V belem prahu ceste ostale so moje sledi; Bog ve, da v meni te slike in vonji Brezank gnezdijo že od tistih dni …
Pesnica in pisateljica Ivana Vatovec se je rodila marca leta 1954 v Srbiji, v banatski vasi Gudurica pri Vršcu, slovenskim staršem, povojnim kolonistom, nekakšnim izseljencem v skupni državi. Pri svojih treh letih se je s starši in sestrami vrnila v Belo krajino, kjer je njen stari dom, kamor se še danes rada vrača. Živi in ustvarja v Brežicah.
Brezanke
Je članica Društva pesnikov slovenske glasbe, napisala je več kot 70 besedil za narodnozabavno in zborovsko glasbo; njeno pesem Misel v jutru je uglasbil znameniti skladatelj Matija Tomc.
Ivana Vatovec
Na raznovrstnih natečajih je za svoje pesmi in besedila prejemala številna priznanja.
Ivana Vatovec
9 789612 783570
12,50 €
Brezanke
Izdala je že dve pesniški zbirki: Pod silo spomina (2004), V brezvetrju časa (2008). Piše pa tudi prozo. Romana Iskalec žive vode in Kjer šelestijo breze sta izšla samostojno, nekateri pa tudi v soavtorstvu z možem, pisateljem Rudijem Mlinarjem (Vsa njegova križpotja, V senci gore). Roman Vsi moji maji je izhajal kot podlistek pri koroškem cerkvenem časopisu Nedelja. →
Ivana Vatovec BREZANKE
Ivana Vatovec
Brezanke
Ivana Vatovec BREZANKE Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, si-3000 Celje www.mohorjeva.org © Celjska Mohorjeva družba, 2018. Vse pravice pridržane. Natisnjeno v Sloveniji. Izid pesniške zbirke so podprli: Kulturno društvo Franc Bogovič Dobova, Občina Brežice, Etrend d. o. o., Brežice, Območna izpostava Jskd Brežice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-1 VATOVEC, Ivana Brezanke / Ivana Vatovec ; [spremna beseda Cvetka Bevc ; ilustracije Tamara Pintarič]. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba ; Dobova : Kulturno društvo Franc Bogovič, 2018 ISBN 978-961-278-357-0 (Celjska Mohorjeva družba) 293290496
Vsebina Nocoj gledam v tisti čas … Brezanke • 8 Jutro • 9 Bela krajina • 10 Pesem o avtobusu • 11 Lip ni več • 13 Najina pot • 14
Gladiole istezajo svoje peruti … Moja starmama • 18 Tajti • 20 Moje hiše • 21 Čas ni denar • 22 Od žalosti ne umreš • 23 Listopad • 24 Tiho stopam • 25 Kako čudno • 26 Kako čudno II • 27 Kako čudno III • 28
Neskončna srebrnost prednočja … Tako spokojno je • 30 Drevesce • 31 Nokturno • 32 Češnjeva veja • 33 Ptičje veselje • 34 Pesem Šentvidu • 35 Lipa • 37 Domovina • 38
V veliki stenski uri … Kaj je čas • 40 Kaj vem, zakaj • 41 V odluščenem času • 42 Pesem o pesmi • 43 Pesem za Branka • 44
V tisto kamrico najljubšo … Kolpi • 46 Hermelika in čebele • 47 Pomladno jutro • 48 Spet pojdem tja • 49 Iščem besede • 50
V besede bi hotela umesiti … Ta veseli dan kulture • 52 Razživljanje • 53 Zame je dobro • 54 Hiša Z • 55 Naš planet je čudež … En sam pogled • 58 Moja pesem • 59 Za Teboj • 60
Nocoj gledam v tisti čas. V tisti svetli čas, nocoj ima še posebno mil obraz. Gledam in mislim na Rimsko cesto in Veliki voz in vse je tako svetlo in murni so glasni, kakor že dolgo niso bili. Le gledam in diham in diham sladkodišečo otavo, kakor da tak se večer ne bo več ponovil, nikoli ne bo več enak, tako svetlo jasen in tako grenko sladak. O, še bodo večeri, še bosta Veliki voz in Rimska cesta na nebu, visoko nad nami, rumeno bleščala! Še bo mlada otava mlade ljubezni napajala s tisto rožnato, sladko dišavo, ki zna včasih tako zagreniti, da te še dolgo, dolgo v prsih drami njen vonj. In murni bodo cvrčali, a ne vem, če bo čez dolgi čas še kdo v večeru zastal in prisluhnil in vdihnil in se k nebu, k drobnim večnim svetilkam ozrl, da bi jih videl, da bi se z njih lučjo presvetlil za poznejši čas … Zato nocoj gledam v Veliki voz in Rimsko cesto in diham in diham vso to božjo lepoto; molitev se v meni odpira v zahvalo za vse veličastvo občutkov in čutov, v zahvalo za svetle noči in za jutranjo zarjo, za ptice in trave in vse tiste cvetove in vode, obeljene gore, oblake nad njimi … ah, Bog, ti res si nad vsem!
Brezanke Z belim trakom ceste prepasane kot valujoče prsi mladenk med Kipom in Vočinom moje Brezanke. V megličastem zbujanju šum valujoče pšenice, v ostrvih detelja, krik mlade, v žitu izgubljene prepelice … Astre pri križu ob poti v Dolec, poletni dan bose pastirice … Žarkasto jutro, prežarjen opoldan z otavo in hladom zdenca in vid jemajoča srebrnost Kolpe, Martinovega mlina kamnita senca … V belem prahu ceste ostale so moje sledi; Bog ve, da v meni te slike in vonji Brezank gnezdijo že od tistih dni …
8
Moja starmama Kar pomnim, je bila vsa v črnini moja starmama … od dne, ko je bistrega, kodrolasega Jožeka davica vzela (tako silno si je želel tisti pipec, da ga je šel oče Martin, moj ded, v Metliko iskat, kot da bo z njim smrti prerezal vrat). Pa je pipec, Jožkov zaklad, obležal sredi peči, ko se je smrt polastila njegovih jasnih oči. Potem je prvorojenec Martin s posebno mehkobo v očeh, ki je tako vedro vsako nedeljo sredi vasi raztegnil svoj meh, obležal pod strelom nekje v dolenjskih bregeh, da so mu tam le še mehke poletne noči s pozabljeno pesmijo božale bele kosti. In je svojo črno ruto moja starmama še bolj potegnila na oči, da ne bi iskale njiju, kri njene krvi. Potem je šel Ivan, tretji sin in nato še moj ded, njen mož Martin … In jaz nisem vedela, zakaj postaja njena obleka vse bolj črna …
18
Vse noči jo je kašelj dušil, sušila jo je naduha; le takrat se ji je oddaljen smehljaj v skaljene oči naselil, ko mi je, majhni, odrezala krajec v peči pečenega kruha. Kar pomnim, je bila v črnini moja starmama, to je do danes ostalo v meni; in hropeč kašelj in naduha in krajec nebeško dobrega kruha.
19
Ivana Vatovec | Brezanke | Spremna beseda Cvetka Bevc | Slika na naslovnici in ilustracije Tamara Pintarič | Uredila Polona Mlakar | Oprema in prelom Lidija Murenc | Izdala in založila Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba d. o. o. ter Kulturno društvo Franc Bogovič Dobova | Za založbo predsednik Jože Planinšek cm in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič | Celjska Mohorjeva družba, 2018 | www.mohorjeva.org | Natisnila tiskarna Dravski tisk d. o. o. v 300 izvodih | Celje-Ljubljana 2018
V belem prahu ceste ostale so moje sledi; Bog ve, da v meni te slike in vonji Brezank gnezdijo že od tistih dni …
Pesnica in pisateljica Ivana Vatovec se je rodila marca leta 1954 v Srbiji, v banatski vasi Gudurica pri Vršcu, slovenskim staršem, povojnim kolonistom, nekakšnim izseljencem v skupni državi. Pri svojih treh letih se je s starši in sestrami vrnila v Belo krajino, kjer je njen stari dom, kamor se še danes rada vrača. Živi in ustvarja v Brežicah.
Brezanke
Je članica Društva pesnikov slovenske glasbe, napisala je več kot 70 besedil za narodnozabavno in zborovsko glasbo; njeno pesem Misel v jutru je uglasbil znameniti skladatelj Matija Tomc.
Ivana Vatovec
Na raznovrstnih natečajih je za svoje pesmi in besedila prejemala številna priznanja.
Ivana Vatovec
9 789612 783570
12,50 €
Brezanke
Izdala je že dve pesniški zbirki: Pod silo spomina (2004), V brezvetrju časa (2008). Piše pa tudi prozo. Romana Iskalec žive vode in Kjer šelestijo breze sta izšla samostojno, nekateri pa tudi v soavtorstvu z možem, pisateljem Rudijem Mlinarjem (Vsa njegova križpotja, V senci gore). Roman Vsi moji maji je izhajal kot podlistek pri koroškem cerkvenem časopisu Nedelja. →