P. Branko Petauer OCist, FATIMSKA PASTIRČKA NAS UČITA ŽIVETI by Celjska Mohorjeva družba

P. Anton Nadrah OCist

9 789612 783860

8,50 €

P. Branko Petauer OCist

Papež Frančišek je ob praznovanju stoletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi 13. maja 2017 razglasil bl. Frančiška in bl. Jacinto Marto za svetnika vesoljne Cerkve. To sta najmlajša svetnika, ki nista mučenca. Poudarek tokratnih šmarnic za odrasle je prav na življenjskem zgledu, ki nam ga dajeta sveta pastirčka. Naj postaneta naša učitelja v življenju!

Fatimska pastirčka nas učita živeti

P. Branko Petauer ocist

Fatimska pastirčka nas učita živeti

P. Branko Petauer ocist Fatimska pastirčka nas učita živeti

Slovenski katehetski urad je na temelju mandata (št. 098/11, 15. 4. 2011), ki mu ga je podelila Slovenska škofovska konferenca, za izdajo pripravil delo p. Branka Petauerja FATIMSKA PASTIRČKA NAS UČITA ŽIVETI kot priporočeno šmarnično branje za odrasle v letu 2018.

P. Branko Petauer ocist

Fatimska pastirčka nas učita živeti Šmarnice za odrasle

P. Branko Petauer OCist Fatimska pastirčka nas učita živeti Šmarnice za odrasle Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, SI-3000 Celje www.mohorjeva.org © Celjska Mohorjeva družba, 2018 Vse pravice pridržane. Avtor fotografije na naslovnici p. Branko Petauer OCist

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 27-5-312.47 PETAUER, Branko Fatimska pastirčka nas učita živeti : šmarnice za odrasle / Branko Petauer ; [izdal] SŠK-SKU. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2018 ISBN 978-961-278-386-0 294057216

Vsebina Letošnjim fatimskim šmarnicam na pot • 7 1. Pastirčka – naša učitelja • 9 2. Gospod, naredi iz mene svetnika • 11 3. Živahen in ponižen fantič • 13 4. Frančišek je ljubil naravo • 15 5. Jacinta bi kar plesala • 17 6. Ali bomo videli Jezusa? • 19 7. Naš ubogi Gospod! • 21 8. Rada bi prejela Jezusa • 23 9. Skriti Jezus, rada te imam! • 25 10. Kot Jezus na podobici • 27 11. Ob njem čutiš nekaj posebnega! • 29 12. Angel se jim je prikazal • 31 13. Prejeli so mistično obhajilo • 33 14. Evharistija in molitev nas združujeta z Bogom • 35 15. Marijina prikazovanja so spremenila pastirčke • 37 16. Žrtve niso bile samo v besedah • 39 17. Videnje pekla jih je zaznamovalo • 41 18. Pripravljeni trpeti • 43 19. Ljubezen do Marijinega Srca • 45 20. Molitev rožnega venca • 47 21. Sadovi njihovih molitev • 49

22. Kako se je Jacinta znala žrtvovati • 51 23. Frančišek je želel tolažiti Gospoda • 53 24. Frančiškova zadnja spoved • 55 25. Frančiškovo slovo • 57 26. Marija je še večkrat obiskala Jacinto • 59 27. V zavetišču Naše Gospe čudežev • 61 28. Zavestna odločitev za žrtve • 63 29. Preroške napovedi male pastirice • 65 30. V krsti je bila kakor angelček • 67 31. Sveta pastirčka za nas trkata na ljubeče Božje Srce • 69 Literatura • 71

3. maj

Živahen in ponižen fantič Frančišek Marto [izg. mártu] je bil predzadnji otrok v družini Olimpije in Manuela Petra Marta. Po naravi je bil živahen fantič in zelo zvedav. Rad je pretaknil vsak grm in vse votline ter iskal lisičje luknje, zajčja ležišča in jazbine. Bil je pogumen in ni ga bilo strah, kadar je sam ponoči hodil naokoli. Tudi kače in kuščarji ga niso prestrašili. V kamnite kotanje jim je nalival ovčjega mleka, da so pili. Še več, celo igral se je z njimi in kuščarje nosil po žepih. Toda njegova razigranost ni bila nebrzdana, da bi drugim nagajal. Po srcu je bil dober in je rad pomagal, če je le mogel. V vasi je bila neka stara ženska, ki so ji rekli »teta Marija«. Pasla je čredo koz in ovc, ki so bile precej divje. Razkropile so se na vse strani, da jih je težko našla. Frančišek je starki pogosto pomagal, da sta zopet zbrala vso razkropljeno drobnico. Zvečer pa ji je njene živali spet segnal skupaj, da jih je lahko gnala domov. Teta Marija ga je zato imenovala »moj angel varuh«. Čeprav je bil razigran in živahen, nikoli ni silil v ospredje. Razu mel je, da je imela pri prikazovanjih angela in Device Marije Lucija neko prednost, zato je tiho ostajal v ozadju. On je angela in Marijo samo videl, ni pa slišal tega, kar sta govorila. Včasih je sestrično Lucijo celo usmerjal ali jo pokaral, če se mu je zdelo, da ravna napak. Bil je bister in glasbeno nadarjen. Rad je sedel na visoko skalo in igral na piščalko. Njegova sestrica Jacinta in sestrična Lucija pa sta ob njem peli ali pa tudi plesali. Pri igricah ni bil najbolj spreten. Če pa sta ga Lucija in Jacinta povabili, je sodeloval z mislijo, da bo spet izgubil. V šoli ni bil briljanten učenec. To, kar so ga učili, ga preprosto ni zanimalo. Šola mu je pustila grenak priokus, saj so se iz njega veliko norčevali in ga poniževali. Še posebej po prikazovanjih. Celo neverni

učitelj ga je sramotil in se norčeval iz njegove vere. Pogosto ga je imenoval »lažni videc« ter poudarjal njegove napake in neznanje. Frančišek je vse to tiho prenašal in se ni nikoli pritoževal. Učitelju so se pogosto pridružili tudi otroci in ga poniževali. Pa ne samo z besedami. Med odmorom je pogosto moral stati, naslonjen na steno. Močnejši in predrznejši sošolci so z njim grdo ravnali. Tudi vse to je Frančišek mirno in potrpežljivo prenašal, saj je mislil na Jezusa, ki ga je neizmerno ljubil. Bil je naraven in iskren otrok. Ko so ga po prikazovanjih zasliše vali, je brez strahu in pogumno odgovarjal. V najstarejšem zapisu o njem ga je dr. Karel Mendes [izg. méndiš] takole označil: »Prišel je Frančišek. Na glavi je imel čepico, na sebi suknjič, pod katerim se je videla srajca, in ozke hlače, skratka mož v pomanjšani obliki. Izredno lep obraz, živ pogled in na videz navihanec. Brez zadrege odgovarja na moja vprašanja.« Podobno ga je označil tudi lizbonski kanonik dr. Formig o [izg. formigón], ki ga je zasliševal ob koncu septembra 1917. »Devetletni deček, ki vstopi brez zadrege v sobo, kjer smo bili, s čepico na glavi, gotovo zato, ker se ni spomnil, da jo mora sneti. Povabil sem ga, naj sede na stol poleg mene; takoj je ubogal, ne da bi se upiral.« Ta opis nam da slutiti, da je bil Frančišek zdrav, naraven, vesel fantič. Takšnega, kakršen je bil, je Božja previdnost izbrala, da je pomagal sprejeti in širiti Marijina sporočila. V resnici bi lahko rekli, da jih je širil s svojim življenjem, saj v svojem kratkem življenju ni imel na voljo veliko časa. Marijina navodila je vzel zelo resno, saj so njegovo življenje temeljito spremenila. Veliko je molil in zadoščeval za spreobrnjenje grešnikov tako, kot je pastirčke prosila Marija. Fatimska Gospa, Kraljica svetega rožnega venca, prosi za nas!

P. Branko petauer OCist se je rodil v Celju leta 1961. Otroška leta je preživel v Šmarju pri Jelšah, srednje in visoko izobraževanje pa je zaključil v Ljubljani, kjer je diplomiral na Teološki fakulteti. Leta 1986 je vstopil v noviciat pri cister cijanih v Stični in leta 1989 opravil večne zaobljube. V duhovnika je bil posvečen leta 1990. Poleg pastoralnega dela v stiški župniji redno objavlja v verskem tisku. Izdal je že vrsto knjig: Slavljen, Gospod Bog, Premišljevanje rožnega venca, Vzpon na goro Golgoto, Evharistija – dar Srca Jezusovega, Radovedna Eva (Šmarnice za otroke), Apostoli Jezusovega srca. Potopis Romanje v Damask slika strpno Sirijo v obdobju pred izbruhom vojne, Puščavska vrtnica pa je avtorjev prvi, zgodovinski roman. Tehnično ureja glasilo V Materini šoli. Intenzivno se ukvarja tudi s kreativno fotografijo in je član do mačih in tujih fotografskih združenj (FZS, PSA, FIAP). Sodeloval je na številnih mednarodnih razstavah in je za svoje delo prejel več kot dvesto petdeset mednarodnih nagrad. V samostanu je pater za goste. To pomeni, da gosta, ki pride na obisk, sprejme in zanj poskrbi. Pomaga tudi v šoli za novince in jih poučuje redovno zgodovino.

P. Anton Nadrah OCist

9 789612 783860

8,50 €

P. Branko Petauer OCist

Fatimska pastirčka nas učita živeti

P. Branko Petauer ocist

Fatimska pastirčka nas učita živeti