Phil Bosmans, RAD TE IMAM by Celjska Mohorjeva družba

Phila Bosmansa je pri delu vodila želja pomagati človeku v stiski – z razumom in fantazijo, z glavo in srcem. Svoj apostolat je izvrševal na ljudskih misijonih po župnijah, v pogovorih z ljudmi in z obisko vanjem družin. Zahtevno delo od jutra do večera ga je tiralo do popolnega zloma. Kar dve leti je potreboval, da se je ponovno postavil na noge in vrnil na delo. Moderni Frančišek, kot so Bosmansa poimenovali njegovi bralci, je prav v svojih duhovnih spisih zapustil neprecenljiv studenec žive vode, s katerim lahko sleherni izmed nas ustvari majhno »oazo« v tej veliki puščavi sveta. »Moja zadnja beseda je: hvaležnost,« je dejal Phil Bosmans, ki je umrl 17. januarja 2012 v devetdesetem letu polnega življenja.

9 789612 783648

Rad te imam Phil Bosmans

Sleherni človek, ki ga imaš rad, preneha biti navaden človek. Neka čudna privlačnost veje iz njega. Zaradi njega postaneš tudi ti nekako drugačen. Lahko mu celo rečeš: Meni na ljubo ti ni treba biti nezmotljiv, brez napak in popoln, saj te vendar imam rad.

12,90 €

Fotografija Phila Bosmansa © Bund-Ohne-Namen Fotografija na naslovnici: Shutterstock

R ad te imam Phil Bosmans

Phil Bosmans (1922–2012) je bil belgijski duhovnik ter avtor šte vilnih duhovnih spisov. Rodil se je 1. julija 1922 revnim staršem v podeželskem kraju Gruitrode v belgijski pokrajini Limburg. Dru žina se je v iskanju kruha kasneje preselila v bližino mesta Genk, kjer so Philovi bratje in oče dobili delo v rudniku. S tetino pomočjo je mladi Phil obiskoval šolo pri redovnikih, ka terih red je na začetku 18. stole tja ustanovil francoski duhovnik sv. Ludvik Marija Grignion Mont fortski (1673–1716), ter leta 1941 tudi sam postal član tega reda. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je v belgijskem mestu Antwerpen začel voditi gibanje, ki ni pripadalo nobeni veroizpovedi.

RAD TE IMAM

Phil Bosmans

Rad te imam

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 17.023 BOSMANS, Phil, 1922-2012 Rad te imam / Phil Bosmans ; [prevod Milena Turnšek ; fotografije Shutterstock]. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2018 ISBN 978-961-278-364-8 292529408

Vsebina Misli, ki so tu našle svoj izraz • 9 Edini ključ • 10 Človek Božji, rad te imam • 13 Veliki • 15 Ozdravljiva žalost • 16 Optimisti • 18 Utrujeni • 21 Kako boš napredoval • 22 V pisarni • 23 Uživati in biti blažen • 24 Vzemi si čas • 25 Gledamo, pa ne vidimo • 27 Riba in voda • 28 Zazri se kdaj v oblake • 29 Košček sreče vedno manjka • 31 Sreča ti ne bo kar sama padla v naročje • 32 Zmotna pot • 34 Dva človeka v tebi • 35 Kakšen cirkus • 37 Korenin … • 39 Telo • 40 Kjer izrinjajo duha • 42 Uteha • 44 Prava slika • 45 Drugi • 46

Ne bodi lomilec! Ljudje so zelo ranljivi • 48 Spremeniti • 49 Dve vrsti moči • 50 Kamilica • 51 Košček raja • 52 Ubogi bogati ljudje • 53 Samo eno življenje imaš • 55 Kjer je doma nasilje • 56 Drugačna bomba • 58 Podarjeno • 59 Zakaj je moralo to doleteti ravno mene? • 60 Osamljenost • 61 Jaz pa ne morem! • 62 Zadovoljen človek • 63 Naj bo noč še tako temna • 65 Vzdržati dlje je skrivnost sleherne zmage • 66 Prinesi rože, dokler je še čas • 69 Pravi pomen besed • 70 Podoben si zvezdi, ki je padla z neba • 72 Blagoslov nekega starčka • 74 Naj nikar ne mislimo na to? • 76 Novi ljudje • 77 Nenadoma ve vse • 79 Pomagati preprosto zastonj – tega ni mogoče plačati • 80 Lepe strukture • 83 Angeli • 84 Darila prijateljstva ne smemo zavijati • 87 Kadar kaj podarimo • 88

Če se dva ljubita • 89 Ljubezen, resnična ljubezen je moč • 90 Ljubezen in dolga pot življenja • 91 Če ni ljubezni • 95 Drevo in sad • 96 Skrivne antene • 98 Nič ne more nadomestiti • 100

K ako boš

napredoval

V življenju se ni mogoče popeljati nazaj. Časa ne moreš obrniti, da bi tekel nazaj in ti povrnil najlepše dni. Peljati se moraš dalje, naprej. Dan za dnem, leto za letom. Ne moreš se zaustaviti. Nihče ne more zaustaviti časa. Ko se znajdeš pred križiščem, bodi pozoren na semaforje, na rdečo in na zeleno luč. Brezmejen pohlep, bedasta sebičnost, bolestna ljubosumnost so rdeča luč v življenju. Za njo grozeče prežijo stranpoti in prepadi. Dobrota, pripravljenost pomagati, tankočutnost pa prižigajo na semaforju tvoje življenjske poti zeleno luč. Tako boš na njej napredoval. Bodi ljubezniv v vsakdanjih stikih z ljudmi. Glej, da bo motor tvojega srca segret. In ne pozabi, da obstaja samo en ključ za vžig tega motorja: ljubezen. 22

V pisarni

Nedavno sem bil v pisarni neke zavarovalnice. Tu so v velikih prostorih za steklom sedeli nešteti uradniki. Komaj je ura pokazala pol pet, že je završalo, kot da bi skozi hodnike in prostore potegnil vrtinčast veter. Kot da bi jih izstrelila nevidna roka, so uslužbenci poskočili s svojih stolov in se začeli prerivati proti vratom. Kot da bi hoteli nečemu ubežati. Kot da bi bilo razneslo časovno bombo. Kaj se je zgodilo? Pred čim beže ljudje? Doživljamo neverjeten napredek, vendar ljudje niso videti srečni. Gibalo tega napredka je načelo: Čas je denar. A to kolesje bo človeka zdrobilo. Če je čas za življenje le čas za denar, bo z ljudmi kmalu konec. Stroj »čas je denar« ne proizvaja življenjske sreče. Ta uspeva le na podlagi, ki se imenuje ljubezen. Le čemu vsa ta naglica, če se boš vendarle moral ustaviti? Kaj ti pomaga vse bogastvo, če boš vendarle moral umreti ubog? Dan tako hitro mine. Minuta pa traja včasih celo večnost.

U živati in biti blažen

Da bi lahko živel, moraš znati uživati. Pri tem ne mislim na slo po uživanju, ki dela ljudi bolne in jih zasužnjuje, ki toliko ljudi pahne v nesrečo. Da bi lahko užival, moraš biti svoboden. Brez pohlepa, brez zavisti, brez strasti, ki bi te razjedala in ugonobila. Če znaš uživati, se znaš smejati. Veseliš se. Hvaležen si, da vsako jutro zate vzide sonce. Nadvse si srečen, da imaš mehko posteljo in toplo stanovanje. Srečuješ prijazne ljudi. Božje prijateljstvo ti prihaja naproti v vsakem nasmehu, v vsaki cvetlici, v vsaki dobri besedi, v vsaki roki, v vsakem objemu. Če znaš mirno uživati v majhnih stvareh, tedaj bivaš v vrtu, polnem blaženosti. 24

V zemi si čas

Čas, ki ga ljudje namenjajo za poklicno delo, je čedalje krajši. Vse več prostega časa imajo, daljše vikende, vedno več dopusta. Če pa se ozremo naokoli, vidimo, da se ljudem vedno strašansko mudi. Če koga kaj vprašamo, nam bo največkrat odvrnil: »Nimam časa.« Še nikoli ni ljudi tako množično priganjal čas. Očetje in matere v nedogled čakajo na obisk svojih otrok: ti pa nimajo časa. Bolni in stari ljudje gledajo, kako zdravi in mladi drvijo mimo njih: tem se tako zelo mudi. Zakonci se odtujujejo: nimajo časa drug za drugega. Zakaj imamo tako malo časa? Okolje, reklame, industrija prostega časa nas nenehno prepričujejo, kaj vse moramo imeti, kaj vse moramo početi, kaj vse si moramo privoščiti. In tako je začrtano vse naše življenje brez premora. Zato bi ti rad predlagal tole: enkrat za spremembo ne počni ničesar! Umiri se končno! V tišini bivajo radosti življenja, ki smo jih v hlastanju izgubili. Iz tišine rastejo majhne pozornosti, za katere je potrebno manj časa, kot si mislimo: dobra beseda, prijazen obraz, hvaležen poljub, razumevajoče poslušanje, nenaden telefonski klic, darilo, ki ga izdelaš sam, veselo pismo. Črtaj ta smrtonosni »Nimam časa«. Prenehaj s to ubijalsko naglico. Vzemi si čas, da boš dober človek. 25

Človek potrebuje tišino, a napredek mu je navrgel hrup. Človek potrebuje dobroto, a napredek mu je prinesel konkurenco. Človek potrebuje Boga, a napredek mu je dal denar.

ledamo, pa ne vidimo V naročju zemlje je toliko čudes, ki kar kličejo, da bi jih človek odkril, pa jih ne vidimo. Naše življenje obdajajo čuda, ki hočejo razveseliti naše srce, pa jih ne vidimo. Ker odpremo le oči, ne pa tudi srca. Ker stvari in ljudi, ki nam prihajajo naproti, nimamo od srca radi. Toda če pogledamo rože, ptice in ljudi zato, ker jih imamo od srca radi, bomo vselej videli mnogo več, tedaj bomo vsak dan odkrivali čuda.

R iba in voda

Če se riba odpravi raziskovat svoj svet, bo šele nazadnje odkrila vodo. Takšen je tudi človek. Najpreprostejših in najbolj bistvenih stvari v svojem bivanju se najmanj zaveda. Kako pomemben je zanj zrak, ve šele, ko se začne dušiti; in kako lepo je, če lahko diha, spozna šele, ko umira.

Z azri se kdaj v oblake, te bežne tvorbe, ki plavajo na nebu. V svoji domišljiji lahko v njih ugledaš skrivnostne pošasti. Opazuj otroka, kako riše. Njegova domišljija pričara z barvnimi svinčniki na košček papirja kar ves svet. Poglej starčka, ki boža mačko, zaljubljenca na avtobusnem postajališču, dojenčka, ki spi v vozičku. Odkril boš, da je v vseh stvareh nekaj več, kot lahko površno vidimo, da je v njih spomin na raj. Vsak dan skriva v sebi čuda, vseh sploh ni mogoče našteti. Veselje nad majhnimi vsakdanjimi čudeži – to je ključ, da boš lahko vsak dan malce srečen. 29