Katarina Kesič Dimic, VZGOJARIJE by Celjska Mohorjeva družba

Knjigo srčno priporočam v branje učiteljem, vzgojiteljem, staršem in starim staršem, predvsem pa tistim, ki želijo starši šele postati. Iza Login

23 €

VZGOJARIJE Foto: Mateja Jordovič Potočnik

64 skrivnosti, norosti in radosti vzgajanja

Ilustracija na naslovnici: Aljana Primožič Fridauer

Knjiga je lahkotno branje, a se bere kot napeta kriminalka – ko preberem eno poglavje, knjige ne morem več odložiti. »Samo pokukam v naslednjega, potem pa z branjem nadaljujem jutri,« se slepim. In tako berem že peto poglavje za tistim, ki naj bi bilo zadnje.

Katarina Kesič Dimic

Katarina nas s svojimi Vzgojarijami postavi na realna tla. Neobremenjeno, kot da ne bi delala prav v šoli, okrca nas starše, učitelje ter šolski sistem. Brez obsojanja, z resnico, ki zaboli, a ne prizadene. Z zavedanjem, da če bomo spoznali resnico, se bomo lahko popravili tam, kjer delamo napake. Vmes podeli še svoje modre izkušnje in nasvete.

VZGOJARIJE

Katarina Kesič Dimic

9 789612 783945

Opravila je več raziskav na področju branja in bralne učinkovitosti, je trenerka vedenjsko kognitivne metode za izboljšanje branja. Napisala je kar 14 knjig, v katerih se srečujemo s problematiko otrok s posebnimi potrebami, z vprašanji vključevanja marginaliziranih posameznikov v družbo in z vzgojnimi nasveti na podlagi večletnih strokovnih izkušenj. Predava in vodi delavnice tako za starše kot tudi za strokovne skupine, večkrat pa je bila vabljena kot predavateljica na mednarodnih konferencah ali okroglih mizah. Objavlja tudi posamezne članke o otrocih s posebnimi potrebami, o učnih in vzgojnih težavah, na svoji spletni strani (www.katarinakesicdimic.com) piše blog, ki ga spremlja več kot 2000 naročnikov. Iz njenih kronološko razvrščenih blogov skih zapisov je nastala ta knjiga. Naslov vzgojnega priročnika Vzgojarije bi bralcu morda lahko dal slutiti, da avtorica vzgojo ironizira – a prav nasprotno: vzgojo jemlje zelo resno. Privlačno branje, v katerem zlahka prepoznamo tudi svoja občutja ob različnih situacijah z otroki, ima trdno strokovno podlago. Knjigo bodo s pridom uporabljali pedagoški delavci na številnih področjih strokovnega delovanja. V roke pa jo bodo vzeli tudi za vzgojo zavzeti starši, ki potrebujejo strokovno usmeritev in se zavedajo, da je vzgoja otrok njihova najpomembnejša služba.

Mag. Katarina Kesič Dimic, profesorica defektologije in magistrica antropologije, je svojo strokovno pot začela z gluhimi in naglušnimi malčki v Zavodu za gluhe in naglušne. Nato se je zaposlila kot specialna pedagoginja na redni osnovni šoli, kjer službuje še danes. Dela individualno z otroki s posebnimi potrebami in tistimi, ki pri usvajanju znanja in ostalih veščin v šoli naletijo na težave, svetuje njihovim staršem in učiteljem, vzgojiteljem ter drugim strokovnim delavcem. Večinoma se srečuje z družinami in posamezniki, ki jih pestijo učne težave zaradi neučinkovitih učnih strategij in določenih primanjkljajev (npr. disleksija, ADHD), ter svetuje staršem pri neučinkovitih vzgojnih pristopih in komunikacijskih ter organizacijskih veščinah.

Katarina Kesič Dimic VZGOJARIJE

Katarina Kesič Dimic vzgojarije 64 skrivnosti, norosti in radosti vzgajanja Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, si-3000 Celje www.mohorjeva.org © Celjska Mohorjeva družba, 2018 Vse pravice pridržane.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.018 KESIČ Dimic, Katarina Vzgojarije : 64 skrivnosti, norosti in radosti vzgajanja / Katarina Kesič Dimic ; [ilustracije Aljana Primožič Fridauer]. – Celje : Društvo Mohorjeva družba : Celjska Mohorjeva družba, 2018 ISBN 978-961-278-394-5 295158784

Katarina Kesič Dimic

VZGOJARIJE 64 skrivnosti, norosti in radosti vzgajanja

Ilustracije Aljana Primožič Fridauer

Tri najtežje stvari za človeka niso telesni ali intelektualni podvigi, temveč: vračati ljubezen za sovraštvo, vključevati izključene in priznati lastno zmoto. Anthony de Mello Sostarševstvo pomeni nekega dne opaziti, da si na vlaku smrti z drugim človekom. V istem vagonu sta, privezana drug ob drugem, in nikoli, prav nikoli ne moreta izstopiti. Niti enega trenutka v življenju ne bo več, ko vajini srci ne bosta skupaj doživljali vzponov in padcev, ko vajine misli ne bodo skupaj divjale in norele, ko vaju ne bo skupaj stiskalo v želodcu, ko v daljavi ne bosta več gledala ogromnih hribov in se ne bosta sočasno oprijela vrat vagona ter se trdno držala. Nihče razen tistega, ki je pripet ob tebi, ne bo nikoli razumel posebnega vznemirjenja in groze vajine vožnje. Glennon Doyle, Bojevnica ljubezni

Vsebina Navodila za uporabo Gulliver potuje Skuštranec Ex-vrtičkarji 20 evrov Srečno v šoli Praskanje po glavi Peskovnik za žlahtnjenje srca Kdo je »hiperaktiven«? Mami me bo vpisala na dsp Dovolite plavanje z rokavčki? Bo za vse življenje? Kam gre Miklavž kakat? Kapa na radiatorju Tomindžeri Plastic fantastic vs. homemade fantastic Podarite objem Naštrikana poštevanka Dyslexie Balerinke »Disikval« na blatnem igrišču Pi**a Pust zdravih ust

11 13 16 19 21 23 25 29 31 34 38 41 43 46 49 54 58 61 66 69 73 77

40 odtenkov moškosti Jufka Dol z moje noge! Kako boste gradili? Robi Ugodno prodam čip za branje Antihistaminik ali antidepresiv Zaukazana tišina Kaj bodo rekli sosedje? Pehta Ponavljati ali ne? Izbito dno Rožmarin za spomin Vse bo dobro Kdo je pravi volk Srčna trojka na 21. Kaj nam bo sreča? Common sense is not so common Zlate kletke Mali princ po svetu Moji prsti ‒ moje orodje Za otroke gre … ali kako že? Še sreča, da se bo ohladilo Razsvetljena izložba Adpd Ne odločajte se vedno po pameti Teta Katarinca Še sreča, da grem lahko »po-moč«

81 85 88 92 95 97 100 104 108 112 117 122 126 130 134 138 142 145 148 152 156 161 165 168 173 177 181 184

Deček izpod mize 189 Primitivni avstralopitki 194 Brez izgovorov 199 Septembrski sončni žarek 203 Julija 205 Gledališče = sejmišče 211 Dobro živi 215 Kako vzgajajo »hudobne« mame ali klub vražjih mam 219 Rite de passage 222 Draga učiteljica! 226 @Vecerja.com 229 Rock on! 232 Hvaležnost = mati modrosti, optimizem = oče napredka 236 Nemška vzgoja 241 Zadnja noč 246

Opomba: Osebe v besedilih so izmiĹĄljene, vsaka podobnost z resniÄ?nimi osebami je zgolj nakljuÄ?na.

NAVODILA ZA UPORABO J

Besedila, ki jih boste brali, niso recepti za uspešno vzgojo in dobre medčloveške odnose. Nastala so na podlagi mavričnosti specialnopedagoških pristopov antropološkega teleskopa in doživljanja skozi kalejdoskop doktorata materinstva. Ne ponujajo nikakršnih zanesljivih rezultatov in rešitev, kar pa ne pomeni, da morda ne spremenijo vaših pogledov na svet in odnosov do najmlajših, najšibkejših in spregledanih ljudi v vaši bližini. Če imate željo po korenitih spremembah v svojem življenju, a ne želite začeti pri sebi, potem zaprite to knjigo, še preden boste poved prebrali do konca. Knjiga, ki je nastala kot zbirka blogov z moje spletne strani od pomladi 2014 do jeseni 2017, namreč prav sili k spremembam in s prstom kaže točno na vas. Prepihuje zatohle kletne temačnosti, zasičene s staro predsodkovno navlako, kot tudi čustvene izbice zakopanih src, ki jih morda do sedaj še niste odkrili. Če niste popolnoma prepričani, se glede branja še vedno lahko posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom, ki bi vam ga lahko celo odsvetovala, če si ne želite spreminjati sveta na bolje. Z žrtvovanjem svojega časa za otroke in svojo miselno prisotnostjo ob njih namreč delate ravno naslednje: skrbite, da bodo za naše pokojnine skrbeli samostojni, odgovorni in zanesljivi odrasli ljudje, na katere bomo lahko zrli s ponosnim odsevom v svojih postaranih srcih. 11

Seveda moram pojasniti, da žrtvovanje časa za otroke ne pomeni razvajati jih ali zavijati jih v vatko. Žrtvovanje časa za otroke pomeni predvsem, da stalno razmišljate o svoji vzgoji, jo sistemsko usklajujete s svojim partnerjem in nadgrajujete z novimi izsledki. Pomeni tudi to, da dosledno izvršujete svoje obljube (prijetne in neprijetne). Nenazadnje pa tudi, da se odpoveste klepetu s prijateljicami, savni v dvoje, nogometni tekmi … (seznam lahko dopolnite po lastnih interesnih področjih) v zameno za večerno branje pravljic otrokom. Zares odrasli ste namreč takrat, ko za otrokovo »dobro in prav« požrete, zatrete ali ustrelite svoj »imeti se fajn«. Katarina Kesič Dimic

EX-VrtičkarJI 10. junij

Včeraj sem bila priča čudovitemu dogodku. V šolsko avlo se je nateklo več kot 60 vrtičkarjev in vrtičkaric ‒ bodočih prvošolcev ter njihovih staršev. V prostoru je plesala zelo zanimiva energija. Z obrazov prisotnih je velo mnogo različnih čustev. Od strahu do evforične neučakanosti. »Kaj je ta šola ‒ je to zdaj že čisto zares? Saj še ne znam brati in pisati, ali me bodo zato okregali? Kaj naj delam v šoli, če še ne znam računati? Bo moja učiteljica prijazna? …« Verjamem, da so se ta in še mnoga druga vprašanja motala po glavah številnih otrok. Polne glave vprašanj so imeli zagotovo tudi starši, ki smo jih obsuli s protokolarno teorijo. Povedali smo jim vse o plačevanju položnic, šolski prehrani, učbenikih, delovnih zvezkih, torbicah, barvicah … Ali smo ustavili tudi njihove strahove? Dvomim. Še povečali smo jih, ker zdaj razmišljajo, katera torbica bo dovolj dobra, kdaj naj kupijo zvezke, da jih ne bo zmanjkalo. Katere barvice bodo res ustrezne. Pozabili pa smo povedati, da nam je mar za njihove otroke. Da vsak posameznik šteje. Da je njihov otrok bitje, ki ga bomo objeli, ko bo zajokal zaradi slovesa od staršev. Da mu bomo na razbito koleno namestili obliž in mu prišepnili nekaj tolažilnih besed. Da ga bomo nežno prijeli za bradico, če se bo preveč oziral naokrog in štel ptičice na drevesu. Da bomo sledili njegovim sanjam in verjeli v njegove 19

univerzalne sposobnosti. Da se bomo trudili prepoznati njegova najmočnejša in bogatejša področja ‒ tako učna kot dušna. Ker se zavedamo, da ni mačji kašelj prepustiti svoje dete šoli. Ta mali človeček je še pred kratkim kobacal po vseh štirih, kakal v pleničke in morda cele noči prespal na vaših nesebičnih rokah. Žal mi je, da je v protokolarni teoriji zmanjkalo časa, da bi lahko starši izrazili svoje strahove in jih zmanjšali, ko bi tudi drugi pokimali, in se ne bi počutili tako zelo sami samcati z njimi. To so namreč strahovi vseh nas staršev, ki bomo 1. septembra s ponosom in solzami v očeh držali za roke svojega prvošolca in ga pospremili v to veliko, malce zastrašujočo ustanovo. Ne pozabite fotoaparatov, a ne slikajte preveč. Bodite prisotni, zapišite občutke na srčni disk. Bodite ob otroku, zatrite svoje strahove in napihnite pogum ‒ tako svojega kot otrokovega. Če ste imeli sami slabe izkušnje s šolo, jih zaupajte učiteljici na prvih govorilnih urah. Težko bo, a tudi ona je človek. Tudi ona je bila nekoč otrok in najverjetneje ima tudi doma kakšnega svojega. Iz vaših slabih izkušenj lahko pedagogi obogatimo, saj ozavestimo dejanja, ki se jih do sedaj morda nismo niti zavedali. Poleti imate še nekaj časa, da preverite obvezno opremo svojega ex-vrtičkarja. Pa ne govorim o opremi, ki jo lahko kupite. Preverite, ali je vaš otrok samostojen. Ali zna sam na stranišče, pozna svoje čevlje in si jih sam obuje, poskrbi za svoje stvari … in spoštuje avtoriteto. To so veščine, ki mu bodo zelo olajšale vstop v šolo. In predvsem tudi vam.

Knjigo srčno priporočam v branje učiteljem, vzgojiteljem, staršem in starim staršem, predvsem pa tistim, ki želijo starši šele postati. Iza Login

23 €

VZGOJARIJE Foto: Mateja Jordovič Potočnik

64 skrivnosti, norosti in radosti vzgajanja

Ilustracija na naslovnici: Aljana Primožič Fridauer

Katarina Kesič Dimic

VZGOJARIJE

Katarina Kesič Dimic

9 789612 783945