenjena oziroma imajo nerealno visoko ceno.

Kje vidite sinergije in možnosti za sodelovanje z drugimi podjetji iz regije? Ste doslej že s kom sodelovali z namenom skupnega nastopa na tretjih trgih?

Stobi regionalno sodeluje z mnogimi podjetji iz Srbije, Hr­ vaške, Slovenije, predvsem na tehnološki ravni, sicer pa v sedanjih razmerah vodenja podjetja na žalost meni, »da je še prezgodaj govoriti o skupnem nastopu na tretjih trgih.

No, to je nekaj, čemur moramo v prihodnje nameniti več pozornosti kot enemu od možnih odgovorov na globalizi­ rano poslovanje.«

16 I www.biznis-plus.com

Kot drugo ali tretje področje bi omenil industrijo ustekleničene vode, saj s povečevanjem števila prebivalcev in razvojem indu­ strije tudi povpraševanje po ustekleničeni vodi nenehno naraš­ ča. Potem je tukaj gotovo panoga obnovljivih virov energije, naj­ več možnosti vidmi predvsem v gradnji industrijskih objektov, ki bodo izkoriščali čisto sončno energijo prek fotonapetostnih elek­ trarn na svojih strehah.

In za konec, kaj bi svetovali mladim podjetnikom, da bi jim uspelo v poslu?

Moram priznati, da je na tako vprašanje težko odgovoriti, saj le vsak zase ve ali bi moral vedeti, kaj je najbolje zanj in njegov po­ sel. Sicer bi jim na splošno svetoval, naj nenehno nadgrajujejo svoje znanje, saj je to po mojem ključ do pozitivne preobrazbe tako posameznika kot podjetja. Potem bi svetoval, naj poskuša­ jo narediti tisto, česar se najbolj bojijo, saj je danes tvegano žive­ ti brez prevzemanja tveganj na svoja pleča, bi rekel, in naj ne pri­ čakujejo uspeha v trenutku, saj se uspeh vedno zasluži z dolgo­ trajno predanostjo.

Kaj je Stobi in kdo je Dane Jovanov

Kapital

In kako ste se na to odzvali v vašem podjetju?

Mi smo se odločili voditi politiko poštene cene (best buy) z namenom, da bo vino znova na voljo vsem, ne da bi pri tem sprejemali kompromise glede kakovosti. To lahko storimo, ker naša celotna pridelava vin temelji izključno na lastnih nasadih vinogradov, kjer strogo nadzorujemo vsak korak – od njive do kozarca. Trdno smo odločeni postati vodilno podjetje za pridelavo in prodajo kakovostnih in vrhunskih vin ne samo v Makedoniji, ampak tudi v njeni soseščini, ter postati prepoznavni na mednarodnem trgu vin.

Kaj še?

Katera država v regiji bo po vašem mnenju prihodnje leto izkoristila največ svojih možnosti?

Po mojem mnenju je to trenutno predvsem Hrvaška zaradi vsto­ pa v EU, saj se je za hrvaška podjetja odprl velik evropski trg, poleg tega pa menim, da bodo devizni prihodki od turizma tu­ di v prihodnosti rasli. Kot drugo državo bi omenil Srbijo, kjer so vidne spremembe, ki jih oblast izvaja na vseh ravneh, kar bo zagotovo pozitivno vplivalo na gospodarski razvoj.

In kako vstop Hrvaške v EU vpliva na poslovanje vašega podjetja?

Od vstopa Hrvaške v EU bo imela Makedonija koristi, saj se od­ pravljajo nacionalne kvote in začenjajo veljati kvote EU, ki so večje zlasti za buteljčna vina, tako da pričakujemo resen pre­ boj makedonskih buteljčnih vin na hrvaški trg.

Dane Jovanov, direktor vinarne Stobi

Kateri dve panogi bosta po vaši oceni v prihodnjih dveh letih najbolj obetavni?

Makedonija obupno potrebuje nova podjetja in nova delovna mesta v realnem sektorju, ki bodo v prihodnosti poganjala rast BDP. Zato bi pod številko ena navedel agroživilstvo. To področje se mora razvijati in pridobivati naložbe predvsem v sekundar­ no proizvodnjo, torej odpirati nove proizvodne obrate za prede­ lavo hrane, denimo skozi vzpostavitev sistema pogodbene pro­ izvodnje (za vnaprej znanega kupca v vnaprej določeni količini in kakovosti), skozi oblikovanje makedonskih družb, ki bi kme­ tijske izdelke odkupovale, shranjevale, usmerjale in distribui-ra­ le do končnega kupca. Prav tako je treba čim prej za sabo pustiti model spodbujanja le primarne proizvodnje, ki je samo primar­ na surovina za velike proizvajalce hrane iz Srbije, Hrvaške in Slo­

Makedonsko vinarstvo Stobi pridela 4,5 milijona litrov vina na leto, razvrščenega v štiri kategorije – premium, elite, klasik in tradicionalno. Poudarek je na vrancu, saj so tretjino od 600 hektarjev vinogradov zasadili prav s to sorto.

Danes vino vinarne Stobi izvažajo na Nizozemsko, Češko, v Slovenijo, Srbijo in Nemčijo, njihova pozornost pa se usmerja na ruski trg.

Stobi je ena najnovejših vinskih kleti v Makedoniji, delovati je začela pred petimi leti. Je naložba makedonskega poslovneža Minča Jordanovega, čigar poslovni interesi segajo od jeklarske industrije, gradbeništva, živilske industrije pa vse do zdravstvenih storitev.

Direktor vinarne Stobi Dane Jovanov pripada mlajši generaciji makedonskih vinarjev enologov. V svoje delo je zaljubljen, strast do vina pa je nanj prenesel oče Đoko Jovanov — Hermes, legenda makedonske enologije. Jovanov mlajši vinarno energično vodi proti začrtanemu cilju – postati vodilni makedonski proizvajalec vrhunskih vin, tako da jih bo vse pogosteje mogoče srečati tudi na tujih mizah. Prepričan je, da mora Makedonija ne samo v vinarstvu, ampak tudi na drugih področjih živilske industrije končno ponuditi izdelke s čim višjo dodano vrednostjo, namesto da je »tradicionalna surovinska baza« regionalnih živilskih konglomeratov.

17

Zagrebška borza: EU ni čarobna palica

Kdo med prostim časom bolj misli na službo?

So vlagatelji na zagrebški borzi »spregledali« vstop države v EU?

Kako na službo, prosti čas in osebne finance gledajo Hrvati, Srbi, Makedonci in Slovenci

Indeks zagrebške borze Crobex letos dosega eno največjih rasti tako v regiji kot v svetu, čeprav je hrvaško gospodarstvo še vedno globoko v recesiji. Tudi hrvaška podjetja se spopadajo s krizo, tepejo jih velika zadolženost, majhna konkurenčnost in dobičkonosnost.

Zato je večina analitikov letošnjo rast zagrebške borze pripisovala predvsem vstopu države v EU. Vendar se po »velikem poku« na zagrebškem trgu vrednostnih papirjev ni veliko zgodilo, indeks Crobex je bolj ali manj na enakih vrednostih kot na koncu petkovega trgovanja. »Zagrebška borza ta hip trpi zaradi majhne likvidnosti, slabega razpoloženja med vlagatelji, pomanjkanja tujih vlagateljev ter slabe makroekonomske napovedi za Hrvaško za letos,« meni analitičarka hrvaške Podravske banke Maja Bešević Vlajo. Ob tem poudarja, da je slaba likvidnost predvsem posledica nizkih cen posameznih delnic, kar je lahko za vlagatelje tudi priložnost. »Vstop Hrvaške se bo poznal šele v drugi polovici leta, ko bi lahko indeks Crobex dosegel od 1.900 do 1.950 točk,« meni Bešević Vlajova.

Jernej Kozlevčar, Triglav Skladi

Priložnosti za vlagatelje na zagrebški borzi so, a so redke. Podjetja se morajo bolj potruditi, da prepričajo vlagatelje.

Previdnost

»Evropska unija ni čarobna palica, zaradi katere bi se vse spremenilo,« pravi finančni svetovalec iz hrvaške Centar bance Goran Vorkapić. »Če pogledate, kdaj so se druge države v zadnjem desetletju pridružile EU, vam bo jasno, da je bila eksplozivna rast na teh trgih posledica splošnega optimizma na vseh trgih in poceni denarja.« Po Vorkapićevem mnenju je kriza spremenila vedenje vlagateljev, ki so zdaj veliko bolj previdni. »Poleg tega je na Hrvaškem veliko podjetij, ki so bila na borzi, šlo v stečaj. Manj je tudi prvih splavitev na borzo. Priložnosti za vlagatelje danes na zagrebški borzi še so, vendar so redke, poleg tega se morajo podjetja veliko bolj potruditi, da vlagatelje prepričajo, da so vredna njihovega zaupanja,« pojasnjuje Vorkapić. »Zdaj ni leto 2004 niti leto 2007. Smo sredi leta 2013 in Hrvaška je že pet let v recesiji. Treba se je zavedati, da so se časi spremenili,« še sklene.

Prihajajo boljši časi?

»Po naši analizi je indeks Crobex lani dosegel dno in v bližnji prihodnosti ne bo več izrazitih upadov,« meni hrvaški

18 I www.biznis-plus.com

Goran Vorkapić, Centar banca

analitik Dean Pavličević, ki zaradi poletja v prihodnjih mesecih večjih sprememb več ne pričakuje. »Rast vrednosti tečajev pričakujem predvsem, ko se bodo vrnili veliki tuji institucionalni vlagatelji,« meni Pavličević, ki tako kot Bešević Vlajova ocenjuje, da so nekatere delnice v Zagrebu podcenjene in dobra priložnost za nakup. »Vlagatelji naj spremljajo predvsem dobro likvidne delnice ter podjetja iz prehrambnega in turističnega sektorja.

Priložnosti so tudi v industrijskih podjetjih,« dodaja Pavličević.

Med narodi v regiji so velike razlike, a po drugi strani smo si v marsičem podobni. Pogledali smo, kaj so ugotovili v Mediani, kjer so anketirali 15.500 ljudi v Slovenji, na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji.

Slovenci smo med štirimi narodi v regiji sebe ocenili za najboljše upravljavce svojega denarja. O sebi tako meni 73 odstotkov Slovencev, sledi jim 65 odstotkov Hrvatov, 57 odstotkov Srbov in skoraj polovica Makedoncev. Razumljivo je, da je enak vrstni red tudi pri trditvi: Ni mi všeč, da sem v dolgovih. S tem se strinja dobrih devet od desetih Slovencev, 85 odstotkov Hrvatov, tri četrtine Srbov in 61 odstotkov Makedoncev.

Pri zapravljanju bolj priljubljena gotovina

Skoraj 60 odstotkov Srbov in Slovencev nakupe raje plačuje z gotovino. Enako počne 53 odstotkov Hrvatov in deset odstotnih točk manj Makedoncev. Mogoče je gotovina pri večini bolj priljubljena tudi zato, ker utegnejo zapraviti več, ko plačujejo s kreditno kartico. Tako meni dobra tretjina Slovencev, skoraj 30 odstotkov Hrvatov, polovica manj Srbov in slaba četrtina Makedoncev.

Hrvati v prostem času bolj mislijo na službo od Slovencev

S svojim življenjskim standardom je zadovoljna dobra polovica Slovencev in zgolj slaba četrtina Hrvatov ter Srbov. Med Makedonci je 31 odstotkov zadovoljnežev.

Za 68 odstotkov Slovencev in tri odstotne točke manj Srbov je od denarja, ki ga zaslužijo, bolj pomembno to, kako preživijo prosti čas. Enako meni slaba polovica Hrvatov in še nekoliko manj Makedoncev (41 odstotkov).

Po drugi strani med svojim prostim časom zgolj četrtina Slovencev misli na službo, medtem ko je med Hrvati še več takšnih – dva od petih.

Slovenci najmanj delovno ambiciozni in podjetni

Le za 15 odstotkov Slovencev je služba bolj kariera kot delo. Da jim je služba bolj pomembna za kariero kot samo delo, pravita skoraj dva od petih Srbov in Makedoncev, medtem ko je med Hrvati takšnih 31 odstotkov.

Dobra tretjina Hrvatov bi tudi želela sama doseči vrh v svoji karieri. Še bolj ambiciozni so Makedonci (36 odstotkov),

Thinkstock

Do konca leta pričakujem predvsem visoko korelacijo gibanja borze v Zagrebu s splošnimi razmerami po svetovnih kapitalskih trgih in trgih v regiji.

Tako podobni, a tako različni: med štirimi narodi v regiji bi najmanj Slovencev imelo svoje podjetje, svoj vrh v karieri pa bi rado doseglo največ Srbov, med vsemi pa je veliko takšnih, ki raje plačujejo z gotovino – tudi zato, da manj zapravijo. najbolj pa Srbi (dve odstotni točki več). Takšne ambicije ima med vsemi najmanj Slovencev, in sicer 31 odstotkov.

Svoje podjetje bi imela zgolj četrtina Slovencev. Bolj podjetni so Hrvati (36 odstotkov), še bolj pa Makedonci (46 odstotkov).

Dobičkonosne možnosti vlaganja išče največ Srbov

Dobra petina Slovencev in Makedoncev oziroma slaba petina Hrvatov v časopisih bere finančni del. Največ takšnih je med Srbi, in sicer skoraj 28 odstotkov. Po drugi strani vsak deveti Slovenec in vsak osmi Hrvat sledita dogajanjem na borzah.

Trgovanje z vrednostnimi papirji se Slovencem zdi bolj tvegano kot Hrvatom. Tako namreč menita dva od petih Slovencev oziroma vsak četrti Hrvat.

Prav Slovenci in Hrvati pa so tudi tisti, ki manj iščejo dobičkonosne možnosti vlaganja denarja. Le slaba petina Slovencev oziroma slaba četrtina Hrvatov. Med Makedonci je takšnih slaba polovica, med Srbi pa več kot polovica.

19

Violeta po osvojitvi regije nadaljuje svoj pohod

www.biznis-plus.com Brezplačen newsletter — pregled regije v vašem e-poštnem nabiralniku vsak dan

Lastnik in direktor Violete, proizvajalca Kaj je Violeta higienskega papirja iz BiH, ene večjih tamVioleta iz Grud v jugozahodnem delu BiH o sebi pravikajšnjih družb in izvoznikov, o načrtih, pri- Vjo,družbi da so istoimensko blagovno znamko zagnali leta 2002 in ložnostih za državo in o tem, kaj cenijo pri da jim je uspelo postati regijski prvak pri higienskih izdelkih.

Zaposlujejo 800 ljudi v 14 poslovalnicah v BiH, na Hrvaškem in novih sodelavcih

Ste eden največjih izvoznikov v BiH, katere izdelke največ izvažate?

Izvažamo plenice, toaletni papir, papirne brisače, suhe in vlažne robčke, serviete in higienske vložke. Naše izdelke sicer najdete v vseh državah nekdanje Jugoslavije, v Nizozemski, Bolgariji, Češki, Nemčiji in Avstraliji.

Kako krizni časi vplivajo na vaše podjetje – še načrtujete širitev poslovanja?

nega delodajalca. Pa tudi ugledni svetovni proizvajalci, kot so Ferrero, Barilla, SC Johnson, PIK, Paladin in drugi, so nas pre­ poznali kot kakovostnega distributerja.

Vam je žal za katero od zamujenih priložnosti?

V poslu imamo konservativen pristop, kar pomeni, da se vsa­ kega projekta lotimo sistematično in analitično. Zato menim, da zamujenih priložnosti ni bilo.

Zaradi nelikvidnosti našega gospodarstva in drugih v regiji lahko rečem, da se zaradi dobrega razmerja med kakovostjo in ceno izdelkov dobro držimo. Pri nekaterih naših izdelkih smo tržne deleže ohranili, pri nekaterih smo dosegli tudi rast. Te dni smo dobili naročilo za plenice našega novega kupca iz Velike Britanije. To pomeni, da se širimo na nove trge, ki so manj pod vplivom recesijskih pogojev poslovanja, in ustvarjamo dobre priložnosti za povečanje izvoza.

In katere panoge torej ocenjujete za najbolj obetavne v prihodnjih dveh letih?

Kakšne so možnosti za dober poslovni izid konec leta?

Kje čez pet let vidite svoje podjetje?

Pričakujemo, da bomo poslovno leto končali uspešno. Za nas je pomembno, da bomo ohranjali stabilnost v trenutnih zuna­ njih in notranjih gospodarskih razmerah, čeprav se te neneh­ no spreminjajo in so nepredvidljive.

Menim, da bi za izhod države iz krize in dvig ravni gospodarske dejavnosti morali dati večji poudarek energetskim projektom, ki bi lahko občutno povečali notranjo moč države za njen napredek in razvoj. Hkrati bi bilo treba več pozornosti nameniti projektom javnih del, denimo gradnji infrastrukture, avtocest in podobno.

Vlagali bomo v nove proizvodne zmogljivosti. Do konca leta načrtujemo končati gradnjo tovarne v Grudah. Naša strategija je rast proizvodnje in števila zaposlenih, saj širimo proizvodni program izdelkov s ciljem dviga higienskega standarda konč­ nega porabnika.

Higienski izdelki Violete so vse bolj prepoznavni v regiji. Kaj štejete za največji uspeh podjetja?

Za konec nam še povejte, kaj bi svetovali mladim podjetnikom za Violeta je razvila prepoznavno blagovno znamko. Neodvisna uspeh v poslu? agencija nas je tri leta zapored razglasila za najboljšo znamko v BiH. Ob tem smo od tukajšnjega največjega zaposlitvenega portala Posao.ba štiri leta zapored dobili naziv najbolj zažele­

20 I www.biznis-plus.com

Pripravijo naj se, da bo delo zahtevno in naporno, potrebna bo kakovost, in to na dolge proge. Uspeh čez noč ni mogoč, za­ to neučakanost ni dobra »sodelavka« v poslu. Ključ za uspeh

Branimir Boban I CROPIX za Slobodnu

»Vstop Hrvaške v EU dobro vpliva na BiH, tudi na naše podjetje.

Brez večjih sprememb smo ustrezno organizirani in s potrebnimi certifikati pripravljeni za poslovanje v EU. Ob tem se odpirajo nove priložnosti, saj so vrata EU tu, neposredno pred nami,« pravi lastnik in direktor Violete, bosansko-hercegovske palome, ki svoje izdelke prodaja v regiji, tudi pri nas.

v Sloveniji. Imajo tri tovarne na Hrvaškem in v BiH, ukvarjajo pa se tudi z uvozom in distribucijo živilskih in higienskih izdelkov mednarodnih družb Ferrero, Barilla, Evian, mesne industrije PIK, Paladin, Alkaloid, Friko delikatesni siri in Johnson SC.

Petar Ćorluka, lastnik in direktor proizvajalca higienskega papirja Violeta

Kot zasebnik že 23 let delam na področju trgovine, distribucije in proizvodnje in lahko rečem, da dosegam dobre poslovne rezultate ter sem nepretrgano med boljšimi v regiji.

je vztrajanje, prilagajanje spremembam, ob tem pa se je treba gnati za vse boljšo kakovost dela.

Nameravate še letos kaj zaposlovati? Kakšne lastnosti pravzaprav iščete pri mladih kadrih?

Nenehno zaposlujemo nove ljudi. Prav danes imamo pogovo­ re za dizajnerje in tehnologe, ki so nam zelo pomembni, saj za dobre in kakovostne izdelke potrebujemo ustvarjalne ljudi. Si­ cer pri mlajših sodelavcih iščemo lastnosti, kot so odgovornost za izpolnjevanje zaupanih nalog, samoiniciativnost, da so prip­ ravljeni osvojiti nova znanja, jih uporabljati, ob tem pa še, da so kooperativni.

21

Ko bo zacvetela trgovina, bo z njo tudi Hrvaška

www.biznis-plus.com Novice, ki (lahko) vplivajo na vaše poslovanje in življenje

Lastnik skupine Orbico o širitvi na vzhod, velikih načrtih in kaj vse doma ni v redu

da se mu je to zgodilo, ker raste javna poraba, obenem pa dr­ žava v svojem sistemu še zaposluje. Če se bo takšen trend na­ daljeval, bodo izbruhnili nemiri. Takoj moramo najti ljudi, vla­ do, ki bo imela pogum izgubiti volitve, ampak pred tem nare­ diti vse tisto, kar je potrebno za obstanek države.

Branko Roglić po razširitvi distribucijskega poslovanja v regiji in EU načrtuje širitev v Indonezijo in na Kitajsko. Znan je po tem, da se v poslu ne zadolžuje, ampak ga financira zgolj z lastnimi sredstvi. Po malem razmišlja o upokojitvi, a hkrati meni, da ta dan ne bo prišel hitro.

Kdo bo imel največ od vstopa Hrvaške v EU?

Vstop v EU je velik izziv in priložnost, za nekatere pa velika težava. Za tiste, ki so svoja podjetja pravočasno prestrukturi­ rali, znižali stroške in racionalizirali vse dele poslovanja, je to priložnost. Ti bodo namreč lahko svoje izdelke in storitve lahko prodajali na velikem trgu.

Kakšni so načrti skupine Orbico za letos?

Načrtujemo 860 milijonov evrov prihodkov, kar je v primerjavi z lani rast v višini 30 milijonov evrov.

Koliko hrvaških družb ima po vaši oceni možnost, da uspejo na trgu EU, glede na to, da se je vedno ponavljalo, da so domači izdelki in storitve precej nekonkurenčni?

Že zdavnaj ste presegli hrvaške okvire, kakšni so načrti na evropski ravni?

Na Hrvaškem je 300 tisoč presežnih delovnih mest. Rešitev zanje je naše podeželje. Ti ljudje bi morali dobiti poštene od­ pravnine, potem pa začeti obdelovati zemljo. Tako bi zmogli skrbeti tudi za svoje družine. Tako bi se država utrdila in prek trga EU, znanja in tehnologije počasi rasla.

Načrtujemo postati eden največjih distributerjev v Evropi.

Pred nedavnim ste bili na obisku v Indoneziji. Kaj načrtujete?

Širimo poslovanje in septembra bomo z indonezijsko družbo Glo­ bal Putra Interna-tional Group ustanovili skupne družbe v Indo­ neziji, na Hrvaškem in Kitajskem. Prek teh podjetij želimo uva­ žati blago in ga uvrstiti v Orbicove prodajne poti v 17 evropskih državah, obenem pa evropsko in hrvaško blago izvažati v Indo­ nezijo. Na evropske trge načrtujemo uvažati denimo pohištvo, les, tropsko sadje in premog.

Očitno je del rešitve tudi na azijskih trgih, saj ste se naje usmerili tudi vi?

Kakšni pa so načrti z odpiranjem podjetja na Kitajskem?

Kako ocenjujete gospodarsko in politično okolje doma?

Razmere so precej slabe in razumem finančnega ministra Slavka Linića, da se zavzema za stabilizacijo proračuna. Pri nas javna po­ raba ekstremno raste, realno gospodarstvo pa konstantno upa­ da. Nihče ni dovolj pogumen, da bi gospodom v javnem sektorju razložil, da jih ne more biti 250 tisoč, ampak največ 100 tisoč, saj bo v nasprotnem primeru država končala v stečaju. Z veliko hit­ rostjo se približujemo grškemu scenariju. Če se ne vzpostavi rav­ notežje med realnim gospodarstvom in javno porabo, bomo do­ bili nekega mentorja, ki nas bo upravljal, ker tega sami ne znamo.

22 I www.biznis-plus.com

Saša Zinaja, Aktual

Gre za ogromen trg, ki podpira indonezijskega, drug brez dru­ gega ne moreta. Povezava med tema državama ter med Evro­ po in Indonezijo je zelo dobra stvar in se lahko razvije v dober posel. Kitajska je tovarna sveta, tam izdelujejo vse, in to polovi­ co ceneje kot drugje. Delovna sila je desetkrat cenejša kot deni­ mo na Hrvaškem. Torej, tam je kapital precej laže oplemenititi.

Branko Roglić, lastnik vseevropskega distributerja Orbico in častni konzul Slovenije v Splitu

Svet je vse manjši, medtem ko so letala vse hitrejša in cenejša.

Mislite na Mednarodni denarni sklad (MDS)?

Da, že pred sedmimi leti sem dejal, da potrebujemo MDS. Ta bi naredil tisto, česar se vlada boji, in zarezal tam, kjer je tre­ ba. Na primer, vsi vemo, da imamo pri nas preveč občin in županij, vendar si njihovega števila nihče ne upa zmanjšati.

Torej menite, da bi morala politika že zdavnaj korenito ukrepati, da bi se razmere v državi spremenile?

Težko boste pojasnili delavcu, ki je izgubil službo v podjetju,

Mi skrbimo za izmenjavo blaga. Spomnite se, da se je v prete­ klosti vedno govorilo, da se je neka država razvila, ker je cve­ tela trgovina. Ko bo zacvetela trgovina, bo zacvetela tudi Hr­ vaška. Imamo čudovite primerjalne prednosti in upam, da bo­ do v Hrvaško prišli pametni ljudje z denarjem, ki ni špekula­ tivnega izvora in je pošteno zaslužen v Evropi. Namreč, ni po­ memben zgolj zaslužek oziroma koliko je ta velik. Pomembno je tudi znanje, ki ga pridobimo, preden ta denar zaslužimo.

Takšen podjetnik ima izkušnje, ki jih bo širil na naš Jadran in uporabil pri belem braškem kamnu, lesu, rekah, vodah, Sla­ voniji in vseh drugih naših virih. Ampak za to je treba ustva­ riti pogoje oziroma zagotoviti ravnotežje med ekonomijo in javno porabo.

Kako komentirate, da mnogi v zadnjem času precej poudarjajo pomen naložb, vendar teh ni od nikoder?

Če imate državo z visokimi davki in drago delovno silo, po­ tem se denar, ki prihaja, ne plemeniti. Ljudje, ki imajo denar, so pametni in ga ne bodo prinesli v okolje, kjer ga ne more­ jo oplemeniti in povrniti v petih, sedmih ali osmih letih. V takšnih okoliščinah bodo tudi tisti z denarjem odšli in se ne bodo več vrnili.

23

Gospodarstva v regiji morajo tesneje sodelovati

www.biznis-plus.com Priložnosti za nove posle in širitev starih

Miodrag Kostić, največji srbski podjetnik in nekdanji interesent za nakup Žita, verjame, da je kmetijstvo največja priložnost za celotno regijo

Da bi bili na svetovnem trgu konkurenčni, morate imeti zadovoljivo kakovost, ceno in količino. Zato so zavezništva neizogibna. Če se ne združimo, bodo prišli veliki igralci, sami pa bomo tekmo gledali s tribun.

»Podjetniki naj ustvarjajo nove projekte, vlada pa naj zagotovi ustrezne razmere za poslovanje in finančno podporo,« pravi Miodrag Kostić, predsednik in lastnik MK Grupe, največjega podjetja v zasebni lasti v Srbiji.

Je prednost ali slabost postati največji srbski poslovnež?

Sprašujem se, ali je prednost biti največji v državi, kjer je povprečna plača med najnižjimi v Evropi, v državi, ki še ni pretrgala s samoupravljanjem, v državi, ki še vedno zapravlja več, kot zasluži, kjer sta nedelo in neznanje cenjeni bolj kot uspeh in znanje, v kateri še ni reda in dela.

Zakaj se moj koncept ne uporablja v drugih domačih družbah, ni vprašanje zame. Danes je v Srbiji še 174 podjetij v prestrukturiranju, ki zaposlujejo skoraj 50 tisoč ljudi.

Vsakemu od teh podjetij bi se moral nekdo resno posvetiti, da bi razumeli, kateri so njihovi potenciali, ali je vanje v tem trenutku mogoče kaj vložiti, da bi se lahko vrnila na trg.Ideja, ki sem jo zagovarjal tako pri prejšnji kot sedanji vladi, je, da bi uspešni podjetniki s svojim znanjem in izkušnjami pomagali pri razvoju podjetij v državni lasti, dvigu proizvodnje in s tem njihove konkurenčnosti na raven, ki si jo zaslužijo.

Poslovneži so pripravljeni del časa nameniti za pomoč javnim podjetjem. Srbija ima okoli 220 tisoč podjetnikov in to energijo je treba oživiti. Če bi lahko izbiral, komu pomagati in brezplačno svetovati, bi izbral JAT, Železnice Srbije ali JP PEU Resavica.

Izziv so mi vedno pomenili poslovni podvigi, ki zahtevajo vodenje, pa tudi izvajanje strukturnih reform v sistemu.

Že dve ali tri leta posamezna podjetja MK Grupe po merilih finančnega ministrstva sodijo med najboljša in najdobičkonosnejša. Kako to doseči?

V poslu sem vedno razmišljal strateško, kar mi je omogoči­ lo, da ustvarjam okoliščine in orodja za poslovanje. Težke

24 I www.biznis-plus.com

Novi magazin

Izrazili ste pripravljenost, da kot menedžer prevzamete katero od državnih podjetij. Do pred kratkim ste bili med morebitnimi kupci Jat Airwaysa, a ni uspelo. Katero podjetje je zdaj v igri?

čase sem spremenil v priložnost, priložnost v rezultat, ta re­ zultat pa je vodilno podjetje na področju pridelave hrane v Srbiji in regiji jugovzhodne Evrope. Pričakujem, da največ­ ji rezultati šele pridejo. Daleč od tega, da ne bi bil zadovo­ ljen z narejenim, vendar imamo v poslu še veliko več pove­ dati. Veste, doseči rezultat ni lahko, a obdržati in vzdrževa­ ti ga je še veliko težje. To je mogoče doseči izključno z de­ lom, strategijo in ob podpori strokovne ekipe.

Kakšne so izkušnje pri poslovanju vašega podjetja v Ukrajini?

Vstop na ukrajinski trg je bil razmeroma preprost, obstanek

na tem zahtevnem trgu pa je precej težak. MK Grupa trenu­ tno obdeluje 40 tisoč hektarjev. V Ukrajini letos plačujemo najemnino za zakup zemljišč po okoli 60 evrov za hektar, v Srbiji pa od 300 do 500 evrov.

Srbija je gotovo bolje organizirana država kot Ukraji­ na. Čeprav ima velike možnosti v kmetijski proizvodnji, jih ta država izkorišča daleč manj. Kar je dobro v Ukrajini, je delna privatizacija, ki jo je izvedla država. Ne gre pozabiti, da je to trg s 50 milijoni prebivalcev in da ima 42 milijonov hektarjev zelo kakovostne obdelovalne zemlje, medtem ko ima Vojvodina nekaj manj kot dva milijona prebivalcev.

Miodrag Kostić, predsednik in lastnik MK Grupe

Lastnik Agrokorja Ivica Todorić je ustvaril največje podjetje v regiji.

Je bil začetnik? Je bil to razlog, da ste nastopili z idejo povezovanja in združevanja v kmetijstvu in živilski industriji?

Da bi bili na svetovnem trgu konkurenčni, morate imeti zadovoljivo kakovost, ceno in količino. Zato so zavezništva neizogibna. Če se ne združimo, bodo prišli veliki igralci, sami pa bomo tekmo gledali s tribun.

Verjamem, da je kmetijstvo ena najpomembnejših panog za prihodnji gospodarski razvoj in največja priložnost za celotno regijo. Gospodarstva vseh držav v regiji še kako potrebujejo tesnejše poslovno sodelovanje. Medsebojno

25

Kam po cenejše gorivo in cigarete Srbski kralj sladkorja

Novi magazin

MK Grupa je vodilno podjetje pri pridelavi hrane v Srbiji, sami pa pravijo, da so tudi največji v jugovzhodni Evropi. Združuje 36 podjetij v Srbiji in Ukrajini, katerih dejavnosti so poleg kmetijske še trgovina, informacijska tehnologija, upravljanje nepremičnin in turizem. Ob teh je ena glavnih dejavnosti sladkorna industrija, saj so del skupine štiri tovarne sladkorja v Srbiji, tako da velja za tamkajšnjega največjega proizvajalca in izvoznika sladkorja. Lastnik in predsednik MK Grupe Miodrag Kostić ima zato že leta vzdevek kralj sladkorja. Kostić, ki se je pred dvema letoma zanimal za nakup Žita, je po ocenah revije Forbes na tretjem mestu najbogatejših na Balkanu. Njegovo premoženje so ocenili na 234 milijonov evrov, uvrščen pa je za lastnikom Agrokorja Ivico Todorićem in lastnikom Studia Moderna Sandijem Češkom.

povezovanje regijsko močnih podjetij je nujno, zlasti če imamo v mislih prihodnji veliki trg, v prvi vrsti mislim na države EU in Rusijo.

Zdi se, da je v ozadju Todorića in Agrokorja pri osvajanju regije bila hrvaška vlada in da je to nekako državni projekt. Zakaj Srbija ne naredi česa podobnega pri katerem drugem projektu?

Verjamem v potencial domačega gospodarstva, saj Srbija ni v celoti izkoristila vseh zmogljivosti. Obstaja prostor za napredek, zlasti na področju energetike in pridelave hrane. Kako hitro bo napredovala, je odvisno od sodelovanja med gospodarstvom in državo, prepričan pa sem, da bomo vsi pripomogli k temu cilju.

Mislite, da Srbija ni pripravljena na liberalizacijo trga s 1. januarjem 2014, ko se odpira za blago iz EU skladno s sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju?

Ne gre pričakovati, da bi država sama prevzela »breme« pri­

26 I www.biznis-plus.com

ključevanja, ampak se mora prav vsak posameznik potruditi, da bo pripravljen na pozitivne spremembe, ki nas čakajo v bliž­ nji prihodnosti. Državni sistem bi z neposrednimi ukrepi mo­ ral podpreti podjetnike, in to najprej s skrajšanjem postopkov, odpravo administrativnih ovir, preverjanjem ukrepov carin­ ske zaščite kot tudi s povečanjem izvoznih kvot.

Dejstvo je, da bo proces združevanja vodil k še večjemu izstopanju najboljših na svojem področju in bodo tisti manj ka­ kovostni s trga izginili. Razlog je, da velik trg, kot je evropski, ne bo toleriral nekonkurenčnega podjetja. Pa vendar ne mis­ lim, da je treba to razumeti kot grožnjo, ampak, nasprotno, kot priložnost za razvoj.

Kaj predlagate državi, naj stori z zemljo v državni lasti?

Zemlje v Srbiji ni dovolj oziroma ta sploh ne služi svojemu name­ nu, a hrana in kmetijstvo sta naša priložnost. Biti lastnik opuš­ čene kmetijske površine je skoraj povsod po svetu razkošje in kmalu bo tako tudi v Srbiji, kjer vsako leto ostane delno obdela­ nih ali slabo obdelanih kar 900 tisoč hektarjev zemljišč, od od­ dajanja teh zemljišč v zakup pa se je na primer leta 2011 v pro­ račun nateklo le okoli 14 milijonov evrov. Ko bi na teh površi­ nah posejali vsaj pšenico, bi jo v letu dni poželi 3,5 milijona ton.

Ker je kmetijsko obdelano zemljišče splošno dobro, se mora država vesti kot najboljši gospodar, kar pomeni, da ustrezno gospodari s tem, kar ima. Sta dve rešitvi: ali država začne zemljo obdelovati ali pa jo prepusti tistim, ki to znajo in zmorejo. V interesu države je zemljišča čim prej nameniti njihovi funkciji, pri tem pa se zavedati, da ni učinkovitega upravljanja in odgovornosti brez zasebnega lastništva.

Zemljišča in kmetijstvo so velika razvojna priložnost Srbije. Zemlja je bogastvo vseh nas in nihče je nima pravice zlorabljati.

Izpolnili smo želje več podjetnikov in pogledali, kakšne so v regiji razlike v cenah V Sloveniji imamo najdražji bencin in cigarete v regiji. Če se odpravljate na pot in je glavni dejavnik pri nakupu cena, lahko drugje pri bencinu odštejete za petino manj, cigarete pa kupite za več kot polovico ceneje.

S podrobnejšim iskanjem bi gotovo odkrili še večje razlike v cenah bencinov in cigaret v regiji. A zanimali so nas okvirni prihranki, zato smo pri cenah goriv, ki so v številnih državah odvisne od ponudnika oziroma lokacije črpalke, upoštevali najpogostejše cene ponudnika, ki ima tam največ črpalk.

Za 50 litrov goriva tudi 15 evrov manj

Srbija je trenutno edina država v regiji, v kateri je dizel dražji od 95-oktanskega bencina. Kljub temu boste tam za 50 litrov odšteli dobre tri evre manj kot doma, na Hrvaškem in v Črni gori okoli šest, v BiH okoli devet, v Makedoniji pa namesto 69 evrov celo 14 evrov manj.

DIZELSKO GORIVO

95-OKTANSKI BENCIN

Cena za liter v EUR

Cena za liter v EUR 1,376

Slovenija

1,493

Srbija

1,31

Črna gora

1,38

Hrvaška

1,26

Hrvaška

1,33

Črna gora

1,24

Srbija

1,29

BiH

1,19

Makedonija

1,28

Makedonija

1,09

BiH

1,19

Slovenija

Nekoliko drugačno je razmerje cen pri 95-oktanskem bencinu. Na Hrvaškem boste za 50 litrov namesto skoraj 75 evrov odšteli dobrih osem evrov manj. Še več boste prihrani­ li v Srbiji ali Makedoniji, kjer boste zapravili dobrih 10 evrov manj. Najmanj boste za bencin odšteli v BiH, pri 50 litrih bos­ te prihranili 15 evrov.

Za »šteko« cigaret doma, dve v tujini

Številnim kadilcem, ki potujejo na jug, je samoumevno, da bodo tam za svoje najbolj priljubljene cigarete odšteli pre­ cej manj. A le tisti, ki gledajo na ceno in zanemarijo morebi­ ten nekoliko drugačen okus. Če ste med njimi, boste za zavoj cigaret oziroma 10 škatlic lahko zapravili tudi okoli 20 evrov manj. Takšne so namreč razlike med slovenskimi in makedon­

www.biznis-plus.com Priložnosti za nove posle in širitev starih

MARLBORO 100S GOLD

DAVIDOFF WHITE

Cena za kos v EUR

Cena za kos v EUR

Slovenija

3,70

Slovenija

Hrvaška

3,28

Hrvaška

3,28

Črna gora

2,40

Črna gora

2,50

Srbija

2,00

Srbija

2,27

BiH

1,98

Makedonija

2,11

Makedonija

1,95

BiH

1,88

GAULOISES BLONDES RDEČE, TRDE Cena za kos v EUR Slovenija

3,40

Hrvaška

2,89

BiH

1,78

Črna gora

1,70

Srbija

1,57

3,80

skimi cenami nekaterih ciga­ ret. Najmanj boste prihranili z nakupom na Hrvaškem, in sicer okoli pet evrov pri dese­ tih škatlicah.

Ne zanemarite medvalutnih razlik

Razlike med cenami izdelkov in storitev v regiji so seveda odvi­ Makedonija 1,30 sne od tega, kako ugodno boste zamenjali evre za lokalno valuto oziroma po katerem tečaju vam jih obračuna prodajalec ali lokal­ na banka. Ni odveč tudi spomniti, da je mejo EU dovoljeno pres­ topiti z največ enim zavojem cigaret na osebo, med državami EU pa so dovoljeni največ štirje zavoji na osebo. Članka o obeh temah bomo objavili v prihodnjih dneh.

Opomba: pri preračunu valut smo uporabili menjalniški tečaj NLB na dan 15. julij 2013, en dan pred objavo prispevka; cene bencinov in dizlov se v večini držav razlikujejo od prodajalca do prodajalca, zato smo tam upoštevali cene na tistih črpalkah, ki jih je največ v državi, in pri tem upoštevali najdražjo različico bencina oziroma dizla. V Srbiji smo upoštevali okvirno ceno Nisa v Beogradu, v BiH pa Energopetrola v Federaciji BiH.

Številnim kadilcem, ki potujejo na jug, je samoumevno, da bodo tam za svoje najbolj priljubljene cigarete odšteli precej manj.

27

Gorenje v Srbiji še vidi možnosti za rast

www.biznis-plus.com Intervjuji, analize, dobre novice …

Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, o širitvi proizvodnje v regiji, prihodnosti družbe, kakšne kadre iščejo in kaj svetuje mlajšim

Tudi čez pet let bomo večino prihodkov ustvarili pod lastnimi blagovnimi znamkami, imeli bomo močne regionalne prodajne centre, največ pa bomo izdelali v Sloveniji in Srbiji.

Izdelovalec aparatov za dom Gorenje je pred tedni sklenil dolgoročno strateško partnerstvo s proizvajalcem elektronskih naprav Panasonic, ki naj bi Velenjčanom med drugim prineslo 80 milijonov evrov dodatnih prihodkov, Japoncem pa do 13 odstotkov slovenskega podjetja. Hkrati so odprli tudi nov proizvodni obrat hladilnikov v Srbiji in s Srbijo dosegli dogovor o 15-milijonskem sovlagateljstvu v srbske tovarne.

Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja

V Srbiji ste pred tedni uradno odprli tretjo tovarno. Vas zanima širitev tudi v druge države nekdanje Jugoslavije?

zacijo stroškov, vsekakor pa v obeh državah ohranjamo vrhun­ sko prodajno ekipo.

Ne načrtujemo proizvodnje v drugih državah nekdanje Jugoslavije, možnosti za rast pa še vidimo v Srbiji, predvsem v Zaječarju, kjer imamo montirnico za pralne stroje. Do leta 2015 načrtujemo razširitev in modernizacijo zaječarskega obrata, v tovarni pa bomo izdelovali tudi pralne stroje, ki jih bomo razvili skupaj s Panasonicom v okviru strateškega partnerstva.

S Panasonicom ste pred kratkim sklenili dogovor o sodelovanju, od jeseni bo 13-odstotni lastnik družbe. Koga si sicer najbolj želite za lastnika oziroma kateri lastnik bi bil najboljši za Gorenje?

Zelo pomembno je, da je lastniška sestava takšna, da omogoča uresničevanje strategije podjetja, ki pa seveda mora iti v smeri ustvarjanja dodatne vrednosti za lastnike ob hkratni skrbi za vse druge deležnike.

Kako sicer napreduje selitev proizvodnje ASKO v Slovenijo in slovenske proizvodnje v Srbijo? Kdaj bosta obe fazi končani in kaj je naslednji korak?

In kdaj pričakujete, da se bo država umaknila iz podjetja?

Menim, da bo država postopno zmanjševala svoj delež v podje­ tjih, kot je Gorenje, in verjamem, da bo umik države iz lastništva potekal tako, da ne bo ogrozil strategije razvoja podjetja. Bomo pa v drugi dokapitalizaciji, ki jo načrtujemo letos, delnice naj­ prej ponudili zdajšnjim delničarjem, torej tudi Kapitalski družbi.

Aktivnosti potekajo v skladu z načrti in do jeseni bodo tudi končane. Konec marca smo v Velenju že pričeli proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev znamke ASKO, pravkar poteka selitev proizvodnje pomivalnih strojev ASKO, ki bo končana do septembra, ko bo stekla proizvodnja v Velenju. Gorenje v Velenju doslej še ni izdelovalo pomivalnih strojev. V Velenje torej prinašamo povsem nov proizvodni program in res gre za pomemben korak za to lokacijo.

Kje vidite Gorenje čez pet let?

Verjamem, da se bo Gorenje v petih letih razvilo v trdno med­ narodno korporacijo z razvejeno prodajo v Evropi in večjo pri­ sotnostjo kot doslej v nekaterih drugih ciljnih državah zunaj Evrope. Tudi čez pet let bomo večino prihodkov ustvarili pod lastnimi blagovnimi znamkami, imeli bomo močne regional­ ne prodajne centre, največ pa bomo izdelali v Sloveniji in Srbiji.

Kakšni pa so učinki prodaje segmenta kuhinj in notranje opreme?

Kako vpliva na vaše poslovanje vstop Hrvaške v EU?

Vstop Hrvaške v EU nam omogoča združitev nekaterih poslov­ nih operacij, denimo na področju logistike, in s tem racionali­

28 I www.biznis-plus.com

Irena Herak

Učinke odprodaje proizvodnega dela pohištvenega segmenta bo mogoče bolje izmeriti ob koncu leta, ko bo minilo že nekaj mesecev od izločitve tega dela iz skupine Gorenje.

Kje nameravate zaposlovati in katere so glavne lastnosti, ki jih iščete pri svojih novih sodelavcih?

nost na skupinsko delo in spremembe, predanost delu in po­ djetju, spoštljiv odnos. Ključna znanja je mogoče pridobiti tu­ di med delom, prave osebnostne lastnosti pa mora prinesti so­ delavec s seboj.

Kaj poleg cene in kakovosti iščete pri svojih novih možnih partnerjih oziroma dobaviteljih?

Za nas je zelo pomembna zanesljivost dobav, prilagodljivost dobaviteljev, pripravljenost na spremembe ter korekten po­ slovni odnos.

In če bi vam nekdo dal sto tisoč evrov, kam, zunaj Gorenja in njegovih izdelkov, bi jih vložili?

Mogoče v nov, svež projekt kakšnega mladega podjetnika, se­ veda pa bi me moral o njem naprej prepričati.

Kaj bi svetovali mladim podjetnikom v njihovem poslu?

Naj bodo vztrajni, inovativni in naj se ne ustavijo pred ovirami, če verjamejo v svojo idejo, temveč naj poskušajo o njen prepri­ čat lastnike podjetja, poslovne partnerje, naprej pa sodelavce.

Njegov vzornik je bil Magic, do prvega honorarja s petjem Kaj označujete za svoj največji poslovni kiks oziroma za zamujeno priložnost?

Vsaka izkušnja je dobrodošla in iz vsake se kaj naučimo. Gospodarska kriza, ki se je začela pred nekaj leti, je obrnila stvari na glavo in verjamem, da bi danes vsi, bogatejši za izkušnje, pridobljene v tem času, pred leti ravnali drugače.

Kako ste zaslužili prvi honorar?

S petjem na zabavni sceni v otroških letih in nato še v Komornem zboru RTV Ljubljana v študentskih letih.

Kdo je bil vaš vzor v mlajših dneh in kdo danes?

V mlajših letih vrhunski športniki, predvsem košarkarji, kot je Erwin Magic Johnson, danes pa vsi tisti, ki svoje delo opravljajo vrhunsko in so najboljši na svojem področju, pa naj gre za poslovneže, znanstvenike, umetnike, športnike …

Kaj najraje počnete v prostem času?

Prostega časa ni veliko, ga pa poskusim izkoristiti za sprehode v naravi, druženje s prijatelji, šport, glasbo, tudi za potovanja.

Koliko časa ponavadi traja vaš najdaljši dopust v letu in kje ga najraje preživljate?

Najdaljši dopust v letu traja od 10 do 14 dni, najraje pa ga preživim ob morju.

Zaposlujemo predvsem inženirje, razvojnike, prodajnike. Pri sodelavcih iščemo in cenimo usmerjenost v razvoj, pripravlje­

29

Prijavite se na brezplačni dnevni newsletter na: www.biznis-plus.com

Obstajajo kakšne razlike med počitniškimi kraji povprečne populacije in tiste, ki ima več pod palcem?

Poglejmo, kam hodimo na dopust Slovenci v primerjavi s Hrvati, Srbi in Makedonci.

Da največ Slovencev poletni dopust preživi na Hrvaškem, čivkajo že ptički. Skupaj z Inštitutom za raziskovanje trgov in medijev Mediana pa smo ugotovili, da razlik med izbiro počitniških krajev desetine prebivalstva, ki zapravi največ (tako imenovani superporabniki), in preostalimi v Sloveniji ni.

Med 15.500 anketiranci v štirih državah je največ slovenskih superporabnikov odgovorilo, da dopustujejo v hrvaški Istri in Kvarnerju (13,8 odstotka). Sledita Dalmacija (11,5 odstotka) in Slovenija (dobrih sedem odstotkov). Izbor poletnih počitniških krajev je tudi pri preostalem delu prebivalcev Slovenije enak. Edina razlika je, da na omenjenih treh destinacijah dopust preživi tretjina »navadnih« prebivalcev, kar je tri odstotne točke več od tiste desetine, ki zapravi največ.

Hrvati najraje pri sebi

Tudi pri naših južnih sosedih, novopečenih članih EU, ni raz­ like med izborom počitniških krajev med največjimi zapravljivci in preostalimi. Skoraj četrtina tistih, ki največ porabijo, dopust preživi v svoji domovini, medtem ko tam dopustuje slaba petina preostalih Hrvatov. Največje razhajanje med te­ ma dvema skupinama populacije je pri drugi top destinaciji, Sloveniji. Medtem ko pri nas dopust preživi vsak osmi Hrvat, ki je med desetino populacije, ki največ zapravlja, je pri pre­ ostali populaciji naša država izbira za preživljanje dopusta sa­ mo za vsakega dvajsetega. Nekoliko manj Hrvatov dopustuje v tretji najbolj priljubljeni destinaciji, BiH, le slabih pet odstot­ kov prebivalcev in dobrih sedem odstotkov superporabnikov.

Zapravljivci s preostalimi v Srbiji in Makedoniji niso tako usklajeni

Prijatelji Biznis plusa: 30 I www.biznis-plus.com

Medtem ko največji delež največjih srbskih superporabnikov poletni dopust preživi v Grčiji (15,6 odstotka), je prava desti­ nacija med preostalimi Srbi kar domovina (7,29 odstotka). Na drugem mestu je pri obeh populacijah Črna gora (12,7 odstot­ ka superporabnikov oziroma slabih sedem odstotkov preo­ stalih). Tretja destinacija po izboru največjih zapravljivcev je

Thinkstock

Bodite prvi, izvedite več od drugih

Ko se srečajo zapravljivci

www.biznis-plus.com Priložnosti za spremembo službe

Izbira počitniškega kraja se pri slovenskih in hrvaških zapravljivcih ne razlikuje od izbire preostale populacije. Pri Srbih in Makedoncih je ta usklajenost manjša.

domovina (11,6 odstotka), medtem ko se vsak dvajseti Srb, ki ni v 10 odstotkih ljudi, ki zapravijo največ, odpravi v Grčijo.

Makedonci raje v Turčijo kot na Hrvaško

Prav Grčija je najbolj priljubljen počitniški kraj za Makedon­ ce, ki poleg poletnega dopusta tam radi preživijo tudi podalj­ šane konce tedna – ne glede na njihov dolgoletni spor o ura­ dnem imenu najbolj južnega dela nekdanje Jugoslavije. Vsak sedmi makedonski zapravljivec oziroma vsak deseti prebiva­ lec preostale makedonske populacije poletni dopust preživi v Grčiji. Na drugem mestu je pri superporabnikih Turčija (5,4 odstotka), na tretjem pa zahodna soseda Albanija (slabih pet odstotkov). Preostali del Makedoncev, ki niso uvrščeni med desetino največjih porabnikov, je kot svojo destinacijo za pole­ tno dopustovanje navedel Makedonijo (7,5 odstotka), na tret­ je mesto pa se je z dobrimi štirimi odstotki uvrstila Turčija.

31

Argeta, Donat in Cedevita z »made in EU« za širitev zunaj regije »Po mojem mnenju je Agrokorjev prevzem Mercatorja zelo logična poslovna poteza. Konsolidacija industrije, tako na strani proizvodnje kot prodaje na drobno, je neizogiben proces, ki se dogaja povsod po svetu. Splošno gledano, imajo zadnjo besedo porabniki oziroma kupci, in dokler so njihove koristi najpomembnejše, kar je edino poslovno logično, bodo vsi delničarji lahko zadovoljni,« meni Emil Tedeschi, večinski lastnik in predsednik uprave Atlantic grupe.

Kaj za vaše poslovanje pomeni vstop Hrvaške v EU in hkrati izstop iz sporazuma CEFTA? Že od leta 2005 poslujemo v EU s svojo nemško družbo Atlantic Multipower, koristne so tudi izkušnje, ki jih imamo s slovenskimi kolegi iz Droga Kolinske. Nekaj naših znamk, kot so Cedevita GO!, Argeta in Donat Mg, ima resne možnost za mednarodni uspeh, ki jih vsekakor želimo izkoristiti, pri tem pa nam bo pomagala tudi uporaba oznake »made in EU« (izdelano v EU, op. a.), ki kupcem v stari Evropi vendarle nekaj pomeni. Ko govorimo o izstopu iz sporazuma CEFTA, lahko rečem, da so naše proizvodne zmogljivosti odlično razporejene v državah v EU in zunaj te, kar nam omogoča, da neovirano oskrbujemo vse svoje regionalne in evropske trge ne glede na trgovinski režim. Na primer argeto izdelujemo v Izoli in Hadžićih po popolnoma enakih standardih, cockto polnimo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, podobno je z drugimi izdelki.

In kako se prodaja cockta?

Cockta je izjemna regijska blagovna znamka, ki v segmentu gaziranih pijač zaseda močno drugo mesto za Coca-Colo.

V zadnjih desetih letih je zelo uspešno potekala strategija preznamčenja, ki je Cockto iz staromodne pijače postavila na mesto, ki si ga s kakovostjo in dodano vrednostjo zasluži – kot pijačo vseh generacij, ne samo tistih, ki se je spomnijo iz starih časov, temveč tudi mladih sodobnih porabnikov, ki sledijo trendom. Z novimi okusi smo zaokrožili svojo ponudbo in pripravljeni spremljamo sezono.

Bo prišlo do sinergije znamk Grand kafa in Barcaffe Selection?

Atlantic grupa je danes največji regijski proizvajalec kave s pro­ danimi skoraj 25 tisoč tonami v letu 2012. Trg kave, posebej v ka­

32 I www.biznis-plus.com

Če moram izbrati najboljšo potezo kariere, potem lahko rečem, da sem zelo ponosen na celotno našo ekipo in širitev, v kateri smo kupili Droga Kolinsko.

izbrala stoodstotno lastništvo majhnega sistema kot 20-od­ stotno solastništvo v nekem velikem podjetju. Dejstvo je, da so podjetja na tem področju, pa naj bodo še tako pomemb­ na in velika v regionalnih okvirih, le majhni subjekti na ve­ likih tretjih trgih in za večji uspeh na teh trgih bodo mora­ li med drugim poiskati uspešno formulo skupnega nastopa.

Katero svojo poslovno potezo bi označili kot najboljšo v karieri in katero imate za največjo napako?

Emil Tedeschi, večinski lastnik in predsednik uprave Atlantic grupe tegoriji turške kave, je izrazito tradicionalen in navezan na znam­ ko. Z našimi znamkami –Barcaffe, ki je prisoten na trgih Sloveni­ je in Hrvaške, in Grand kafa na trgih Srbije, BiH, Črne gore in Ma­ kedonije – dosegamo odlične rezultate in tržne položaje, zato ne nameravamo spreminjati zadev. Kar smo uvedli, je znamka Bar­ caffe v segmentu HoReCa (hotelirstvo, restavracije, catering) na ravni regije. Presodili smo, da lahko v tem segmentu z edinstve­ no znamko uvedemo uspešno regijsko strategijo.

Kako gredo v prodajo izdelki Soko Štarka in drugih podjetij, ki ste jih kupili v Srbiji?

Zelo smo zadovoljni z rezultati in razvojem programa Soko Štark, to je strateškega poslovnega področja sladkega in slanega. Če gle­ damo po poslovnih področjih v celoti, ob športni prehrani, ki je najbolj osredotočena na zahodno Evropo, je največjo rast, kar za osem odstotkov, dosegel prav asortiment Soko Štarka, pri če­ mer je čokoladni program Najlepših želja rasel dvomestno, naj­ bolj na trgih Srbije, BiH in Črne gore.

Češka Kofola se zanima za nakup Radenske in išče regionalnega partnerja za distribucijo. Bo Atlantic vskočil v to igro?

Do zdaj nismo imeli pomembnejših stikov s kolegi iz Kofole. V čeških in slovaških okvirih gre za poslovno genezo, ki je podob­ na razvoju Cockte v jugovzhodni Evropi. Zelo cenimo delo kole­ gov v Kofoli, vedno smo odprti za dialog, vendar stikov v zvezi s sodelovanjem nismo imeli.

Irena Herak

Prvi mož Atlantic grupe Emil Tedeschi načrtuje s širitvijo po EU, Švici in v države SND do leta 2017 zunaj naše regije ustvariti tretjino prihodkov

www.biznis-plus.com Koledarski pregled dogodkov v regiji

Katere regijske znamke bi si želeli v svojem portfelju?

Vsekakor obstajajo odlične znamke zunaj našega portfelja, ker pa kaj kmalu ne načrtujemo pripojitev, bi bilo zelo nehva­ ležno tako špekulirati z drugimi znamkami, saj to načeloma le izzove vrsto neupravičenih kalkulacij.

Na katere trge se torej nameravate širiti?

Trgi Skupnosti neodvisnih držav (SND) imajo velik poten­ cial, tam nameravamo prek dodatnih vlaganj z letošnjih 40 milijonov čez tri leta zrasti na sto milijonov evrov. Pričaku­ jemo še občutno rast na zahodnoevropskem trgu, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Švici, in sicer z našimi znamkami Mul­ tipower, Argeta, Donat Mg in Cedevita GO, ki imajo največ­ je mednarodne možnosti za uspeh. Atlantic grupa danes 21 odstotkov skupnih prihodkov ustvarja zunaj regije, naš cilj pa je na neregijskih trgih do leta 2017 ustvarjati 35 odstot­ kov skupnih prihodkov.

Kako komentirate pobudo lastnika MK Grupe Miodraga Kostića za oblikovanje enega mega regionalnega podjetja, v katero bi vstopila tudi Atlantic grupa?

Ta izjava je izzvala precej medijske pozornosti, čeprav se mi zdi, da je popolnoma jasno tudi manj seznanjenemu opazo­ valcu, da ne gre za resno pobudo, ampak bolj za provokaci­ jo zaradi izpraševanja o upravljanju podjetij in lastniških od­ nosih. Kostić je želel povedati, da bi večina podjetnikov raje

Ne sramujem se poslovnih napak, so del razvojne poti. Reci­ mo, na začetku podjetniške kariere se nisem popolnoma za­ vedal možnosti izgradnje lastne blagovne znamke brez lastne proizvodnje. Vendar ne morem reči, da mi je žal. Prav tako težko izberem najboljšo potezo, saj je več prelomnih točk. Če moram nekaj izbrati, potem lahko rečem, da sem zelo po­ nosen na celo našo ekipo in širitev, v kateri smo kupili Droga Kolinsko, v kateri smo premagali številne mednarodne indu­ strijske in finančne tekmece. In to brez političnega posredo­ vanja na Hrvaškem, v Sloveniji, Srbiji ali EU, v času najbolj napetih odnosov med Hrvaško in Slovenijo. To je bil za nas res pomemben dosežek, enako kot dejstvo, da se po skoraj treh letih počutimo kot eno podjetje.

Na Hrvaškem je vsaka druga mlada oseba brezposelna, imate kakšno sporočilo za te mlade ljudi?

Mladi morajo izkoristiti svojo največjo prednost – neobreme­ njenost in mladostno zagnanost, morajo tvegati, poskusiti nekaj delati že med študijem, da bi si pridobili izkušnje in tu­ di sami bolje razumeli, kaj jih zanima in kaj jim gre najbolje.

Zdi se mi, da si večina mladih želi poklice, ki imajo zveneča imena, kot je marketing, ali tiste, pri katerih se zdi, da je mo­ goče najhitreje zaslužiti, kot so finance. Vedno jim priporo­ čim, naj se vsaj na kratko preizkusijo v prodaji, ki je pomemb­ na in podcenjena spretnost. Koristila jim bo pri vsem, kar bodo delali, čeprav je ne bodo izbrali za svojo poklicno pot.

In kdaj lahko pričakujemo boljše čase?

Hrvaška je močno odvisna od razmer na evrskem obmo­ čju, pa tudi od gospodarstev v sosednjih državah, ki so na­ še največje gospodarske partnerice. V tem smislu ne vidim prav kmalu kakšnega spektakularnega preobrata na bolje.

Hrvaška država gotovo ima načine in vire za ustavitev dol­ goročnega negativnega trenda, da bi krenila po poti posto­ pnega okrevanja. Ta pot navzgor ne bo hitra, vendar je ze­ lo pomembno za našo družbo in državo, da se počasi zač­ nemo vzpenjati.

33

www.biznis-plus.com Vse to in še več iz BiH, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Slovenije in Srbije

Ste »severnjak« ali »južnjak«?

Razlike v miselnosti in pristopih poslovnežev v regiji do svojih partnerjev

vizacije ali iznajdljivosti. Medtem ko je za severnjaško poslovno mi­ selnost značilno, da se drži pravil in postopkov, je za južnjaško zna­ čilno, da se lahko nekaterim pravilom tudi izogne, če je to dobro za posel, dodaja.

Oblikovali so jih namreč navdušenci, ki se hitro spoprijemajo s težavami, ali pa velika tuja podjetja. Glavno je, da so naši podjetniki večinoma ljudje, ki so svoje poslovanje ustvarili v času tranzicije, vendar pa njihov podjetniški duh večinoma ni razvit. Hkrati niso dovolj izobraženi, da bi vodili podjetje, kot je treba. Okolje, v katerem delamo, pa omogoča, da takšni ljudje dosegajo uspeh, predvsem po zaslugi odnosov.«

Čeprav med poslovneži v regiji v povprečju opažamo nekaj razlik, so si tudi v marsičem podobni.

Kriva je tranzicija

Psihoterapevt Zoran Milivojević meni, da se poslovneži v regiji zavedajo, da pripadajo majhnim sistemom, državam, v katerih je danes vse prej kot lahko poslovati, pa tudi, da se počutijo manj vredno v pogovoru s tujimi partnerji. Po drugi strani, dodaja Milivojević, je opaziti dobro kombinacijo prilagodljivosti, kreativnosti in delovne vneme.

»Vse je v tranziciji,« meni tudi Milan Kovačević, svetovalec za tuje naložbe v Srbiji. Dodaja, da se težko pozabljajo navade iz starega sistema, kot tudi takratna načela in pravila. »Ljudje, ki so oboga­ teli v tranziciji in postali pomembni poslovneži, se morajo učiti in prilagajati novonastalemu položaju. Nekateri to počno bolje, dru­ gi slabše. To se predvsem vidi v kriznih razmerah, v katerih so ne­ kateri potonili, drugi pa izplavali,« razlaga Kovačević.

Sicer pa ima tranzicija tudi pozitivne lastnosti. »Ena izmed pomembnejših odlik poslovnežev je, da so preživljali različna tur­ bulentna obdobja, zato so v težavah bolj iznajdljivi,« dodaja Kova­ čević. Za konec pojasnjuje, da obstajajo v Srbiji tudi poslovneži z zahoda, ki priznavajo, da je upravljanje podjetij na zahodu včasih manj kakovostno od upravljanja tukajšnjih podjetij.

Slovenci sistematični, Črnogorci veliki šarmerji

Naš sogovornik pravi, da je cilj srbskih poslovnežev očarati sogovornika, za črnogorske to velja še bolj. Slovenskim poslovnežem pripisuje temeljit in sistematičen pristop k poslu, katerega osnova je dober poslovni načrt. Za hrvaške poslovneže meni, da poslovne partnerje iz drugih držav obravnavajo malenkost aristokratsko.

Delitev ali združevanje poslovnega in zasebnega odnosa

34 I www.biznis-plus.com

Slovenci

Navzven so nekoliko zadržani, se pa raznežijo, če se tuji partnerji vsaj malo poučijo o slovenski kulturi in se potrudijo naučiti nekaj slovenskih besed. V poslih so previdni, na mizo želijo dobiti konkretne ponudbe in o teh temeljito premislijo.

Hrvati

Na sestanku moški počaka, da mu ženska prva poda roko. Cena pri poslovnem dogovarjanju je izražena neposredno, brez odvečnega omahovanja. Poslovanje in sklepanje poslov pogosto potekata v lokalih in restavracijah.

Bosanci

Imajo 42-urni delovnik z delovno vsako prvo soboto v mesecu. Pri sklicevanju sestanka upoštevajte, da popoldanski termini niso najbolj priljubljeni. Sestanki pogosto potekajo v neformalnem okolju, za katero verjamejo, da pripomore k boljšemu poslovnemu odnosu.

Srbi

Osebno priporočilo je najučinkovitejša oblika za navezovanje poslovnih stikov. Neformalna poslovna srečanja ob kosilu ali večerji so izjemnega pomena. Rokujejo se na začetku in koncu sestanka, in sicer najprej z ženskami.

Črnogorci

Ob morebitnih zapletih so najpomembnejši pristni in zanesljivi odnosi, ki jih moramo redno vzdrževati. Sodelovanje na podlagi osebnih dogo vorov je veliko uspešnejše kot pri dogovarjanju na daljavo. Pozorni moramo biti tudi na govorice v majhnem črnogorskem poslovnem svetu.

Makedonci

Odločitve sprejema le vrhnji menedžment, najpogosteje predsednik uprave. Menedžerji se pogosto zanašajo na intuicijo in svoje izkušnje. Na začetku sta pogosta nezaupanje ter odpor do širitve na tuje trge in prevzemanja tujih družb.

Aleš Beno

Psihoterapevt Zoran Milivojević Hrvatom in Slovencem pripisuje severnjaško poslovno miselnost, preostalim iz regije pa južnjaško.

Vira: Izvozno okno, Biznis plus

Lastnosti, ki veljajo za Srbe, a tudi številne druge v regiji

Za mnenje o lastnostih poslovnežev v regiji smo povprašali tudi profesorja beograjske visoke strokovne šole za podjetništvo Zorana Ristića, ki nam je pojasnil s primerom srbskih poslovnežev: »Podjetniki se zanašajo na politične zveze kot osnovo, da bi bili uspešni v poslovanju, kar je ena izmed največjih težav, s katero se spopadamo. Malo je podjetnikov, ki dejansko razmišljajo in imajo menedžerske lastnosti.

Thinkstock

»Zdi se mi, da obstajata dve različni poslovni miselnosti, severnjaška in južnjaška. K prvi lahko prištejemo menedžerje iz Slovenije in Hrvaške, k drugi pa preostale iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Makedonije,« razlaga psihoterapevt Zoran Milivojević. Pravi, da se med drugim na eni strani razlikujejo v odnosu do oseb, ki so poslovni partnerji, in po drugi strani do samega posla. »Menedžerji z južnjaško poslovno miselnostjo bolj nastopajo kot osebnosti kakor pa osebe z imenom in priimkom. Te s poslovnim partnerjem vzpostavljajo oseben, skoraj prijateljski odnos. Hkrati od njega pričakujejo, da se enako vede tudi do njih. To pomeni, da izstopajo iz svoje poslovne vloge in se predstavljajo takšni, kakršni so v zasebnem življenju,« pojasnjuje naš sogovornik. Če so na ravni osebnega odnosa zadovoljni s tem, kako jih sprejema poslovni partner, se njihovo zadovoljstvo lahko prelije tudi na poslovno raven. Takrat lahko, kot pojasnjuje, »prijateljsko« popustijo in dajo partnerju nekoliko boljše pogoje poslovanja. »Po drugi strani je v severnjaški miselnosti jasna razlika med zasebnim in poslovnim odnosom. Tako poslovni partnerji ostajajo v svojih vlogah in se nelagodno počutijo, če jih nekdo poziva, naj se prikažejo takšni, kakšni so zasebno,« meni Milivojević.

Druga dimenzija, ki se mu zdi pomembna, je stopnja impro­

Majhne, vendar včasih pomembne razlike

35

36 I www.biznis-plus.com

www.biznis-plus.com