Sabina Stariha Pipan, VZGOJIMO PSA UČINKOVITO, A PRIJAZNO by Celjska Mohorjeva družba

Razumljivo napisan priročnik, ki temelji na najsodobnejših strokovnih spoznanjih. Drugačna knjiga o psih. Kako socializiramo psa, da postane prijeten in zadovoljen družinski član.

Dr. Pavo Zaninović, dr. vet. med.

Psa je treba vzgajati in vzgojiti – ne dresirati!

Tale pasji priročnik je pravi hit!

9 789612 783693

17,50 €

PRSNICO

vzgojimo psa – ucinkovito, a PRIJAZNO

Kako vzgojiti, ne dresirati psa, je glavno sporočilo knjige. V njej mag. Stariha Pipan podaja najnovej ša dognanja o načinih komunikacije s psi in njihovi pripravi za življenje z ljudmi. Novost so predvsem prijazen pristop in učinkovite tehnike učenja, s katerimi lahko ustvarimo kontakt, odpravimo neželene vedenjske oblike ter našega psa na prijazen način vzgojimo v prijazno, družabno živalco, ki bo v veselje nam in naši okolici.

sabina stariha pipan

Knjiga o pasji, prav nič pasji in ne samo pasji vzgoji.

Posebno poglavje

OTROK IN PES

Mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med., je diplomirala na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Tam si je pridobila tudi naziv magistrica veterinarskih znanosti. Leta 1990 je začela s svetovanjem skrbnikom psov in mačk z vedenjskimi težavami. V letu 1995 pa je začela prirejati tečaje socializacije za pasje mladiče, t. i. pasje igralne urice.

tretja, prenovljena in dopolnjena izdaja

Je članica BVBA (British Veterinary Behaviour Association), ESVCE (European Society of Veterinary Clinical Ethology) in AVSAB (American Veterinary Society of Animal Behavior). Zaposlena je na Prva-K, Kliniki za male živali, v Ljubljani. Trenutno se ukvarja predvsem s svetovanjem lastnikom psov in mačk, ki imajo težave zaradi vedenja svojih živali, ter z zdravljenjem kožnih bolezni ljubljenčkov.

VZGOJIMO PSA – UČINKOVITO, A PRIJAZNO

Posebno poglavje: Otrok in pes Ilustrirala Barbara Dimec

Tretja, prenovljena in dopolnjena izdaja

Sabina Stariha Pipan VZGOJIMO PSA – UČINKOVITO, a PRIJAZNO Ilustrirala Barbara Dimec 3., prenovljena in dopolnjena izdaja Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, SI-3000 Celje www.mohorjeva.org © Celjska Mohorjeva družba, 2013, 2014, 2018 Vse pravice pridržane

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 636.7.088(035) STARIHA-Pipan, Sabina Vzgojimo psa - učinkovito, a prijazno / Sabina Stariha Pipan ; ilustrirala Barbara Dimec. - 3., prenovljena in dopolnjena izd. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2018 Na nasl. str. tudi: Posebno poglavje: Otrok in pes ISBN 978-961-278-369-3 293072384

Mojim štirinožnim učiteljicam Suzi, Doni, Heli, Miši, Luni in Gini ter mojim dvonožcem

Vzgajati ali ne vzgajati … To je zdaj vprašanje … Nekateri ljudje namreč menijo, da je potrebno psu dati »svobodo« in da sta kakršnakoli vzgoja psa in njegovo šolanje pravzaprav mučenje. Ljubezen psu izkazujejo tako, da ga razvajajo in ne vzgajajo. Ko postane življenje z njim neobvladljivo, pa se ga znebijo. Drugi spet pretiravajo in s psom ravnajo preveč strogo, poniževalno, celo nasilno. Še vedno je namreč zelo priljubljena t. i. dominančna teorija, ki nekako trdi, da naj bi človek svojega psa nujno dominiral in s tem preprečil ali odpravil njegove vedenjske težave. Strokovnjaki so to teorijo že davno ovrgli in svarijo, da lahko z njo napravimo več škode kot koristi, mediji pa so je še vedno prepolni. Nekateri se pri zagovarjanju dominančne teorije sklicujejo na naravno življenje volkov, prednikov naših psov. Ti naj bi živeli v krdelih. Obvladovale naj bi jih t. i. živali alfa, ki izvajajo neke vrste strahovlado nad ostalimi. Žal, so takšne podatke večinoma dobili z opazovanjem volkov v ujetništvu. Tam so združbe teh živali naključne, saj niso nastale po naravni poti. Živali svoje življenje večinoma preživotarijo v brezdelju, njihovo ozemlje pa je omejeno in ne mogoča umika tistim, ki se ne razumejo med sabo. Zato velikokrat res pride do nepotrebnih in hudih bojev. Učinkovitejše opazovanje volkov v naravi pa je zadnja leta prineslo povsem drugačno sliko o življenju volkov. S pomočjo sodobnih naprav in postopkov so opazovalci volkov in raziskovalci njihovega naravnega življenja odkrili marsikaj novega. Denimo to, da osnovna volčja združba ni naključno skupaj nametano krdelo, ampak družina. Običajno jo sestavljajo starši in njihovi otroci različnih starosti. Nekateri zapustijo družino, ko odrastejo, si poiščejo partnerja in ustanovijo svojo družino. Drugi vse življenje ostanejo skupaj s starši. Glavi družine, starše ostalih v družini, strokovnjaki imenujejo vodilni živali ali preprosto – starši, ne več alfa. Samo oni se tudi parita, saj so ostale živali v sorodu. Bistvo volčje družine ni dominanca – torej kdo bo koga obvladal –, ampak preživetje. Preživlja se namreč z lovom na živali, običajno mnogo večje od volkov samih, kar je izredno naporno in težavno. Zato je nujno, da so vse živali dobro izurjene, za

kar poskrbijo starši in njihovi starejši mladiči. Za uspešen lov je izjemno pomembno sodelovanje med živalmi. Vodilne živali se ves čas trudijo, da bi v družini ohranile splošno prijazno razpoloženje. Spodbujajo soglasje v skupini, ki krepi voljo za sodelovanje in občutek za skupnost. Podmladek pa jih zaradi njihovega vedenja samodejno spoštuje. Zakaj pišem o tem? Po eni strani zato, da bi laže opustili kakršnokoli razmišljanje o potrebi po dominiranju psa, saj ni nikakršne »naravne« podlage za to. Nasilje nad psom povzroči le odpor pri živali, ki se potem mnogokrat brani z napadalnim vedenjem. Vsekakor pa grobo ravnanje z živaljo uniči njeno zaupanje do nas in skrha odnos med nami in njo. Po drugi strani pa opuščanje prisile ne pomeni nevzgoje in nenehnega popuščanja vsem pasjim zahtevam. Mnogo težav pri skupnem bivanju človeka in psa nastane prav zato, ker se nekateri ljudje tega ne zavedajo. Za tiste, ki potrebujejo neko »naravno podlago« za vzgojo: Čeprav so se naši psi že precej oddaljili od svoji prednikov, so ohranili določene skupne vedenjske značilnosti in potrebe. Do njih se lahko obnašamo kot neke vrste starši, ki tudi v naravi bdijo nad svojim podmladkom in ga vzgajajo, a dobronamerno!

Predvsem pa – ne pozabimo! Mi, ljudje, smo psa vzeli iz divjine in ga pripeljali v našo, tako drugačno, družbo in okolje. Zato smo mu tudi mi dolžni pomagati, da se laže vživi v nove razmere. A zato psa ni potrebno nadvladati in poniževati. Kot pravi ameriška avtorica Kathy Sdao – ni treba, da smo »dominatorji«, bodimo »komunikatorji«! Za uspešen odnos nista pomembna prevlada in nadzor, kot ljudje pogosto zmotno mislimo, ampak uspešno

komuniciranje. Sporočimo svojim štirinožnim »sostanovalcem«, kako bi želeli, da se vedejo! Tako, kot smo že omenili pri volčji družini, tudi za psa, ki biva z nami, bistvo življenja nikakor ni dominanca, torej kako bi nas nadvladal, ampak čim boljše preživetje. To pomeni, kako čim bolje zadovoljiti svoje potrebe po hrani, vodi, gibanju, igri ipd. in, ne nazadnje – naši pozornosti! Če bomo psu pokazali, kako lahko tem potrebam uspešno zadosti na način, ki bo sprejemljiv za nas in zanj, bomo pridobili vsi in bomo zadovoljni vsi. In le tak odnos, kjer so zadovoljni vsi udeleženi, je uspešen in trajen. S tem, ko bomo psa učili olike, nas bo začel spoštovati, kot da smo njegovi starši oz. neke vrste vodilna žival, česar nikakor ne smemo istovetiti z našo nadvlado oz. dominanco. Z učenjem hišnega bontona mu bomo olajšali življenje v neposredni človekovi bližini tako, da bomo zadovoljni on in mi. S socializacijo mu bomo omogočili, da se bo pravočasno navadil na okolje in vse pojave v njem ter se tako počutil varnega. S tem, da mu bomo nudili dovolj gibanja, pravilne igre ter z učenjem različnih vaj pa bomo preprečili, da bi pri njem zaradi dolgočasja nastale različne vedenjske težave. Živali v naravi namreč ne poznajo dolgočasja, saj so preveč zaposlene z bojem za preživetje. Pes je lahko naš štirinožni prijatelj in druženje z njim obogati naše življenje. Lahko ga razvajamo – s priboljški, božanjem ipd., a le ob pravem času! Tako, da ga hkrati tudi vzgajamo. Kako? Ko napravi nekaj, kar nam je všeč, to označimo in psa nagradimo. Istočasno pa poskrbimo za to, da vedenje, ki nam ni všeč, ne bo nagrajeno. Čisto preprosta formula, brez kakršnegakoli nasilja, ki bi pri psu povzročilo strah in bojazen ter skrhalo odnos med nami in njim. Vzgajati ali ne vzgajati? Seveda vzgajati – a prijazno. Kako? Prav to lahko preberete v pričujoči knjigi, kjer so navodila tako za vzgojo pasjega mladiča kot odraslega psa, ki smo ga pravkar dobili oz. s katerim imamo določene težave.

2. »Grdo vedenje se ne splača« Če se pes vede vsiljivo, denimo skače na nas, laja, nas z zobmi vleče za obleko ipd., ga »blokiramo« tako, kot bi to storil drug pes. V prejšnejm poglavju smo napisali, da pasji starši nadležno vedenje svojih mladičev najpogosteje prezrejo, dokler se ti ne umirijo in umaknejo. To razume tudi naš pes. Predvsem je pomembno, da mu nikoli ne ustrežemo v tistem, kar bi rad od nas. Večinoma se ljudje odzovemo napačno: sprva psa še pobožamo, se pogovarjamo z njim ali mu damo tisto, kar zahteva od nas, denimo hrano; pozneje, ko nam gre že na živce, pa ga odrivamo, nanj zavpijemo ipd. S tem le ohranjamo njegovo vztrajnost, saj je deležen pozornosti, ki si je je želel, čeprav je negativna. Torej, ko nas pes začne nadlegovati in želi nekaj izsiliti od nas, se lahko odzovemo na dva načina. Lahko tudi mi »postanemo drevo«, tako kot učimo otroke (glej str. 174): obmirujemo ali se celo obrnemo stran od psa, roke sklenemo, jih pritisnemo k telesu, glavo dvignemo in umaknemo pogled – nikakor ne gledamo v psa! Lahko pa tudi preprosto nadaljujemo s svojimi opravili, le da pri tem psa dosledno prezremo – kar nam v tistem trenutku pač bolj ustreza in kar laže izpeljemo do konca.

OPOZORILO

Vsak najmanjši odziv na pasje vsiljivo vedenje, denimo pogled proti njemu, odrivanje, »kreganje« ali celo smeh, je nagrada zanj, ki bo, žal, njegovo vedenje še okrepila. Izjemno pomembno je, da se vedemo, kot da pes ni prisoten!

Samo v primeru, če to ne pomaga, uporabimo t. i. premor: ali se od psa odmaknemo v drug prostor, dokler se ne pomiri, ali pa ga za toliko časa zapremo v t. i. varen prostor (glej str. 42). Med potjo do tega prostora ga dosledno prezremo in ves čas molčimo. Nikakor ga ne oštevamo ali celo fizično »obdelujemo«!

OPOZORILO

Tak, negativen ukrep izvedemo le, če je to res ne izogibno. Več bomo s psom delali na prijazen način, kot smo podrobno opisali v knjigi, manjkrat bo to potrebno.

Tudi otrokom povemo, naj »postanejo drevo« (glej str. 174), če se pes do njih vede vsiljivo, in naj v tem položaju počakajo, dokler se ne pomiri. Nikakor naj ne vreščijo, skačejo, psa odrivajo ipd., saj ga bodo le še bolj razdražili. To jim je treba večkrat povedati in z njimi tudi vaditi, dokler si ne zapomnijo.

PRIPOROČILO

Pri psu, ki se je že navadil, da lahko z lajanjem od nas kaj izsili – denimo hrano, metanje žogice ali zgolj našo pozornost –, se lahko poslužimo zvijače. Ko začne pes neustavljivo lajati na nas, se sunkovito obrnemo in začnemo hitro korakati stran od njega. To psa običajno preseneti in vsaj za nekaj sekund utiša. Nato se običajno odpravi za nami. V tistem trenutku se spet sunkovito obrnemo proti njemu in izvedemo vajo »Samodejni sédi« (str. 108). Ko se pes popolnoma umiri, mu ustrežemo s tistim, kar je prej zahteval od nas. To dosledno ponavljamo.

Nikoli in nikdar pa psu ne smemo ustreči, ko nekaj na grd način zahteva od nas!

OPOZORILO

Pogosta težava, s katero se ljudje srečujejo, ko se odločijo neko neželeno vedenje prezreti, je, da se to vedenje sprva krepi. Pes namreč poskuša na vse pretege doseči to, česar je bil vajen pred prevzgojo. Ne skrbite! To je naraven potek spreminjanja vedenja. Pomembno je le, da zares vztrajate do konca. Slej ko prej bo pes vedenje opustil. Usodno napako bi storili, če bi mu končno le popustili. Tako bi ga naučili, da bo uspel, če bo grdo vedenje še okrepil in vztrajal! Prav opisani načeli sta izjemno pomembni pri učenju pasje olike. Zvenita zelo preprosto. Njuno izvajanje je izjemno učinkovito, pomeni pa hud preizkus za naše in še toliko bolj za otrokovo samoobvladovanje. A če ga bomo opravili, bomo na koncu zadovoljni tako mi kot tudi pes. Kdor je v to verjel in poskusil, je uspel in doživel potrditev te teorije.

napačno!

Velika napaka ljudi je, da običajno ravnajo ravno obratno. Tako čim hitreje ustrežejo psu, ki je nestrpen in vsiljiv. Takrat, ko se vede lepo, pa ga prezrejo. Pes se hitro nauči, da z grdim vedenjem lahko izsili vse, kar potrebuje. Upam, da zdaj, ko to veste, takih napak ne boste delali. Tako si boste prihranili ogromno težav pri sobivanju s psom.

Mladič grize – kaj storiti? Večina odraščajočih psičkov začne slej ko prej povsod preizkušati svoje ostro, a k sreči še ne tako veliko in močno zobovje. Že po dveh tednih starosti začnejo z drobcenimi zobki obdelovati najprej svoje ležišče in druge predmete okoli sebe, pozneje pa v igri tudi svoje sestrice in bratce.

Res si lahko neomejeno privoščijo glodanje predmetov, pri živih bitjih pa je s tem nekoliko drugače. Ko preveč stisnejo svojega sorojenca, ta bodisi zacvili in prekine igro, bodisi razjarjen ugrizne nazaj. Tako se mladič sčasoma nauči nadzorovati in uravnavati moč svojega ugriza. Psički se ves čas, ko so še skupaj, igrajo in merijo svoje moči. Nekoliko drugače pa je, ko se psiček loti svoje mame ali katerega od drugih odraslih članov družine, ki pomagajo pri vzgoji. Ko začne grizljati njih, ti običajno najprej obmirujejo, da mladiča ne bi spodbujali k nadaljevanju tega početja. Če to ne zaleže, mladiču zagrozijo z renčanjem in srepim pogledom. Če je mladič za vse to povsem nedovzeten in nadaljuje z nadlegovanjem, ga lahko nenadoma stisnejo z zobmi ali udarijo s šapo, da odneha in se umakne. Običajno je dovolj en tak poduk in mladič si za vse življenje zapomni: starejših se ne nadleguje, ampak se do njih vede spoštljivo. Kdor je imel priložnost opazovati leglo, je lahko videl, kako spoštljivo se mladiči vedejo do svoje matere. Ponižno se priplazijo do nje, se oblizujejo, dvigujejo sprednjo tačko v zrak … Če je mama pri volji, se začne igrati z njimi. Sicer se obrne stran, mladič pa jo takoj pusti pri miru. Kakšna razlika od njegovega vedenja do nas, kjer ni prav nobene spoštljivosti! Nekateri pasji »vzgojitelji« se nikakor ne morejo znebiti nadležnega mladiča, ki ves čas skače nanje in jih ne usmiljeno grize po nogah in rokah. Da ne govorimo o otrocih, ki so vsi popraskani, njihova oblačila pa polna drobnih luknjic …

Kako naj torej ravnamo, da bo obdobje grizenja čim prej in čim uspešneje za nami? Tako, da mladiča čim prej naučimo pasje olike. Torej se že takoj, dobesedno prve sekunde po prihodu mladiča v naš dom, zač nemo ravnati po načelih: »Lepo vedenje prinaša nagrade« ter »Grdo vedenje se ne splača«, in to prav vsi člani družine enako. V veliko pomoč nam je vaja »Samodejni sédi« (str. 108). Poleg tega je izjemno pomembno, da se pravilno odzovemo, ko nas psiček »napade«. Nujno je, da takoj obmirujemo, kot bi to storila njegova mama. Največkrat to zadošča, da psiček odneha in nas pogleda. V tistem trenutku ga pohvalimo in mu ponudimo dovoljeno igračko za grizenje (glej str. 89). Če vseeno ne odneha, skušamo prekiniti njegovo vedenje tako, da ga presenetimo: npr. zaploskamo, zacepetamo z nogo ob tla, udarimo z roko po omari ali kako drugače zmotimo mladiča pri dejanju. Ko nas pogleda, ga pohvalimo in mu damo primerno glodalo. Če vse skupaj ne pomaga, ga preprosto zapustimo in gremo v drug prostor ter zapremo vrata za seboj. Odpremo jih šele, ko se je psiček pomiril. Če se bojimo, da bi v času naše odsotnosti kaj uničil, ga zapremo v varen prostor (glej str. 42), dokler se ne umiri. Dol z grizenjem, živel kliker! V prejšnjem poglavju smo že napisali, da sodobni pasji učitelji ne čakajo pasivno na to, kdaj se bo pri psu pojavilo neko neželeno vedenje, ampak ukrepajo že prej. Psu pokažejo, kako želijo, da bi se vedel, in to nagradijo. Tako tudi mi psička čim prej, torej že prvi dan, navadimo na kliker (glej str. 18). Z njegovo pomočjo lahko malo živalico zelo hitro in na zabaven način odvadimo grizenja. Pri tem nam lahko pomaga tudi otrok. Kako? Najbolje je, da si kupimo več klikerjev. Vsak od družinskih članov – tudi otroci, ko že toliko razumejo – naj ga ves čas nosi na vrvici okoli vratu. Kadar imamo vsaj minutko časa, si pripravimo nekaj drobcenih priboljškov (glej str. 21), lahko kar del dnevnega obroka, vzamemo kliker v roke in začnemo z učenjem. Enako naj stori tudi otrok, seveda z našo pomočjo. Psička pokličemo in mu pod nos pomolimo pest. Še preden ugrizne vanjo, kliknemo in mu damo priboljšek. Lahko se je tudi dotakne s smrčkom. Tudi takrat kliknemo in ga nagradimo. Čez nekaj časa začnemo roko počasi premikati pred psičkom sem

in tja. Če še vedno ne ugrizne vanjo, klikamo in mu dajemo priboljške. Če nas napade, roko umaknemo in obmirujemo, dokler se ne umiri. Šele takrat spet kliknemo in mu damo priboljšek. Podobno vadimo tudi z različnimi predmeti, npr. s čevljem, z oblačili ipd. Psička tako učimo velikokrat na dan, lahko samo po eno ali dve minuti. Najbolje, da mu ob različnih vajah s klikerjem zdajemo vse obroke. Tako si bo, kot v naravi, hrano prislužil. Mladiči še posebno radi napadajo majhne otroke. Ti so namreč impulzivni, nepredvidljivi in zabavno vreščijo ter bežijo, ko jih psiček lovi z zobmi. Zato je pomembno, da prav njih še posebej podučimo, kako se psička s pomočjo klikerja hitro odvadi napadanja in grizenja. V žepu naj imajo otroci vedno nekaj drobcenih priboljškov, kliker pa na vrvici okoli vratu. Ko se jim mladiček približa, naj se takoj ustavijo in počakajo, da tudi on obmiruje, zapre gobček in jih pogleda. V tistem trenutku kliknejo in mu vržejo priboljšek. To lahko večkrat ponovijo, nato pa psička zamotijo s kakim glodalom.

Kaj pa ko nimamo časa za tako šolo? Psičku preprosto fizično omejimo gibanje (glej str. 42) in ga zaposlimo z glodalom. Če se ga bomo ves čas otepali, kričali nanj in ga odrivali, bo njegovo vedenje čedalje slabše.

drugih ih rok in š a n ja n e janje griz k ov o od v a ič s p pravil a z « tek že opisanih ča«. m je n »Plonk lis v: a v elo ke z upošte vedenje se ne spla telesnih d o pasje oli im g ov o č u »Grdo o jn u n miril in nje i« u grade« in a o n b a e š s • Mladiča a o n sé d Tak enje pri amodejni na š dom. S v » e o »Lepo ved d m ri a p lj o b takoj, k o«. Upora Začnemo lj »olikan o b e s v tr. 174 ) – o o« (glej s v vedenje b re d » o nim amo, niti de«, posta oben način ne odziv a p (str. 108). a n » o an otrokom as vseen e psičku n ojasnimo s p in to o a • Kadar n d jm , u je a obmir omembno popolnom posebej p e jo. Š e . e d vlekli za e n v m o roko in ga e res tak z s pogledo s i a il ž d , ra d to o za sička in poskrbim rajmo tako, da bi p večkrat ig e n e 19 in 138) in . tr s . j • Nikoli s le le e (g d !« z zobmi lesne vaje »Proč s ne dotika m a je n različne te n e e s č j u a z n , o j začnimo kerja učim • Čim pre omočjo kli p s a bvladljivo k ič s as še neo n na dan p r le k o d ana (glej j). mete, nad zorov (glej zgora ne vlecimo za pred o g o tr s nja pod nad om se igra vleče ečji pa le v o , b jo j • S psičk a ja a n v r iz e i sice je sploh n grize; tud otroci naj i nje (glej jš la M ). ete za grize str. 141 m d re p . e a n lje sleg voljo dovo zorom odra vedno na a lej str. 42). im j a n gibanje (g o m • Psiček ji e m o mu fizično str. 89). sa za psa, a č o m a im • Kadar n

OPOZORILO

Nekateri pasji skrbniki se tolažijo, da bo njihov psiček obdobje grizenja kar sam »prerasel«, kar pa je zelo daleč od resnice. Če bo pes ugotovil, da lahko z grizenjem od vas izsili določene ugodnosti, se bo to njegovo vedenje le še okrepilo. Zobovje bo zraslo, ugriz bo vse močnejši, pes pa čedalje nevarnejši. Še posebej otrokom.

Kazalo Vzgajati ali ne vzgajati … 1 Za tiste, ki ga še nimate: izbira in nakup psa 4 Mladič ali odrasel pes? 7 Izbira mladiča 8 Pot domov 10 Pasja vzgoja ali kako pripraviti psa na življenje z nami 11 Kaj pa kazen? 12 »Naravna kazen« – stresanje za vratno gubo 13 Kaj pa »preval alfa«? 14 Čudodelna napravica kliker 18 Kaj je kliker? 18 Zakaj kliker? 18 Kliker – kako? 19 Kaj pomeni klik? 20 Katere pse lahko učimo s klikerjem? 21 Nagrada 21 Pasja olika 27 1. »Lepo vedenje prinaša nagrade« 30 2. »Grdo vedenje se ne splača« 33 Mladič grize – kaj storiti? 35 Dol z grizenjem, živel kliker! 37 Plonk listek 39 Hišni bonton 40 Kaj pa »slaba vest«? 40 Omejitev gibanja 41 Kako psu omejimo gibanje? 42 Sobna čistoča 44 Nagrajevanje želenega vedenja 44 Preprečevanje nagrade za neželeno vedenje 45 Plonk listek 48 Preprečevanje uničevanja stanovanjske opreme 49 Nagrajevanje želenega vedenja 50 Preprečevanje nagrade za neželeno vedenje 50 Plonk listek 51 Preprečevanje neželenega lajanja 52 Lajanje na znak 53 Plonk listek 54

Preprečevanje skakanja na ljudi 55 Plonk listek 58 Učenje vaje »Spusti« 59 Plonk listek 60 »Obmizni« bonton 60 Preprečevanje prosjačenja ob mizi 60 Preprečevanje napadalnosti ob hranjenju 61 Preprečevanje »barantanja za boljšo hrano« 62 Kako psu ponudimo njegov obrok? 64 Preprečevanje zaužitja neželenih »živil« 64 Preprečevanje debelosti 66 Socializacija 68 Kaj je socializacija? 68 Kaj to za nas pomeni? 68 Zakaj je to tako pomembno? 68 Ljudje 69 Drugi psi 72 Druge živali 75 Dotiki, prijemanje psa 76 Okolje 79 Ko se pojavi bavbav … 79 »Kje pa je …?« 82 Igrice za »težavne« pse 83 Pravilna igra 86 Zakaj? 86 Igra – kako? 86 Kako je prav – kako igramo po pravilih? 87 Primerne igračke za skupno igro človeka in psa 88 Manj primerne igračke 88 Igračke, s katerimi se lahko pes igra sam 89 Kaj pa varnost? 89 Gibanje 91 Izobrazba 93 Kaj to pomeni? 93 Zakaj? 93 Kako? 93 Korak za korakom do zmage – popolne ubogljivosti 94 Kako in kdaj lahko klikanje ukinemo? 97 Nekaj pravil za pravilno klikanje 100 »Čarobna« beseda 102 Če klikerja ne želite uporabljati 102

Nekaj pravil za učenje na splošno 103 Učenje zares 105 »Sédi« 107 »Samodejni sédi« 108 »Prostor« 109 »Počakaj« 110 »Prostor – ostani« 112 Odzivanje na ime 114 »Sèm« 115 Hoja na povodcu 118 »Poleg« 125 »Dotik« 126 »Daj tačko« 127 »Relaks« 128 »Bum« 131 »Preval« 132 Obrat na mestu 132 Slalom med nogami 133 »Priklon« 135 »Plazi se« 135 »Hop« 136 Pozornost v »širnem svetu« 137 »Proč« 138 Igra vlečenja za predmet 141 Prinašanje predmeta 144 »Išči« 147 »Možgančkanje« 150 Igrice za utrjevanje vaj – »ABACAB« 152 Kaj pa pasja šola – da ali ne? 153 Otrok in pes 155 Semafor 156 Prihod dojenčka v družino 159 Otrok se plazi 162 Nekaj pravil za druženje majhnega otroka in psa 164 Pes in večji otroci 165 Dvanajst pravil za ravnanje s psom 166 Opozorilo za otroke 170 Kdaj gre lahko otrok sam na sprehod s psom? 171 Otrok in tuji psi 172 Preprečevanje vedenjskih težav 176 Nemir, »živčnost« 177

Strah, plašnost 180 Renčanje 181 Napad na človeka, psa ali drugo žival 183 Kdo je kriv? 185 Neubogljivost 186 Primerni pripomočki za lažje vodenje »težavnega« psa 187 Oglavnica 187 Različne oprsnice 191 Zaključek 192 Literatura 195 DVD 196 Spletne strani 196

Razumljivo napisan priročnik, ki temelji na najsodobnejših strokovnih spoznanjih. Drugačna knjiga o psih. Kako socializiramo psa, da postane prijeten in zadovoljen družinski član.

Dr. Pavo Zaninović, dr. vet. med.

Psa je treba vzgajati in vzgojiti – ne dresirati!

Tale pasji priročnik je pravi hit!

9 789612 783693

17,50 €

PRSNICO

vzgojimo psa – ucinkovito, a PRIJAZNO

sabina stariha pipan

Knjiga o pasji, prav nič pasji in ne samo pasji vzgoji.

Posebno poglavje

OTROK IN PES

tretja, prenovljena in dopolnjena izdaja