E K U LJ K PO K BI S
w
w
w. tn p. si
O
Za cvetoči Bohinj. For Bohinj in bloom.
O POKLJUKI
VISOKA ŠOTNA BARJA
2
Pokljuka je visoka kraška planota na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka. Razteza se na nadmorski višini med 1.000 in 1.500 metri. Neokrnjena narava in prostrani smrekovi gozdovi so zaščitni znak Pokljuke.
Paša na Zajamnikih
Visoka šotna barja na Pokljuki so najbolj južno ležeča še ohranjena barja v Evropi. To so območja stalno stoječe vode z nekaj decimetrov ali metrov debelo plastjo šote, ki jo preraščajo šotni mahovi.
Na Pokljuki so tudi posebna varstvena območja in vrste, ki so zavarovane na podlagi evropskih direktiv in so del mreže Natura 2000. Najpomembnejša med njimi sta območje barij in življenjski prostor divjega petelina. Namen mreže Natura 2000 je ohranjanje naravnih vrednot mednarodnega pomena, ki so jih z zdravim in spoštljivim odnosom do narave uspeli ohraniti naši predniki.
Šotni mah
? Proces nastanka barij se je začel po zadnji poledenitvi, pred
10.000 leti. Po umiku ledenika so za njim ostala majhna jezera. V tisočletjih so se polagoma zapolnila z organskimi ostanki vodnih rastlin, ki so se naseljevale v jezero. Vse bolj kisla voda je omogočala rast in razvoj le nekaterim rastlinam. Najbolj pogosti so bili šotni mahovi, ki še danes prevladujejo na površini barja.
ALI VEŠ: Smrekova debla za predelavo
Okroglolistna rosika
? Počasi rastoče smreke dajejo kakovosten resonančni les, iz katerega izdelujejo tudi glasbila.
? Spoznavanju posebnosti Pokljuke je namenjena Učna pot
? Šotni mahovi na vrhu stalno priraščajo, v spodnjem delu pa oglenijo. Površina se tako dviguje, zato ta barja imenujemo tudi visoka.
? Poleg kisle podlage je za barje značilno pomanjkanje hranil
Šotno barje Goreljek, ki je opremljena z informacijskimi tablami.
in veliko temperaturno nihanje.
? Rastline so se med evolucijskim razvojem na različne
? Na Pokljuki so za varovanje nekaterih vrst in habitatnih tipov Učna pot Šotno barje Goreljek
ALI VEŠ:
načine prilagodile ekstremnim življenjskim pogojem, ene z mesojedostjo, druge živijo v sožitju z glivami.
opredeljena mirna območja, kjer veljajo posebna pravila rabe in obiskovanja.
Barjanski spreletavec
5
? Zaradi možnih trajnih poškodb občutljivih tal hoja in rekreacija na barju nista dovoljeni.
DIVJI PETELIN
HOP–ON HOP–OFF POKLJUKA
19. 6.–14. 9. 2021, vsak dan, prevoz do 6 koles
Divji petelin je največja gozdna kura v Sloveniji. Na območju Triglavskega narodnega parka populacija nezadržno upada in šteje do 200 pojočih samcev na rastiščih.
Kokoš divjega petelina
ALI VEŠ: ? Razmnoževanje divjega petelina se začne konec marca
prevladuje črna barva, je večji in težji (pribl. 5 kg), pri kokoši prevladuje rjava barva, je manjša in lažja (pribl. 2,5 kg).
? Mesta, kjer poteka parjenje, se imenujejo rastišča. ? Kokoš znese 6–12 svetlo rjavih jajc z drobnimi rjavimi lisami v preprosto gnezdo na tleh in jih vali 26–30 dni.
? Mladiči divjega petelina se imenujejo kebčki. ? Še pred 100 leti so divji petelini peli tudi pri Ljubljani, po Rožniku, Šmarni gori in Golovcu.
? Divji petelin za svoj življenjski prostor potrebuje stare,
presvetljene gozdove z borovnico v podrasti (med 1.200 in 1.600 m n. v.).
Cvet borovnice
6:50 6:52 6:54 6:56 6:57 6:59 7:00 7:01 7:03 7:05 7:06 7:09 7:12 7:15 7:16 7:26 7:31 7:46 7:49 7:53
9:50 9:52 9:54 9:56 9:57 9:59 10:00 10:01 10:06 10:08 10:09 10:12 10:15 10:18 10:19 10:29 10:34 10:49 10:52 10:56
14:50 14:52 14:54 14:56 14:57 14:59 15:00 15:01 15:05 15:07 15:08 15:11 15:14 15:17 15:18 15:28 15:33 15:48 15:51 15:55
RUDNO POLJE GORELJEK MRZLI STUDENEC GORJUŠE KOPRIVNIK JEREKA BOH. ČEŠNJICA SREDNJA VAS STUDOR STARA FUŽINA 1 STARA FUŽINA 2 BOH. JEZERO RIBČEV LAZ LAŠKI ROVT POLJE KAMNJE SAVICA BOH. BISTRICA (DANICA) BOH. BISTRICA BOH. BISTRICA ŽP
7:55 7:59 8:02 8:17 8:22 8:32 8:33 8:36 8:39 8:42 8:43 8:46 8:47 8:48 8:49 8:51 8:52 8:54 8:56 8:58
12:30 12:34 12:37 12:52 12:57 13:07 13:08 13:11 13:14 13:17 13:18 13:22 13:23 13:24 13:25 13:27 13:28 13:30 13:32 13:34
16:00 16:04 16:07 16:22 16:27 16:37 16:38 16:41 16:44 16:47 16:48 16:52 16:53 16:54 16:55 16:57 16:58 17:00 17:02 17:04
6
in traja približno do sredine maja.
? Petelin in kokoš se močno razlikujeta; pri petelinu
Rastišče
BOH. BISTRICA ŽP BOH. BISTRICA BOH. BISTRICA (DANICA) SAVICA KAMNJE POLJE LAŠKI ROVT RIBČEV LAZ BOH. JEZERO STARA FUŽINA 2 STARA FUŽINA 1 STUDOR SREDNJA VAS BOH. ČEŠNJICA JEREKA KOPRIVNIK GORJUŠE MRZLI STUDENEC GORELJEK RUDNO POLJE
? K ohranjanju naše največje ptice lahko pripomoremo že
tako, da hodimo po označenih poteh in ne povzročamo hrupa.
4
11
0,5
0
1
2
3 km
Vir: Planinski zemljevid PZS v merilu 1 : 50000 in 1 : 25000 in Javni zavod Triglavski narodni park, 2020
NAMIGI ZA LAŽJE POHODE
LEGENDA
planinska pot
kulturna znamenitost
pohodniška pot
razglednik
planina
pohodniška pot Juliana Trail Slovenska turnokolesarska pot
restavracija, okrepčevalnica
avtobusna postaja
planinska koča
parkirišče
naravna znamenitost
sirarska pot Bohinj
Učna pot Šotno barje Goreljek Mrzli Studenec–planina Javornik–Goreljek Goreljek–planina Lipanca Rudno polje–Uskovnica Koprivnik–Vodnikov razglednik Gorjuše–Galetovec Juliana Trail, del etape 6: Goreljek–Gorjuše–Koprivnik–Vodnikov razglednik
JAVNI PREVOZ
Z javnim avtobusnim prevozom želimo prispevati k manjšemu onesnaževanju zraka v občutljivem alpskem okolju, obvarovati rastlinstvo, zmanjšati hrup in se izogniti problemom gostega prometa in parkiranja. Javni prevoz nam nudi več časa za opazovanje narave in hkrati omogoča, da se nam ni treba vračati na isto izhodišče. Doživite Pokljuko drugače, uporabite javni prevoz!
Naložbo Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku - VrH Julijcev sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Besedilo: Nina Alič, Tomaž Kralj, Tanja Menegalija, Tomaž Mihelič, Urška Smukavec Fotografije: Nina Alič, Tomaž Mihelič, Aleš Zdešar, Tanja Menegalija, Mojca Odar, Luka Markež Kartografija: GEAGO maps, PZS Lektoriranje: Doris Sodja Oblikovanje: Nežka Božnar Tisk: Medium Naklada: 2.000 Izdal: Turizem Bohinj, junij 2020