James F. Keenan DJ Dela usmiljenja: srce katoliške vere
James F. Keenan DJ
DELA USMILJENJA: SRCE KATOLIŠKE VERE
© Celjska Mohorjeva družba, 2015. Vse pravice pridržane. Naslov izvirnika: The Works of Mercy: The Heart of Catholicism – 2nd edition © Prvič izšlo v Združenih državah Amerike pri založbi Rowman & Littlefield Publishers, Inc., Lanham, Maryland U. S. A. Prevod izhaja v dogovoru z družbo Rowman & Littlefield. © First published in the United States by Rowman & Littlefield Publishers, Inc., Lanham, Maryland U.S.A. This translation published by arrangement with Rowman & Littlefield.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 241:17 KEENAN, James F. Dela usmiljenja : srce katoliške vere / James F. Keenan ; [prevedel Robert Kralj ; spremno besedo napisal Alojzij Cvikl]. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2015 Prevod dela: The works of mercy, 2nd ed. ISBN 978-961-278-235-1 282347008
Vsebina Metropolit Alojzij Cvikl: Letu Božjega usmiljenja na pot .......... 9 UVOD ............................................................................................................. 13 Prvo poglavje: Katoliško moralo zaznamuje usmiljenje ......... 17 Primer o razpoznavnosti usmiljenja v katoliškem izročilu ................................................................................................. 17 I. del: TELESNA DELA USMILJENJA ....................................................25 Drugo poglavje ..................................................................................... 27 Prva Cerkev pospešuje dela usmiljenja ............................... 28 Srednji vek in renesansa ............................................................ 30 Zaključek ........................................................................................... 32 Tretje poglavje: Jetnike reševati ................................................... 34 Zgodovinski pregled zaporniške pastorale ........................ 36 Četrto poglavje: Popotnike sprejemati ...................................... 40 Dolgo izročilo sprejemanja popotnikov ................................ 41 Sodobni ljudje v stiski ................................................................. 44 Peto poglavje: Lačne nasičevati ................................................... 47 Sveto pismo ...................................................................................... 47 Izročilo ................................................................................................ 49 Danes .................................................................................................. 50 Šesto poglavje: Žejne napajati ......................................................53 Potreba po razpoložljivi čisti vodi .......................................... 54 O življenju na podeželju ..............................................................55 Sedmo poglavje: Mrliče pokopavati ........................................... 58 Zgodnjekrščanski običaji ........................................................... 58
5
Relikvije in vstajenje ..................................................................... 60 Diakoni in pogrebne odgovornosti ......................................... 61 Spoštovanje človeškega telesa ............................................... 62 Popularna kultura in krščanska prepričanja ..................... 63 Premišljevanje o usmiljenju v luči 11. septembra 2001 ... 64 Osmo poglavje: Bolnike obiskovati ............................................ 70 Patristična doba .............................................................................. 71 Srednji vek ........................................................................................ 72 Novi vek .............................................................................................. 73 Danes ...................................................................................................74 Deveto poglavje: Razmišljanje o HIV-u in aidsu v svetu, ki potrebuje usmiljenje ..................................................................... 77 Kaos in nestabilnost ..................................................................... 79 Postavljanje barikad proti nestabilnosti ............................. 80 Krepitev barikad z moralnim obsojanjem ........................... 80 Odstranjevanje pregrad, premostitev vrzeli,vstopanje v kaos .................................................................................................. 82 Deseto poglavje: Nage oblačiti ..................................................... 84 Zgodba sv. Martina iz Toursa .................................................... 86 Oskrbovanje z oblekami ljudi v stiski ................................... 87 II. del: DUHOVNA DELA USMILJENJA ................................................91 Enajsto poglavje .................................................................................. 93 Pogled nazaj za razumevanje duhovnih del ...................... 95 Pogled naprej ................................................................................... 98 Dvanajsto poglavje: Duh sprave .................................................. 99 Prevzetni rod .................................................................................. 100 Udejanjanje treh del ................................................................... 103 Trinajsto poglavje: Čuječnost ...................................................... 105 Kaj privlači naš pogled? ............................................................ 106 Vaje, ki pravilno usmerjajo našo pozornost .................... 107 Končno opozorilo o tem, kako gledati na ljudi v stiski ......110 Pastoralno delovanje je služenje ........................................... 111 Štirinajsto poglavje: Molitev .........................................................112 Učinkovita molitev ........................................................................114 Združevalna molitev ....................................................................116 6
Preoblikovalna molitev ............................................................... 117 Petnajsto poglavje: Služabnik usmiljenja ...............................118 Najboljši čas za poklic duhovnika ......................................... 119 Srečanja duhovnikov ...................................................................121 Vodstvo, skromnost, moč ........................................................ 122 Dopustitev zmote ......................................................................... 124 III. del: USMILJENJE IN EVHARISTIČNO BOGOSLUŽJE ............ 127 Šestnajsto poglavje: Vstopni obred ......................................... 129 Bogoslužje in krepost ................................................................ 130 Sedemnajsto poglavje: Besedno bogoslužje ........................135 Prikrojevanje Boga ...................................................................... 136 Pravilno dojemanje Jezusove zgodbe ................................. 138 Štirje koraki .................................................................................... 139 Osemnajsto poglavje: Evharistično bogoslužje ...................141 Devetnajsto poglavje: Obhajilo ...................................................... 146 IV. del: USMILJENJE IN VSAKDANJE ŽIVLJENJE ............................153 Dvajseto poglavje: Vstopanje v moj lastni kaos ..................155 Budnica .............................................................................................155 Soočanje s svojim kaosom .......................................................157 Jezuitsko spraševanje vesti ..................................................... 158 Enaindvajseto poglavje: Vstopanje v kaos družinskega življenja ..................................................................................................161 Vstopanje v kaos otroka ........................................................... 162 Vstopanje v kaos odraslega prijatelja ali zakonca ........ 164 Vstopanje v kaos starša odraslih otrok ............................. 165 Dvaindvajseto poglavje: Vstopanje v kaos sveta ................... 169 Vrnitev v Manilo leta 2001 ........................................................ 171 Tretji obisk ........................................................................................174 Nauk ....................................................................................................175
7
Letu Božjega usmiljenja na pot
Vesel sem, da v naš prostor v prevodu vstopa knjiga Dela usmiljenja jezuita Jamesa F. Keenana, in to ravno v času, ko se začenja jubilejno sveto leto Božjega usmiljenja. Mnogim se zdi, da je to sveto leto prišlo zelo hitro, da nanj nismo pripravljeni in da zato obstaja nevarnost, da lahko »gre mimo« nas. Druga nevarnost pa je, da nas sveto leto »pripelje le do spovednice«. Pomembno je, da ponovno odkrijemo vrednost zakramenta sprave, ki se je po mnogih občestvih izgubila. Ponovno odkritje zakramenta sprave lahko da našemu doživljanju vere novo dimenzijo. Ne sme pa ostati samo pri tem. In tukaj nam prihaja naproti knjiga Dela usmiljenja, ki nam usmiljenje predstavi kot Božjo pot do nas in nam pokaže pot do drugega. Pri verouku smo se učili o telesnih in duhovnih delih usmiljenja. Mnogi jih znamo celo našteti, četudi morda ne čisto po vrsti. Eno je, da jih znamo našteti, drugo pa je, ko jih poskušamo prenesti v življenje. Toda – kako to storiti? Živeti usmiljenje je naša identiteta. Tu je naše poslanstvo. To je naše oznanjevanje in pričevanje. Usmiljenje je naša pripravljenost, da stopimo iz sebe in se napotimo k drugemu. Drugi vatikanski koncil, ki se je zaključil pred natančno petdesetimi leti, je Cerkev označil kot tisto, »ki je na poti k človeku.« Tako se tudi najbolj približamo prvi Cerkvi, ki je čutila svoje poslanstvo ravno v udejanjanju usmiljenja. Tukaj so najprej telesna dela usmiljenja. Šest jih najdemo v priliki o poslednji sodbi (Mt 25, 34–45), tem so 9
dodali še sedmo, da so bolj ustrezala drugim skupinam: sedem zakramentov, sedem kreposti … In katera so ta dela usmiljenja? Lačne nasičevati, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolne obiskovati, jetnike reševati in mrliče pokopavati. Rekli boste, da so se časi spremenili in da zato tudi vsa ta dela usmiljenja nimajo več takega naboja in se nas ne dotikajo več na tak način kot v preteklosti. Danes imamo različne vladne in nevladne organizacije, ki odgovarjajo na vse te izzive. Vse to naše vloge in poslanstva ne zmanjšuje. Cerkveni očetje v delih usmiljenja vidijo priložnost, da mi po teh delih postajamo vedno bolj podobni Bogu, ki je po svojem Sinu prišel ta naš svet, da bi nam pokazal »svojo Božjo pot«. Ta pot pa je usmiljenje. Niso pa dela usmiljenja samo telesna, so tudi duhovna. Človek je tudi duhovno bitje. Tudi duhovnih del usmiljenja je sedem: nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati, žalostne tolažiti, grešnike svariti, žaljivcem odpustiti, krivico voljno trpeti in za žive in mrtve Boga prositi. Duhovna dela usmiljenja so bolj zapletena, manj razumljiva. V tej knjigi me nagovarja povezovanje duhovnih del usmiljenja v sklope. Prvi sklop je SPRAVA – povezuje tri duhovna dela usmiljenja: grešnike svariti, žaljivcem odpustiti in krivico voljno trpeti. Vsa tri dejanja imajo en sam cilj: da postanem spravljiva oseba. To pa je glavna lastnost Kristusovega učenca. Vemo, kako potrebni smo narodne sprave, ki pa je ne moremo doseči, če smo usmerjeni le nase, če iščemo samo svoje pravice, za dolžnosti pa še slišati nočemo … Drugi sklop duhovnih del usmiljenja prestavlja ČUJEČNOST – nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati in 10
žalostne tolažiti. Veliko lažje bomo ta tri duhovna dela usmiljenja razumeli, če jih povežemo s tremi teologalnimi krepostmi, z vero, upanjem in ljubeznijo. Odgovor na nevero je – vera, na dvom – upanje in na žalost – ljubezen. Sedmo duhovno delo usmiljenja je molitev – kot tista, ki me povezuje z Bogom, mi pomaga, da sem povezan z bližnjim, in me preobraža. Najvišja oblika molitve je sveta daritev, kjer kot grešniki vstopamo v svet Božjega usmiljenja, Boga slavimo, se mu zahvaljujemo, ga prosimo, se mu izročamo in gledamo naprej v prihodnost; ne več kot posamezniki, ampak kot družina, občestvo, skupnost, kajti središče in tisti, ki nas povezuje, je Tisti, čigar bistvo je usmiljenje. Naj bo to sveto leto čas milosti za vsakogar. Pustimo Bogu, da nam spregovori. Samo tako bomo razumeli, kaj Bog od nas pričakuje v tem trenutku, ki je zahteven in dostikrat podoben kaosu. Tako v tem svetu ne bomo samo gledalci in kritiki, ampak udeleženci v »drami odrešenjske zgodovine«. Bog nas vabi, ničesar nam ne vsiljuje. Sprejeti njegov dar usmiljenja pomeni za nas zaživeti to življenje, ki smo ga prejeli v dar v vsej svoji polnosti. Bog nas pri tem ne pušča samih, sicer ne bi stopil v ta naš svet. On nam je prinesel Luč, brez katere se ne bi mogli soočiti s seboj, kaj šele s svetom, v katerega smo poslani. Naj bo sveto leto Božjega usmiljenja za vsakogar čas, ko bomo doživeli, da se nas je Bog usmilil, s tem pa nas tudi pošilja na pot k drugim, da vidimo njihove stiske in nanje odgovorimo. + Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit 11
Uvod
»Edino načelo, ki ga zares potrebujem, je usmiljenje,« mi je nekoč dejala Aelred Timmins1. Bil sem prevzet. Zdelo se je tako preprosto, vendar tako popolno. Njene besede so me ob pravem času navdihnile, da sem več premišljeval o usmiljenju v našem izročilu in v naših življenjih. V prvi izdaji knjige Dela usmiljenja sem skušal razgrniti, kako je usmiljenje Božja pot do nas in naša pot do drugega. Skušal sem izslediti te poti s pomočjo Svetega pisma in z različnimi načini, ki jih je Cerkev skozi stoletja usmiljeno živela. Ko sem zarisal te poti, sem ohranil usmiljenje v ospredju in ga vseskozi opredeljeval kot pripravljenost, da vstopimo v kaos drugih, da jim odgovorimo v njihovi stiski. Urednik pri Rowman & Littlefield Ross Miller me je kasneje vprašal, če bi pregledal svojo prvo izdajo knjige o usmiljenju. »Jim, knjiga mi je všeč. Usmiljenje postaviš v ospredje v tem smislu, kaj pomeni za katoličane, kaj so tradicionalna telesna in duhovna dela usmiljenja 1 Aelred Timmins me je spomladi leta 1994 sprejela v svoji skupnosti sester usmiljenk v samostanu sv. Katarine v Edinburghu na Škotskem, kjer sem bil asistent na Univerzi. Ona in njena skupnost sta vstopili v kaos mnogih brezdomcev, ko sta iskali svetišče v tem imenitnem mestu.
13
in kako je bogoslužje srečanje z Božjim usmiljenjem. Toda …«. Bil je tisti »toda«. Čakal sem, da bi slišal, kaj ima v mislih. Nato je dodal: »Ali ni usmiljenje del vsakdanjega življenja?« Vprašanje mi je bilo všeč. V preteklih letih so ljudje izrazili določene odzive ob moji opredelitvi usmiljenja kot »pripravljenosti, da vstopimo v kaos drugega.« Precej pogosto sem srečal ljudi, ki so mi povedali, kako uporabljajo ta stavek in kako pomemben je za njihova lastna dobra dela. Toda kaj je z njihovimi lastnimi življenji, z njihovimi lastnimi vsakdanjimi odnosi? Ross je hotel vedeti ne le, kako vstopiti v kaos brezdomcev, zapornikov ali bolnih, ampak kako vstopiti v kaos naših lastnih življenj, v kaos družinskega življenja ali celo v kaos sodobnega sveta. Strinjal sem se, da razmislim o teh vprašanjih, in tu ponujam svoj odgovor. Knjigo sem razdelil na štiri dele. Prvi del so telesna dela usmiljenja, ki so središče služenja skozi stoletja predstavljala cerkvenim gibanjem: zgodnjim meniškim skupnostim, srednjeveškim uboštvenim redovom, laičnim združenjem z začetkom v 12. stoletju, bratovščinam iz 16. stoletja in cerkvenim gibanjem v sodobnem svetu. V drugem delu se lotim duhovnih del usmiljenja, ki so po svojem bistvu bolj osebna kot telesna dela usmiljenja. Lahko jih razvrstimo, kot jih je razvrstil sv. Avguštin, v tri skupine: sprava, klic k budnosti za duhovne potrebe svojega bližnjega in molitev. V tretjem delu, ker smo zaradi Božjega usmiljenja poklicani v Cerkev, obravnavam dejanski učinek usmiljenja v molitvi Cerkve, posebno v evharistiji. 14
V četrtem delu, ker smo poklicani živeti usmiljenje v vsakdanjiku, obravnavam usmiljenje in kaos v naših lastnih življenjih, v življenjih naših družin in v svetu. Znotraj tega pa se še ustavim, da bi za trenutek razmislil o usmiljenju v luči 11. septembra 2001, duhovništva in cerkvenih škandalov ter pandemije HIV/aids. Upam, da bodo tudi eseji o teh temah skupaj s tistimi o vsakdanjem življenju pomagali narediti usmiljenje bolj tisto krepost in dejavnost, ki nas označuje kot katoličane.
15
Prvo poglavje
Katoliško moralo zaznamuje usmiljenje
Kaj je tisto v katoliški morali, kar jo razlikuje od morale vernikov drugih religij? To je vznemirljivo vprašanje, ki ni vprašanje o večvrednosti, temveč preprosto vprašanje o razpoznavnosti ali edinstvenosti. Gre za vprašanje o identiteti, o tem, kaj nas v našem moralnem življenju zaznamuje kot katoličane. Vprašanje je vznemirljivo zato, ker je težko najti kar koli, kar bi pripadalo katoličanom kot katoličanom. Mi katoličani na primer spoštujemo naravni zakon, toda v prvem poglavju Pisma Rimljanom sv. Pavel piše, da je naravni zakon vpisan v vsako srce; s pomočjo tega zakona lahko ljudje razlikujejo pravilno od napačnega. Mnogi katoličani mislijo, da je to, kar je prav za katoličane, prav za vse, in kar koli je napačno za katoličane, je prav tako napačno za vse. Drugi najdejo našo moralo v Svetem pismu. Tu seveda mislimo na deset zapovedi, ki jih delimo z judi, s protestanti in pravoslavnimi. To ni zelo razpoznavno. Še več, zapovedi so precej razumljive. Po njih prejemamo moralne smernice, kar zadeva neodvisnost Boga in Božje ime: češčenje, spoštovanje staršev, negovanje 17