Berete revijo 5D | Maj 2021
BERETE REVIJO 5D
Mag. Miloš Židanik: “Psihične stiske postajajo naša nova normalnost.” Mag. Miloš Židanik je psihiater in psihoterapevt, zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Ormož. O sebi pravi, da je človek, ki je bil v to življenje poklican, da pomaga svoji ženi pri skrbi za živali: “Tako sem direktor in hišnik v Zavodu za zaščito rejnih in prostoživečih živali Nastjina barka, kjer gradim hiške za živali, ki sva jih povabila v najino življenje.” Kot nekoga, ki dobro pozna človeško psiho, smo ga zaprosili, naj nam zaupa svoj pogled na sedanjo situacijo v svetu in v kolikšni meri ta vpliva na psihično zdravje ljudi.
nje obupa nad sabo, drugimi in življenjem nasploh. Ali je res, da pomanjkanje družabnih stikov poslabša delovanje imunskega sistema pri človeku, s čimer postane bolj dovzeten za bolezni? Odvisno od človeka in njegove osebnosti. Introvertiranim ljudem bo pričakovanje s strani družbe, da “morajo” biti polni energije, zabavni, zanimivi in spogledljivi, ravno tako stresno sredi družbe kot prepoved socialnih stikov ekstrovertiranim. Prvi lahko občutijo prepoved stikov celo kot olajšanje, ker naenkrat niso več “čudni”, ker si ne želijo obiskov.
G. Židanik, kako kot psihiater gledate na trenutno situacijo? Ali opažate, da bi ukrepi za zajezitev virusa - predvsem prepoved druženja in združevanja - na ljudeh puščali kakšne negativne psihične posledice? Opažam, da postajajo psihične stiske – depresija, negotovost in strah – naša nova normalnost. Ljudje, ki so se prej odmikali od drugih, ker so jih ljudje razočarali, naenkrat ne izstopajo več, saj je socialni umik zapoved in ne več beg, je naš nov način življenja. Negotovost glede zaposlitve, izguba varne prihodnosti, izgube navad in razvad, ki smo jih v prejšnjem življenju imeli za samoumevne, kot je obisk kavarne, restavracije, kopališča ipd., v nas sprožajo odmeve – kjer so izgube, tam je depresija, kjer je izguba varnosti, tam je strah. In tisti, ki so bili že prej prestrašeni in depresivni, naenkrat ne izstopajo več, ker je to počutje večine. Tako se je tudi obisk v naši bolni-
»Najpomembnejši so partnerski odnosi. Ti zaenkrat še niso prepovedani. In so edini odnosi, ki si jih resnično izberemo. Zato so najpomembnejši.« šnici zmanjšal, ker možnost primerjave v teh časih prinese olajšanje – če sem samo jaz depresiven, je to konec sveta, če smo vsi, hvala Bogu, da smo še živi. Pred kratkim naj bi v Srbiji naredili samomor trije mladi ljudje. Tega je tudi sicer veliko, po vsem svetu, in je bilo že prej. Menite, da trenutna situacija k temu pripomore? Kot vemo, smo ljudje družabna bitja - nas lahko pomanjkanje medosebnih stikov pritira celo tako daleč, da ne vidimo več smisla v življenju? Slovenija je v vrhu držav po številu sa-
Mag. Miloš Židanik: “Če so partnerski odnosi globoki, ljubeči in spoštljivi, so naš varen pristan, naša skala, na kateri gradimo hišo svojega življenja.”
momorov na število prebivalcev. Medosebni stiki so lahko ventil za izražanje notranjih bolečin in stisk, a ne nujno. Ljudje, ki so samomorilni, praviloma živijo z izkušnjo, da v življenju niso videni in slišani ter da odnosi z drugimi ljudmi niso varni. Tako je tudi manjša verjetnost, da se bodo komu zaupali, ker nosijo v sebi izkušnjo razočaranja nad odnosi. Je pa res, da če ob tem obstaja še uradna prepoved druženja in stikov, bodo ljudje, ki so nagnjeni k samomorilnosti, še v manjši meri uspeli najti in vzpostavljati dovolj varne odnose, v katerih bi lahko o svojih stiskah spregovorili in s tem zmanjšali pritisk za to poslednje deja-
Kako si lahko sami pomagamo, kaj lahko v danih razmerah sami naredimo, da se bomo počutili bolje? Tako, da si ustvarimo svoj svet miru, varnosti in stabilnosti. Najpomembnejši so partnerski odnosi. Ti zaenkrat še niso prepovedani. In so edini odnosi, ki si jih resnično izberemo. Zato so najpomembnejši. Če so globoki, ljubeči in spoštljivi, so naš varen pristan, naša skala, na kateri gradimo hišo svojega življenja. Potem lahko prenesemo vse zunanje strese in pritiske, z aktualno epidemiološko situacijo vred in vsemi prepovedmi, ki iz tega sledijo.
»Negotovost glede zaposlitve, izguba varne prihodnosti, izgube navad in razvad, ki smo jih v prejšnjem življenju imeli za samoumevne, kot je obisk kavarne, restavracije, kopališča ipd., v nas sprožajo odmeve – kjer so izgube, tam je depresija, kjer je izguba varnosti, tam je strah.« 5
