Promosaun saude iha eskola

Page 1

Promosaun Saúde iha Eskola Primária

Instituto Católico para a formação de Professores-Baucau, TL Crisogno Soares Freitas Pereira, B.Tchg. M.Ed


Konsiderasaun Bázika Saudável: • •

Direitu Umanu Dezenvolvimento de Investimento

presiza kuidadu, hasa’e no proteze hosi moras oin-oin. Labarik sira iha eskola: • Aset (modál prinsipál) dezenvolvimentu futuru be presiza kuida, hasa’e no proteze ninia saúde.

Eskola: •

Fatin aprende, bele hetan ameasa akontesemente moras ne'ebé bele da’et kuandu la-tau matan ho di’ak.

Importánsia hosi esforsu atu halo promosaun saúde Hasa’e Atetude Moris Moos no Saudável [AMMS] iha Eskola


Konsiderasaun Bázika Objetivu hala’o saúde eskola nian mak atu: Hasa’e kapasidade moris saudável, Hasa’e ambiente saudável, Eduka Rekursu Umanu (RU) be kualidade.


Konsiderasaun Bázika WHO (World Health Organization) Konseitu eskola saudável (HEALTH PROMOTING SCHOOL)

• • • • • •

Eskola halo promosaun saúde, karakterístika sira mak tuir mai ne’e: Inklui parte hotu be hakait ho kestaun saúde eskola nian; Kria ambiente eskola be saudável no seguru; Fó edukasaun saúde iha eskola; Fó asesu ba saúde; Iha polítika no esforsu eskola nian atu halo promosaun saúde nian; Ativu atu hasa’e saúde sosiedade. Objetivu ida hosi Esforsu ba Saúde Eskola [ESE] mak: KUDA VALÓR SIRA ‘AMMS’ NO KRIA AMBIENTE ESKOLA BE SAUDÁVEL


PROBLEMA • Tinan primeiru eskola nian di’ak tebes atu kuda valór AMMS maibé sidauk uza ho di’ak. • Tinan eskola labarik nian: nu’udar era ne'ebé lalais liu hetan moras oin-oin. • Problema saúde ba sira ne'ebé pra-joven (6 - <10), jeralmente iha relasaun ho AMMS. • Eskola nia papel sidauk óptimu iha área dezenvolve promosaun saúde iha eskola. • Iha eskola barak mak sidauk tama iha kategória eskola saudável. • Apoiu polítika promosaun saúde iha eskola sei kuran.


POTÉNSIA • Eskola barak be bele uza atu kuda valór AMMS liuhosi promosaun saúde ne'ebé integra ho programa ESE • Mestre/a no sosiedade eskola sai mitra/parseiru dezenvolvimentu promosaun saúde iha eskola • Labarik sira iha eskola sai lider saúde ba nia família no sosiedade • Iha oportunidade no apoiu iha promosaun saúde iha eskola (orsamentu no polítika)


Promosaun Saúde iha Eskola 1. Esforsu atu hasa’e kapasidade estudante, mestre/a no sosiedade ambientál eskola atu bele hamrik mesak hodi prevene moras, kuidadu saúde, kria no taumatan ba ambiente be saudável, 2. Bele hamosu polítika eskola be saudável hodi hola parte ativu iha dezenvolvimentu saúde sosiedade nian.


OBJETIVU PROMOSAUN SAÚDE IHA ESKOLA • • • • •

Hasa’e estudante, mestre/a no sosiedade ne'ebé hela iha ambiente eskola nian ba AMMS. Hasa’e ambiente eskola be saudável, seguru, no di’ak. Hasa’e edukasaun saúde iha eskola. Hasa’e asesu (oportunidade) atu hala’o servisu saúde iha eskola. Hasa’e papel be ativu estudante sira, mestre/a no sosiedade iha ambiente eskola nian atu fó Importánsia ba Saúde sosiedade be hale’u ambiente eskola ne’e rasik. Hasa’e implementasaun polítika saudável no esforsu eskola nian atu halo promosaun saúde.


ALVU – –

– – – –

Estudante sira, ne’e mak labarik hotu be tuir edukasaun iha eskola. Komunidade eskola nian, ne’e mak ema ida-idak ne'ebé hola parte iha prosesu aprendizajen iha eskola (mestre/a, diretór/a ka koordenadór/a eskola, no funsionáriu sira be servisu iha eskola). Sosiedade iha ambiente eskola, ne’e mak ema hotu-hotu ne'ebé hela besik iha eskola (fa’an ai-han sira, sekuriti, no seluk-seluk tan). Uniaun profesór sira iha Timor-Leste, Komite eskola nian. Tim Formadór ESE no Tim Fasilitadór ESE. Sentru polítika ka ida be foti desizaun (Diretór Edukasaun, Diretór Saúde, Administradór)


Proveitu promosaun saúde iha eskola • Bele kria eskola be moos no saudável atu nune’e, estudante, mestre/a no sosiedade iha ambiente eskola nian bele hetan proteze hosi moras oin-oin. • Hasa’e liután espiritu prosesu aprendizajen be fó impaktu ba prestasaun aprendizajen estudante sira nian. • Eskola be ‘morin’ nu’udar instituisaun edukasaun be ho naran morin ne'ebé bele dada inan-aman no sosiedade nia interese. • Hamorin governasaun lokál iha área edukasaun. • Sai ezemplu eskola be saudável ba área ka fatin seluk.


ESTRATÉJIA 1. Dezenvolve polítika eskola saudável. 2. Fó formasaun ba komunidade eskola nian no sosiedade iha ambientál eskola nian atu harii ambiente eskola be saudável. 3. Servisu ho parseiru atu hasa’e esforsu promosaun saúde iha eskola. 4. Fó edukasaun saúde ba labarik sira. (Ijene pesoal; Nutrisaun; Saude; Seguransa; Kuidadu ambiente ‘1-6 ano’) 5. Halo peskiza atu hasa’e programa promosaun saúde iha eskola. 6. Fó asesu servisu saúde be ho lisan promotivu no preventivu ba labarik sira. 7. Halo parte ativu atu hasa’e saúde di’ak ba sosiedade.


Dezenvolve promosaun saúde iha eskola IMPLEMENTASAUN POLÍTIKA SAÚDE Atu kria ambiente fíziku no psikososiál be saudável ba estudante no estaff

FORMA PARSEIRU Ho Departementu Saúde no Departamentu Edukasaun Nasionál, mestre/a, inan-aman, no figura sosiedade atu halo promosaun saúde ba estudante no komunidade eskola

FORNESE ASESU SERVISU SAÚDE Ne'ebé preventivu no kurativu, seguransa ai-han no nutrisaun

ESKOLA BE HALO PROMOSAUN BA SAÚDE

EDUKASAUN SAÚDE Liuhosi kurrikulu no atividade ekstrakurrikuler.

FORNESE AMBIENTE BE SAUDÁVEL NO SEGURU

HADI’A SAÚDE SOSIEDADE

Tantu fizikamente no psikososiál

Liuhosi partisipasaun inan-aman no sosiedade


Rezultadu be espera hosi promosaun saúde iha eskola • Labarik eskola implementa AMMS • Labarik eskola sai lider saúde ba família • Eskola sai instituisaun aprendizajen iha promosaun saúde. • Mestre/a sira sai parseiru ba dezenvolvimentu promosaun saúde iha eskola

Labarik eskola sira bele moris saudável no iha prestasaun di’ak


AMMS iha eskola • Fase lima ho bee moos ne'ebé suli no sabaun • Hola ai-hahan sira iha kantina be moos no saudável • Soe fo’er iha fo’er-fatin • Tuir atividade desportu iha eskola • Tetu no sukat isin kada fulan 3-6 • La-fuma iha eskola • Hamoos susuk fatin iha eskola ho rutina • Soe bee (boot ka ki’ik) iha Toilet eskola nian


Tutoriál Reflesaun ba imi ida-idak! 1. Durante iha imi-nia prátika iha eskola, saida mak imi haree kona-ba asuntu ‘Saúde Eskola’ ne’e rasik? 2. Tanba sá presiza halo promosaun saúde iha eskola Primária? 3. Oinsá ita-boot nu’udar profesór/a iha futuru ba nasaun ne’e, saida mak sai nu’udar ita-boot nia estratéjia atu halo ita-boot nia eskola sai ‘eskola be moos no saudável’? Aprezentasaun kontinua kna’ar I


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.