Krila 2 1956

v Ljubljani so nam pripravili tovarisi: Lado Furlan, Vlado Simoncic - Vlast.ia in Dus: SII:rlep. Levo od zgoraj navzdol: •

Se znak starterja in devet letal bo vzletelo nad parado

•

Tankovske enote na pohodu, nad njimi dvoje letal LZS

•

Emblem Letalslte zveze Siovenije v paradi

•

Padalec z odprti~ padalom je vzbujal pozornost

II

VI

11.

IMI

Desno od zgoraj navzdol: •

Slmpina padalcev v popolni padalski opremi

~

Najmlajsi CIani LZS -

•

Alu'obatsko letalo »Janez« je tokrat za spremembo »Ietelo« kar po mestnih ul!cah

•

Piloti Letalslte zveze Slovenije, Iti so se lepo odrezali s skupinskim in posamic-

letalski modelarji s svojo »eskadriljo~ letecih modelov

Letala KB-6 »)MataJUr« SO Ietosnjo zimo, ki Je pri nas in v svetu povzrocila hude nesrece in stevilne clovesi{e zrtve, opremljena S SITIuClni bila vsak trenutek p r ipravlle n a pomagati skupnosti. K sreci v nasi oili dOlllovi n i nj ihova POIllOC ni blla potrebna! Na s lilti: »Mataj u rja« ursita po vzletiScu

r

~~IleieG«

GLASILO GLAVNEGA ODBORA LETALSKE ZVEZE SLOVENIJE

l

Izhaja dvorrneseeno

2 Marec - April 1956

*

Urejuje uredn;i!;;ki odbar: Ceda Mokole, CLtil' Trce k, Tugomk Tory, Zoran J .erin, i·ng. Franci Rininger, AljoSa Furlan

Odgovorni urednik: Ja n ko Colnar

Na,racnlna: celoletna 180 din polletna 90 ,di·n cetrUetna 45 din

posamezna Stevilka 50 din

Tekooi racun: 601-606-1-6Dl

i::I Na s iov uredntstva 'i n upl'ave: Ljublja.na, Lepi .pot 6

Clanstvo Letal's ke zveze Slovenije vsako leta, skupno z delovnim Uu dstvom sociatisticne Jugos!avije praznuje 1. maj - mednarodni de!avski praf nik, simbo! borbe de!avskega TazTeda vsega sveta za svoje osnovne pmvice.

Z aktivnim sode!ovanjem CLanstva Letalske zveze Slo venije no. PTVOmajski paradi v Ljubljani, je LZS znova dokaza !a, da je njeno delovanje najtesneje povezano z naso sociatisticno stva1'nostjo in s ce!otnim 1IU ~im d 'r uzbeno-po!i ticnim dogajanjem. K uspehu ve licastne pTvomaj slee parade v Ljubtjani je tudi !etos LZS prispeva!a viden de ! ez s tem, da je del njenega Clanstva sodeloval v paradi, nad pamdo pa je v v zorni fonnaciji Lete !o deset njenih Leta!.

Praznovanje letosnj ega prvega maja .ie LZS povezala z otvoritvijo letalslee sezone. Po oprav Ljenih. oTganizacijskiit, administrativnih in tehnicnih p1'ipravah v zi1nskem obdobju, bodo zdaj sp et zazivela nasa 1etatisca in l etaLsk e sale nasih Aerok1ubov. Leta!slee sole bodo spet v zgaja!e vrste novih mla.dih jadTaLcev, pada1cev in motoTnih piloto1J, kat to ze opravLja l etals ka ,'io 1a Ljubljanskega Aerokluba, lei je letos prva v Sloveniji i zpoLnila pogoje, da je lalLleo zacela z Letenjem.

Ob 1. maju zeti nase uTednistvo Leta1ski zvezi SL'ovenije in njenim oTganizacijam, letalcem JRV, na1'Ocnikom, bralcem in sode1avcem re v ij e »KriLa « tel' vsentu de10vnemu !judstvu socia!isticne Jugos!avije mnogo nadaljnjih uspehov pTi graditvi sociatizma!

10 l,et ""GSeGII'f&SId~ ;.~. ~ Ing. F. H. Jadra!no !eta!o je pri nas v !etih po osvoboditvi doZive!o nes!uten napredek. To se odraza v §tevi!u in kvaliteti novoskonstruiranih jadm!nih leta!, od zacetnHkih do rekordnih. Konstrukcije so k!i!e po vsej nasi domovini, vecinoma pac po osebnem preudarku konstrukterjev, de!no pa tudi po potrebah, ki so jih narekova!e jadra!ne §o!'e. Dobr§en de! teh leta! se je uve!javi! v praksi in dokaza! izvirnost idej in svojo uporabnost. Drugi de! pa je s!uzi! za osnovo pri nada!jnjem uspe§nem konstruiranju.

GALEB

II

Trenazno letalo Galeb II pomeni nadaljnji razvoj letala Galeb I - ki pa pred vojno Ill:i bH dograjen. iKonstrukter ing. Boris Cijan je konstl'uiral to leta,l o zato, da bi izpopolnil vrzel moo solskimi in visoko sposobnimi letali. Prototip letala Galeb I je bi! merjen v vetrovnem kanalu v tujini. ,I zgleda pa, da ni vee dale~ cas, ko bode vsa naSa letaIa lahko izdelana po natancnih podatkih iz domacega vetrovnika.

Letalo Galeb je visokokrilnik z upornicami konvencionalne izvOObe. Trup je sestoglat, prek'r it z vezanim lesam, s smucko z gumijastimi blaiZilci. Ostroga je iz jeklenega peresa. Repne povrsi!lle imajo staJbilizatorja prekrita z vezanim lesom, a krmila s platnom. Krila imajo torzijski nos ter glavni in pomozni nosilec za krilca, ki 'So prekrita s platnom. Aerodinamicne zavore sistema Hutter so na prvi tretjini krila.

Kabina je pokrita s poklopcem iz plasti~nega stekla in omogo~a dober razgloo' ~grajeni sta bHi dYe taki letali, ki sta sluZili prOOvsem preizkusom za dolocitev najustreznelsega doma~ega letala te kategorije.

Osnovni podatki : razpetina kril 14,5 m, doliUna 6,4 m, povrsina kril 14,9 ml, vitkost 14, lastna teia 177 kg, najboljse drsno stevilo 22. najmanjsa ~ltrost propadanja O. 83 m/s.

JASTREB Trenazno letalo Jastreb je konstruiral ing. lvo Sostari~ . Proto tip je bil grajen v Utvi in je poletel 11946. leta. Letalo je bilo n a menjeno trenaii »C« pilotov, ki se pripravljajo za do-

sego pogojev za srebrno »C« znacko in je bilo dovoljeno tudi za aerovlek in osnovne akrobacije.

Letalo je lesene gradnje. pokrito z vezanim lesam in platnom. Je prostonosec visokokrilnik s tl'upom oglatega preseka. katerega znacilnost je nizko names~ena repna smucka. Krila so kombina'Cija pravokotnika s trapezom, zaobljena na koncih ter opremljena z zavorami sistema Hutter. Pogoni komand so i2 jeklenih vrvi.

Na viSinskem 'k 'r milu se nahaja trimer. Kabina je pokrita z dvodelnim poklopcem, mozno pa je leteti tudi sarno s prvim delom ,po·klopca. L. 1954 je ta tip do~akal spremembe. Krila so podprli z UJpornicami, razen tega pa so bile iZNedene se nekatere manjse dopolnitve. Razseznosti pa so os tale iste. Letal tega tipa je bilo zgrajenih nad trideset in jih uspesno uporabljajo v nasih jadralnih solah.

Osnovne mere: razpetina kril 15.1 m. dolzina 6.85 m. povriiina kril 15,5 mi. vitkost 14.7. lastna teza 167 kg, najboljse drsno razmerje 22.3. najmanjsa hitrost propadanja 0.72 m/s.

SOKO Soko je bil zgrajen z namenom. da bi sluzil kot akrobatsko letalo. kaki-snega tedaj se nismo premogli. ter ga - iskreno povedano, se sedaj ne. Na~rte je pripravil ing. Ivo Sostaric.

Letalo je bilo preizkuseno 1. 1947 v Pancevu.

Soko sodi po svojih letalnih sposobnostih med sposobna jadralna letala. Trdnostni koliocni'k je vecji kot pri drugih letalih in znasa nad 12, 8 '~imer naj obi bile zadovoljene zahteve pri izvajanju raznih likov, saj je dovoljena najvecja hitrost 3120 ikmlh. ,Z grajen je bil sarno prototip.

Letalo je nepodpl't visokokrilni'k. Krila imaio galebji ~om. so lesena z enim glavnim in pomoznim nosHcem. prekrita z ve2)anim lesom in platnom. Zrarne zavore omogo~ajo omejitev kon6ne hitrosti na 11190 kmlh. Krilca izvedbe »Frize« so staticno in dinamicno U!ravnana.

Trup je lesen, elipticnega preseka. Za lazje manipuliranje je namesceno centralno kolo in pred njim smu~ka . Repne pOVnSine so navadne izvedbe, visinsko krmilo pa ima trimer. Kabina je udobna in ima premiocen nasion med letom,

Eksperlmentalno vlsokosposobno jadralno letalo Triglav III

~ao J~~~ Hm na UfO Eksperimentalno letalo Dou,g las X-3 »Letece bod alo « joe nov amerHkl dvomotorni reakcijski lovec, namenjen za daljse l etenje z nadzvocno Mtrastjo 3200 do 3700 km na uro in v v·iSlni med 70 ;,n 100 nad zemljo. V na.sprotju z drugl mi letali na reakcljskl pogon, ki ta.ko imenovani zvocni zld preIYI,jejo v trenutku in z nasllno uporabo v·el'l ke pogonske moci, je letalo Douglas X-.3 skonstru l.rano tako., da se bo sko ..1 zvocni zid prebjJo docela neopazno, pac zaradi mn ogi h aerodinamicnlh zV'>jac, kl so jIh 'k onstrukterji U'porablLl prl gradnji.

Oblika in nacin gra dnj e tega letala ustrezata zaMevam letenja prl ta·k o fantasticnih hltrostih. Pri hltrosti Mach 2 in se vee s e naml'ec las tnosti zraka ·b'ilstveno spremenljo, tako, da bi najmanjsa neravna ploskev na povrsini Jetala IPovzrociia izgubo na stotlne ali celo tisoce konj sld h moci motorja in tako valovanje zraka okrog letal.a, ki njegov im letalnim l.astnostlm mocno .skoduje . zato mora biti prJ. tovrstn+h leta lih vsak nj"ihov sestavni del, kl prihaja z zrakom v neposreden dotlk, mocno osiljen ali pa. oprem lj en z robovi, ostriml kot brLtev.

Ko 's o konstrukteTji iskali naju godnejso zunanjo obliko leta1a x-a, so preizku9ili nekaj manj kot 71)0 ra,znovrstnih protilov nos ilnih povI-sLn, t. j. krH, pred·en so nash najbolj ULstrezne obl1ke.

Po·Lskati je bEo namree treba kl'ila, ki bi dopuscala letenje s hIi trostjo Mach 3, a bodo vendarle t ud i »nosila « leta lo pr.l h·l·t rostih pod JOOO km ,na uro. »X-3 « je pol eg dTUg·ih nenavadnih obl1k dobil tudi svo j s tvena krila - kratka in

lenk.. , vendar pa u c lnkovita pri vecjlh h'>trosth , ko povzrocajo najman jsi zracni upor. Edina slabost tako maj-hnih k r ioI letala X-3 je precej,s nja nesta,bilno s t prj letenju s hdtr,ostmi pod 1000 km na uro, ce'ravno p ristaja 5 hitro stjo 300 km na uro .

Naj'teze resljivo vprasanje pri gradnji tega Ie-tala X-3 je, kako se lzogn.iti v isokim temperaturam, do kalerlh pride zar.adi trenja med p ovrsinami letala ·j n zra kom .

Ker alumlnljeve zHti,ne ze pri lempera turi 108' C jzgubij O precejsen del svoje trdnostli, so za letalo X-3 izbraH .name &to dura'l,a tilan. Za ohlajeva,nje zra ka v ,,,·ilotski kabin i sluzi posebna hi adUn.a naprava, kl jo poganja 2600 konJskth mo,ci in tehta J2()O k g !

Toda pri tollkSni hl'trosti se stekla na 'kablnl s e vedno wilko s e grejejo, da lahko vzgo katero ko li gorlj.ivo snov, ce ·b i p rL$la v stik z nj,im!.

Letalo Dou glas X-3 »Leteee bodalo « pre·.zkusa,jo na letaliscu prelzkuseval n ega sredisca Muroc

Vodno jadralno letalo »Jadran« po uspelem ,p relzkusnem pristanku na Blejsko jezero. Letalo je tokrat prlstajalo s hltrostjo 120 kilometrov na IIro In je odll cno p ,r estalo dotik z vodo

kakor tudi pedale noznih komand. Sedez se lahko premakne na zemlji. Pokrov kabine je dvodelen, sam'O sprednji del uporabljajo pri akrobacijskih letih, oba dela pa pri navadnem letenju.

Podatki so naslednji : razpetina kril 15 m, doliiina 7,1 m, povrsina kril 15 m', vitkost 15.

Lastna teiia 213 kg, najboljse drs no stevilo 24,3 in najmanjila hUrost propadanja 0,77 m/s.

PIONIR II a

Predlogi '0 zacetnem solanju na dvosedu segajo pri nas ze v 1. .11948, tko je VSJ razpisal natocaj za tako letalo. Eno izmed too letal je dvosedezno zacetno letalo iPionir IIa, konstrukcija pokojnega S. Novakovica.

Letal'O je lesene gradnje z okvirastim truporn in TeSetkastim nosilcem repa. Krilo je pravokotne oblike in podprto z dvema upornicama.

Trup ima gondolo, ki ne prenasa obremenitev in sluzi sarno za zmanjsanje upora. Repne povrsine so lesene gradnje in navadne izvedbe.

Repni nosilec in ikljun trupa sta z jeklenimi vrvmi povezana s krili. Trup ima smucko z gumijast~mi blazild. Gradnja letala je SQrazmern'O enostavna. Ucenec sedi na sprednjem sedezu pred precko trupa, ucitelj pa v okviru med upornicami.

Letalo je prestalo poiZlkusne polete 1. 19'50 v Vrscu. K'Onstl'ukter je to letalo skusal razviti v vec izvedbah, ki naj bi predstavljale povezan preh'Odod zacetka solanja do polozenega "C" izpHa. To naj bi bile izvedenke Pionir 1, I-a, II, II-a in III, vendar do realizacije teh letal razen II-a ni pri'iilo.

OsnQvni podatki: razpetina krila 12,6 m, doliiina 7,12 m, povrsina kril 19,4 m', vitkost 8,2.

Lastna teiia 126 kg, najboljse drsno stevilo 14,6, najmanjsa ritrost propadanja 1,06 m/s. v kalifornijski pustinji, kjer i majo lQ ~m do lgo ~n docela rav no vzletno stezo. Pred vzletom tega nenava dnega letala pos tavljo vZdolz vzle tne stez·e, na vsaka 2 kilo meIra gasilskl avtomobll , na lre h mestlh ob stezi pa c a'kajo rese. alni avtomobill. .Preizkusevalne palote pred vsa~Im lpoletom zdr.a·v ni~ko temelji'to pregledajo .in ee je nj'lhovo IZdrav!IIveno s tanje zadovolj'ivo, jih meh..nlki z usnjenirni pasovi eez prsl dn kolena trdno prlvezejo na sed·ez. Pogonsko moe pri vzletu dajejo letalu rakete. Pri vzletu spremljajo X-3 trl lovska leta'\a tiopa . Sabre«. Od teh lovskih leta l je enD opremlj eno s p osebnimi fotogr3ifskirni .aparati, ki nenehno snemajo polel »Leteeega 'bodala «, medtem ko drugi dYe le tal·l vzdrzui-eta .radij s ko zvezo 1.n javljata svoja opazova'nja .a·!.i morebltne nepr&vilnostt pri letenju X-S. Razen Itega p olet »Lete eega boda1a« spremljajo lie s pomocjo radarskega osc ilatoTja" ki je z radijsktrn1 valovi pDvezan os 186 merilnltni .Ln r egistr'l'nLmi iootrumentl v letalu X-S. IKer p110t med poletom ne mor,e oparzo v a t l ViSeh instrumentov v lelalu, dohlva navo-

RODA

Dvosedezno solsko letalo Roda je skonstruirala skupina ing. Iv'O Soiitarioc, Kartalja in Arezina. Posebnost tega letala je ta, da so UP'Or abljena krila trenaznega letala tipa Cavka istega konstrukterja. Letal'O uporabljajo v vseh jadralnih solah za zacetniSko s'Olanje jadralnih pilotov in se je izkazalo kot zelo trpezno. Starta s pom'Ocjo avtovitlja" kar znatno pocenjuje solanje v primerjavi z aerovlekom.

»KoSava« je Izpolnlla prleakovanja svojlh gradlteljev, svoje odlike pa je ~e posebej dokazala na svetovnern jadralnem prvenstvu v Camphl11u v Angliji leta 1954, kJer se Je v moen! konkurenci uvelJavila na prvo rnesto med dvosedefnlrnl Jadralnlrnl letall

Trup tega letala je iz jeklenih cevi, prav tako 'r esetka za rep. Trup je opremljen 5 centralnim k'Olesom in nima smucke. Med krili in trupom je kovinska upornica. Repne povrnine so lesene ter pokrite z vezanim lesom in platnom.

V zadnjem casu na trup postavljajo kalbino iz jekolenih cevi, pokrito s platnom, kar slufi predvsem za zascito posadke, vpllva pa seveda tudi na zmanjsanje upora letala.

Podatki: razpetina kril 12,7 m, doliiina 7 m, povr!iina kril 16,7 m', vitkost 9,7, lastna teiia 125 kg, finesa 15, najmanjsa hUrost propadanja 1 m/sek.

KB-l »TRIGLAV« To je prvo letalo, ki je poJetelo, iz Konstrukcijs'kega biroja v Ljuiblj.ani. Pobudo za tkonstrukcijo je dal raZipis LZS 11194'7, ki je zahteval letalo olimpijske k a tegorije. Poizkusni let je bil izvrsen oktobra 1948 v Lescah.

Letalo je bilo predviden'O za jadranje v Alpah, zaradi cesar je bila posebll'a pozornost posveeena veliki okremosti, dobremu razgledu iz kabine in veliki trdnosti. Stremeli so za kat" naj-bolj enostavno izvedbo, lahko montazo dn demontazo ter gihanje po terenu.

Letalo je docela leseno. Krila so prosronoseca z glavnim in pomoznim n'Osilcem ter prekrita z vezanim lesom in platnom. v.gl'ajene ima zavore posebnega tipa HS, tki ostanejo v vsakem polozaju in nimajo teilnje, da hi se same odpira1e. Trup je lesen, pollupinaste g,r adnje in sorazmerno nizek. Kabina je udo bna in omogQca razgled na vse strani. V kabini se nahajajo premakljivi pedali smernega krmila v letu. Trup ima centralno kolo, za!l'adi cesar ,g a lahko vozijo po terenu brez tezave sarno trije ljudje. Smucka sega do kolesa, za kolesom pa je aerodinamski iztok. Na repu ima jekleno ostrogo. Visinski in smerni rep sta navadne izvedbe lesene gradnje.

Triglav 1ma na notranjem delu krila zakrilca, s ,k aterimi lahko zrnanjlsa minimalno hitrost, kar je posebno ugodno pri 'krozenju. Prikljucki krila na trup enako pa tudi krmilja so izvedeni enostavno, varovanje sornikov je pritrjeno na trup ali krilo. Trimer na lev,i polovici visinskega krmila se pri montazi vkljucuje samodejno.

Prototipu je sledna za malenkost spremenjena senJa, poznana pod Triglav II. Letala tega tipa SQ v p'r ecej's nji meri uporabljali v na-

sih solah in so bili z njimi dosezeni tudj pogoji za zlato »C" znaoko. Zgrajenih je bilo 14 letal te vrste.

Podatki: razpon kril 15 m, dolzina 6,83 m, povriina kril 13,25 mO, vitkost 17, najvecje drsno iitevilo 27, najmanjsa hUrost propadanja 0,67 m/s.

EnO' izmed serijskih letal je bilo preurejeno v veeji meri. Namesto navadnega poklO'pea je bil name seen poklO'pee kapljaste oblike iz pihanega plexi-stekla znabno manjse velikosti. Na koneoll kril sta bili zgrajeni kapljasti telesi za zmanjsevanje induciranega upora. Sluzilo je kot poi~kusno letalO' v studijske namene.

Nadaljnji razvoj tega tipa predstavlja Triglav III z oznakO' KB-3. Novost pri tem letalu je 'r ep V-oblike, katerega do tedaj pri nas se nismo uporabljali. Posebnost takega repa je v tem, da sta smerno in viSinsko ikrmilo zdruzena, zaradi cesar se repne povrnine zmanjsajo. To letalo je pokazalO' zelo ugodne letalne lastnosti, znatno boljse so tudi sposQbnosti v primerjavi s serijskim letalom. Seveda pa je bi,l o kot preizkusno Ietalo tudi posebno skrbno vzddevanO'.

Podatki: razpetina kril 15 m, dolzina 7,10 m, povriina kril 13,25 m 2, vitkost 17, najboljse drsno iitevilo 28,4, najmanjsa hitrost propadanja 0,65 m/s.

KB - 2 »UDARNIK«

Tudi to letalO' je nastalo v konstrukeijskem biroju po zahtevah razpisa. Konstrukterju so izrazili potrebo po manjsihitrosti propadanja pri vecji potO'va~ni hitrosti, kar sO' poleg drugega dosegli z izbiro drugacnega profila kri1.

Znacilen je zanj mocan 'g ruebji 10m krila, ki omogoca vecjo precno stabilnost, zlasti v zavoju.

Glavni gradbeni material sta les in vezan les. K,r ila so prostonO'seca z glavnim in pomO'znim nosileem. Plrekrita sO' z vezanim lesom in platnom. Zavore sistema Hiitter so vgrajene za glavnim nosileem. Krila so O'premljena z zakrilci, ki se raztezajo do dvO'delnih krile. PO'sebnost je ta, da se pri odklanj-anju zakriolc odklanjajo v doloceni meri tudi ®rilea. Trup je poIlupinast z okviri in vzdolzniki. Kabina je prostorna in udobna. Pedale smernega krmila je mozno premikati med letom, mozno pa je na zemlji prilagoditi tudi nasIon pilota - tako O'ddaljenost sedeia, kot tudi nagib. PO'krov kabine je sestavljen iz treh delov, od katerih se srednji odpiora na stran, ostala dva pa sta stalnO' pritrjena na trup. Repne povrsine so navadne izvedbe.

Podatki: razpetina kril 15 m, dolzina 7,6 m, povriina kril 15 m 2, vitkost 15, najboljse drsno iitevilo 26, najmanjiia hitrost propadanja 0,72 m/s.

KB_9

Letalo je sluzHo za preizkusanje kril z laminarnim profilom. Vsa pozornost je bila posvecena ravnosti in gIadkO'sti kri1. Doslej 0 tako imenovanih laminarnih prO'i1ilih nismo imeli lastnih izkusenj - saj sO' bila letala s takimi krili po s·v etu 'rOOkO'st. Meritve v letu so pokazale odlicne rezultate v letalnih sposobnostih, opozorile pa so hkrati na odlocujoc vpliv kvalitete povrsine na merjene vrednosti. Leta'l o KB-9 je v primerjavi z letali svetovnega merila pokazalO' premoc pri veJiokih potovalnih hitrostih, saj propada n. pro pri 1'30 km/h samo 1,55 mIs, medtem 'kO' sieer najbO'ljse letalo RJ-5 prop ada pri tej hitrosti 1,65 mls. To letalo ni bilo grajeno z namenom doseci vrhunske vrednosti, pac pa najti us trezen naNn gradnje, ki bi z razpoloz-

Ijivimi s·redstvi zagotovila zahtevanO' povrSinsko ravnost.

Gmdnja kril se v marsicem razlikuje od navadne. Krilo ima sieer glavni in pomozni nosilee in med njima rebra, ki pa so O'blikovana na poseben nacin. Med rebra sO' vlO'zene desciee iz lipe. Po zalepljenjoll je 'b ila ta oplata obdelana tocno na predpisanO' obl~ko profila. Na to osnovO' pa je bil nalepljen vezan les. Ta nacin je zagotovil 'popolnO' povrsinsko ravnO'st, ki je izrednega pomena pri laminarnih profilih. Zracne zavO're so namescene pri izhodni letvi krila in ne v sredini, da ne bi pokvarile laminarnega toka. Povrsina luile je mnogo manjsa, kO't pri letalih iste velikosti, venda,r delujejo zanesljivo.

Gladkost povrsine krila je bila dosezena z mnO'gokra'tnim lakiranjem in poli'l'anjem. Za trup je bil uporabljen preurejen trup letala Udarnik.

Letalo je zgradila tovarna »Letov«.

Podatki: razpetina kril 16 m, povrsina kril 16 m', vitkost 16, lastna teza 274 kg, najboljiie drsno iitevilo 32,5, 'n ajmanjsa hitrost propadanja 0,69 m/s.

KB-5 »JADRAN«

Majhno je stevilo vodnih letal na svetu, se manj pa uspesnih resitev. Konstrukcijski biro LZS je 1. 1949 skonstruiral amfibijsko jadralno letalo, ki se je po SVO'jih kvalitetah uvrsbilo med

diJa kako naj let!, 'Z zemlje, od koder mu po radlju spo ro~ajo tudl s kak§no httrostjo let i, kak{) delujejo mot{)rj.i, kakma je njihova temperatura, skratka vse, k a r g.a zanlilna, rou povedo po radiu.

Pris tajanje z leta·l o m Dougla~ X-,3 pomeni posebno n e varno n3log{). Pilot l e tala X-3 'i'ma za'r adi veJioke hltrosti in s orazmerno majhnih oken na kablnl slla slab razgled nazemljo, zato ga z radljsko zvew usmerl na 'p-r-lstajalno stezo lovsko letalo »Sabre «, k " letl za njim. PHotu je IPotrebna prlsebnost in popolna natall1Cnost, da letalo X-3 ,;re~no privede na tla, saj pristaja s ·h ltrostjo 300 km na u r{). Po vsakem po'letu mora·jo temu letalu tudl Izmenjatl plafl~e koles, kd so i zdelani Iz, n a pose ben nabn utrjene in izdelane ter mno· gokrat prelzkusene _g ume. Ni~ cudnega namrec, ~e se plascl prl taksnl vzletni dn pristaj alnl hitrosti tako zelo obrabijo , da jih je trebaze po enem poletu z amenjati z novimi.

Novo vodno jadralno letalo H-49 »Spllt. bO omogocilo izkorisca.nje ugodnih atmosferskih pogojev vzdolz vse jadranske obale

najholjsa letala te vrste na svetu, saj so bili v nasi ddavi dO'sezeni stem letalom pogO'ji za zlato »C« znacko, cesar 5e 'Di doseglo nobenO' vodno letalo. UgO'dne letalne IastnO'sti pilO'ta ne utrolljoajo in mu O'mogocajo, da se bolj posveti taktiki Ietenja. IzvrSeni so bili ze mnogi pristanki 'Da jezera ali na morje, kO't .tudi vzletanje v zapregi z vodnim letalom z morja.

Vodno letalo ima svojsko izoblikovan trup, ki omogO'ca vzletanje in pristajanje na vodo. Aerodinamicno je slednji neUigodnej's i od suhozemnih leta 1, zaradi cesar je zadovoljive sposobnosti teze dO'seci. Poleg tega je potrebnO' predvideti tudi ravnotezje plavajocega letala na vodi, k'a r je izvedeno s posebnimi plO'vci. To letalo je odprlo mO'znosti razvO'ja jadralnega letalstva tudi na nasi jadranski obali, ki nima ustreznih letalisi': za suhO'zernna letala.

Krila' tega letala 50' pravzaprav preurejena krila letala Triglav. Na priblizno poloviei ]{lril so namesceni uvlacljivi plovci, ki so leseni, s pregradami in se spuscajO' tel' uvlacijo pnevmati'CnO'. V kabini je zra'c na tlacilka, ki jo pilO't poganj.a rocno. Stisnjen zrak iz tlacilke deluje na bat v krilu, ki premi-k a plovee. Trollp je na spodnji strani oblikovan kot coIn, ki ima stopnieo, da se pri vzletu dvigne iz vode. Sirina trupa je zaradi tega vecja, kO't pri navadnih jadoralnih letalih. Zgrajen je iz lesa iI). prekrit z vezanim lesom, nato pa se s pla-inO'm, ki va-

Letalo »Udarnik« je eno prvih povojnih domacih jadralnih letal, kl je predvsem sluziio v razlskovalne namene, a Je vendarle pokazalo zadovolJlve letalske sposobnostl

NYLONSKA PREOBLEKA ZA REZERVOARJE Z gumijem prepojeno nylonsko tkivo se je prl polzkus1h odli~n{) Izkazal{) kot zas~itna zunanja pl'eoobleka r ezervoarjev za henein, ki naj odvra~a nevarn{)st, da b~ se tank poskodoval in eksplocUral pri visokih udarnih hltrostih·. Tak nov tank za beneln so prelzkuilaJoi V Amerlkl in dosegH lprl tem zelo zad{)volji ve rezultate. Rezervoar z nyl{)nsk{)-gumijasto preoblek{) so med pojzkusl napolnlLi z vodo in ga vgrad·l li v stara, ne ve~ uporabna krUa. Ta krila so nato z letal{)m dvlgnill nekaj nad 100 metwv visoko d.n jih odvrgli, da so sarna prost{) padla nazaj na tla .

Prl udareu ()b Ua so se kr:1la doeela razletela, medtem ko je .p a t"nk Ila goriv{) ()" t!rl eel dn nepookodo\pan, pa~ pa Ie rnocn{) Izmali(!en, kar je d okaz , da je nylonsko - gum'ijasta prevleka r ezervoarJa .preprecila zlmrt kovdJnastega tanka Jon odtok v{)de iz njega .

Prl rnnog lh letalskih nesre~ah os tane posadka letal po padeu ile zlva , toda preden o;e izmoota ;zpod razbitin letala', zaradi r az»{)k na beneins kih rez-eTV{)arj.ih IP·r ide do eksplozij e In pozara, k ·, morda Ie laze ranleno posadko ·unl Cl. Upajo, da bodo z novim na-cin{)m zasclte benein skih l'ezer voa rjev prihranil, marslkatero dragoeen{) zivljenje ponesre~en'ioh pilo t{)v i n ostaUhclanov posadke pon€srecenih letal, saj SO s tevllnl dosedanji polzkusi s takimi rezervoarji dokazali, da v eeloti uslrezajo svojemu narnenu. Verjetno 'bodo nova leta la k a j h·j,!r{) opremlli s tako zasclteni·m i beneins kirni rezervoarjl.

DELEZ NASIH VOJNIH LETALCEV PRI POMOCI SKUPNOSTI Pretdke cloveske in materialne zrtve je v nasi drzavi terjala letosnja zlma. Se so nam v spomlnu dramaticnl dnevl I>krog Mavrovega, ob bregl>vih razbesnelih rek Velilte Morave In Donave, ko so nakoplcene gmote Jedu povzroclle obsezne po,p lave. Vse te nesrece Sl> unicHe mnl>go cloveskih zlvljenj , napravHe pa na ljudskem imetju najmanj milljardl> In pol skode.

Pri vseh teh tezkih udareih so Ijudstvu najbl>lj prizadetlh podrocij pozrtvovalnl> pomagali tudi pripadniki JLA, ki so ne glede na lastno varnost povsod skuliali reliiti, kar je bill> lie moznl> resitl.

Med skoraj 4000 borcl JLA, resevalei prlzadetlh predelov, so z uspehl pomagaJl tudl pripadnlki nasega vojnega letalstva, kl so najveckrat ob najboli neugl>dnlh vremensklh pogojlh z letali rdevaH ogrozene In ranjene preblvalee teh predelov, jim prinasali hrano, zdravila, z bombaml razbijall zaJedenela recna korlta In ledene jezove, skratka s praveato ofenzivo so preprecevall lie hujse nesrece In materlalno skodo. V vseh teh akeijah SI> bombniki JRV preleteli le.p o stevllo ur In prl teh poletlh izvedIi preeej I>dlocilnlh akelj za koneni uspeh resevanja Ijudskih zivljenj In premoZenja. Tudi lPilotom heilkopterjev, ki so v sUa tezkih okoIllicinah relievaJi pl>nesrecenee in zrtve elementarne nesrece prl Mavrovem In na mnogih pl>plavljenih predeIlh, gre topla zahvala, saj so reslli ,p renekatero zivljenje, kl Je bilo do sl<raJnosti ogrozeno.

Skratka nase letalstvo in prlpadnlki rool>v JLA so prl teh akeijah pozrtvovalno In neseblcno prispevali skupnostl veHkanskl In nepreeenljlv delez, ohranili mnoga zivljenja, 0 bvarovali pred unlcenjem na tisoce kilometrov ogrozenlh polj In nasadov, vasl in drugega, kar bl nam sleer ugonobile nezadrZne poplave. Stem so prlpadniki armade znova dokazali, da so trdno povezanl z delovnim lJudstvom, katerega varnost In ustvarjalnost je v vsakem pogledu odvisna tudl Od njillOve budnosti in predanl>sti.

ruje les pred vplivi slane vode. Izklop je visoko, da skozi odprtino ne more voda, pray tako pa 11udi horizontalne repne !pov,r sine. Za vzletanje iz vode ima trup se posebno vodno 'krmilo. V kabini je tudi veslo, 5 katerim si pilot lahko ,pomaga, ko sede na vodo. SpOdnji del trupa je opremljen s smueko, ki omogoea uporabo tega letala tudi na suhem. Doslej je tovarna »Letov« zgradila 7 letal tega tipa.

Podatki: razpetina kril 15 m, povrsina kril 13,25 mO, vitkost 17, najboljse drsno stevilo 25, najmanjsa hitrost propadanja 0,75 m/s.

H-49 »SPLIT«

Konstrukcijski biro v Zagrebu je pod vodstvom Frana Hranuelija izdelal naerte za vodno letalo»Split«. To letalo je poletelo 1. 1953, ven~ dar so z njim doslej izvedli Ie polete na suhem in preizkusenj z vzleianjem in pristajanjem na vodi se niso opravili.

Stem letalom je za'g rebski biro skusal ustvariti visokosposobno vodno jadralno letalo.

Po sposobnostih, ki jJh kaiejo proraeUil1ski podabki, so to tudi dosegli. Manjkajo pa se podatki preizkusenj v letu, ki jih bodo izvrsili letos.

Letalo je bilo izdelano v delavniei Letalske zveze Hrvatske.

Krila imajo precejsen galebji 10m, s katerim je doseiena zadostna-oddaljenost koneev kril od vode. Krilea so dvodelna, zavore sistema Hlitter pa so na pregibu. 'Z a pregibom so vgrajeni uvla'Cijivi plovci. Trup ima obliko 'e olna s stopnico in vgrajenim vodnim krmilom. Visinski rep je nameseen visoko v smernem stabilizatorju.

Trup je opremljen z amortizirano smueko za vzletanje na suhem. Kabina je udobna in omogoea dober ,r azgled.

Po preizkusnih poletih so izvrsili manjse modifikacije, predvsem pri odprtini za plovee.

Podatki: r;1zpetina krH 18,5 m, dolzina 7,8 m, povrsina kril 17,6 mt, vltkost 19,5, lastna teza 245 kg, najboljiie drsno stevilo 28,2, najmanjsa hitrost padanja 0,65 m/s.

ORAO I

Dosego vrhunskih rezultatov je nasim jadralnim pilotom omogocilo rekordno letalo Orao, konstrukterjev ing. B. Cijana in ing. S. Obada,. Na letalu teg,a tipa je dosegel pokojni Milan BoriSek 3,. mesta na svetovnem prvenstvu 1. 11950, ko je nasa driava postala resen 'konkurent v borbi za prva mesta. S svojimi sposobnostmi se to letalo uvrsea moo najuspesnejsa jadralna letala Iklasiene izvedbe. ,Z nacilen je velik razpon hitrosti, ki 'obseg,a obmocje uporabnosti ze oct 49 Ikm/h, z uporabo zakrile, do 15{) kmlh pri propadanju okrog ,3 m /s. Ta las-1-

nost je zelo cenjena pri letalih. Minimalna hitrost pa omogoca male premere krozenja in stem izkoriscanje ozkih dviznih polj. Proracunske vrednosti so bile potrjene tudi pri preizkusnjah, v katerih so sodelovali nasi . najboljsi piloti. Doseei tako odliene sposobnosti je bilo mozno s posebnimi konstru!vtivnimi rprijemi.

Krila velike razpetine in velike vitkosti z g,alebj~m lomom imajo kombiniran :glavni nosilee. Korenski del nosilea je izdelan iz durala, zunanji del pa je lesen. Pomozrii nosilec in rebra so leseni, navadne izvedbe. Na mrilih so vg'r ajena trodelna krilea 'in zakrilea. Krilca se razen zunanjih odklanjajo hkrati z zakrilci. Zavore so kovinske, tipa Hlitter. Vse krilo razen k'r ile in zakrile je prekrito z vezanim lesom.

Trup je lesen m ima sorazmerno majhno celno povrs ino, zato sedi pilot v kabini v pol- ! lezecem poloZaju. Pred po!vrovom kabine je se posebno okenee za osvetlje vanje instrumentov.

Sprednji del trupa je izdelan z okviri, vzdoliniki in oplato iz vezanega lesa, zadnji del trupa pa je grajen lupinasto, pri cemer lI1i okvirov temvec sarno dvojna stena iz vezanega lesa, v !vateri so d'r obni vzdolZniki. Taka gradnja je lazja od navadne.

Pri rep'll'ih povrsinah lesene ,g radnje je uporabljen laminarni profil, ki naj povzrocaeim manjsi upor. Letalo ima smucko in kolesa za odmetavanje. Dva prototipa so izdelali v »Letovu«.

Podaki: razpetina kril 19 m, povrsina kril 17,8 mt, vitkost 20,3, lastna teza 276 kg, najboljse dIisno stevilo 31,5 in najmanjsa hitrost propadanja 0,59 m/s.

ORAO lIe

Po obliki se bistveno ne razlikuje od predhodnika Orla I. Leta 119513 so bile izv'r sene nekatere konstruktivne spremembe posameznih detajIov. Zanimiva je rekonstrukeija krila, s katero naj bi bilo dosezeno laminam'o obtekanje. Na rebra so bile nalepljene lipove desciee, podobno kot pri KB-9 in sele na to, naknadno toCno obdelano povrsino je nalepljen vezan les. Spremenila se je tudi dolZina krile tako, da so se zakrilca podaljsala. Odstranjena so bila zunanja kriIca. Modifikacijoe je izdelal ,»Letov«.

Po neuradnih podatkih je ravnost povrsine kril izboljsala drsno stevilo na 36, poveeala pa se je lastna teza letala in zaradi tega tudi minimalna hitrost. 'I1oeni podatmi se ni50 znani.

KOSAVA

Nase prvo visokosposobno dvosOOezno letalo je Kosava, konstrukterjev ing. Iliea 1n ing. A. Kiso~a. Z njim je bilo dosezeno 1. mesto na svetovnem prvenstvu v kategoriji dV'osedeznikov 1. 1954. Poleg doseganja V'rhunskih rezultatov

Letall> vedno mocneje prodira tudi v sodobno kmetijstvo. Na sliki poljedeiska izvedenka letala PiJper PA 18 pri poizkusnem zaprasevanju

Kanadskl dvosedezni lovec za vsako vreme Avro-Canada CF-IOO F. Mk. 4 "Cannck.

sluzi tudi za izpopolnjevanje pilotov v raznih vrstah jadranja pod nadzorstvom preizkusenih umteljev. Dovrseneaerodinamiene oblike dajejo letalu zela dobre letalne sposobnosti in sodi zaradi njih med prvora·zredna v tej skupini.

Gradnja letala je Iesena. Krila so pus·Ci·easta s puscico naprej, kar omogoca tudi drugemu pilot'll odlicen razgled na vse strani. Rahel galebji lorn kril zagotavlja zadostno preeno stabilnost. Krilca so nedeljena, zracne zavore pa nameseene po sistemu DFS. Tl'up je vreienas.t, lesene konstrukcije, s smucko in kolesi za odmetavanje. Pokrov kabine je dvodelen, vsak pilot posebej lahko odpira svoj del. VoiSinski rep je pritrjen nad trupom v smemem stabiliza,t orju in je opremljen s trimerjem. Izdelavo dveh letal tega tip a je oskrbela tovarna .»Ikarus«.

Podatki: razpetina kril 19,125 m, povrsma kril 20,12 m", vitkost 17,33, lastna teza 380 kg, najboljse drsno stevilo 30.

ILINDENKA Jadralno letalo olimpijske skupine, ki ga je zasnoval ing. l1ie, je zgradHa tovarna »20. maj « v Skoplju. Letalo je namenjeno doseganju pogojev za srebrno »C« znacko. Protatip je sodeloyal ze na zadnjem drZavnem tekmovanju, drugo letalo pa bo morale letos v .preizkusevalnem centru v Vrscu dokazati vse svoje sposobnosti.

To letalo je lesene izvedbe in je prostonasec ramenokrilec. Dvodelna krilca poganja en sam vzvod. Zavore tipa Huter so precej dalee od korena in v primerjavi z drugimi majhne.

Trup pollupinaste gradnje ima padaljsek smer>nega stabilizatorja v greben. Visinski rep je prilk ljucen na vertikalni stabilizator in ima trimer. Notranjos.t kabine je bila pri drugem letalu nekoliko spremenjena, predvsem namestitev instrumentov in k)rmiIne palice.

Toeni podatki bode znani po preizkusnjah, menda pa znasa razpetina kril 15 m, najboljse drsno stevilo 27, najmanjsa hitrost propadanja pa 0,7 m/sek.

LASTA Ing. I. Sostarie in ing. Dabinovie sta prispevala jadralnemu letalstvu novo visakosposobno letalo, ki se po svoji zamisli razlikuje oct drugih. Z uporabo laminarnega profila kril, kar je zahtevalo poseben naCin gI1adnje, sta uspela doseei vi\Soko drsno stevilo, ki po neuradnih vesteh presega vrednost 35. Premoe tega .tipa je vidna posebno pri vecjih potovalnih hitrostih.

2al prei~k'llSnje se niso zakljucene in tako ni na I1azpolaga tocnih podatkov 0 letalnih sposobnostih, ki pa bodo verjetna v kratkem objavljeni. Prototip j,e izdelala .,Dtva« 1. 1956.

Celotno letalo 'j e lupinaste gradnje, kar je vsekakor novejiSi nacin izkariScanja gradbenega materiala. Krila imajo sicer se glavni nasilec, vendar so rebra zelo redko razporejena, nanje pa je prileplj.ena po posebnem postopku pripravljena oplata iz precej debelega vezanega lesa. Trup je oblikovan taka, da se pokrav kabine sklada z obHko trupa. Repne povrSine imajo obliko V -repa. Zanimive so aerodinamicne zavore, ki izstopajo iz konture krila ze precej proti izhodni letvi v obliki vee posameznih paSOY, kar je vsekakor svojevrs.tna resitev. Podatld se niso znani.

KOBAC Dvosedezno trenazno letalo, ki naj bi sluZilo solanj'll jadralnih lPilotov, je delo ing. B. Cijana.

Po naeinu gradnje se oct drugih ra!Zlikuje.

Poototip, ki so ga zgradili v tovarni »Ikarus«, ·i ma kovinast trup. Sprednji del je izdelan iz jeklene cevi, Illa katero je pritrjen ploeevinasti okvir, ki nosi oplato iz duraLa. Rejpni nosilec je lupinaste kovinske gradnje. Na spodnjem del'll ima v,g rajeno centralIliO kolo in kratko smuck-o. Krila in repne povrsine so lesene gradnje. Krila so prek,rita z oplato iz vezaillega lesa, imajo dvodelna krilca .tel' so prostonoseca.

Na letalu je bilo izvedenrh ze vee manjsih modifi'kacij in je se v preizkusevalriem centru v Vrscu. Prototip, ki so ga zgradili v »Ikarusu«, ima ikovinast trup.

HAKO 50LA10 AHERI5KE VOJNE PILOTE Amer.iSko vOjno letalstvo potrebuje letno okrog 7000 mladih pilotorv.

Zdrav1 mladeniCi morajo najprej absolv.irati 24-tedensko sploono solanje, nato osnovno }etalsko soLanje, potem liele se preoolajo na Ietenje z modernimi reakcijsklml letaU. Mlade vojne pilote oolajo na standardnem tr·enaznem J.etalu 'Beech T-34 "Mentor«, kl goa gradijo v v·eliklh seriJah . V te namene uporabljajo tudl letala North American T-.28, katera pa nameravajo izlol!itl 1z lete~ega parka svojih pllotskih ~ol, .prav tako kot za s ola.,je mladih pilotov ne 'bodo ve~ upora'btjali letal Piper PA-18 In Nor t American T·S. Doslej so mladt V'Ojni piloti ZDA ns,jprej letel.l <>krog 20 ur na letalIh Piper PA-'W , nato pa IW ur na letalu T-6 ~Texan «. No vi u~nl program predvideva 40 ur za~etnega Jetenja na letal'lh tipa ;Beech T-34, nato pa se 90 ur na letallh tfpa North American T-28, 'k ar '00 ucencem pray tako zadostovalo za osnovo pro n adaJj.,jem pilotskem ool~mju, sa'j !he po 8 urah ~oLanja sa'm, letijo ns, letalih T-34, medtem ko jIm je do prvega samostojnega poleta na letaln T-2£ potrebnih okrog 5 ur oolskega letenja z uCi'teljem.

Vzgojo mladoih vojnth piJotov so povel'i,Ji civllnim letalskim oolam, ki so doslej vzgoj:l\e ze nad 30000 mladih vojnlh .pllotov, ki jih sele nato pooIjejo V vojaske sole, da se nau~ljo letenja z .r eakelj IIk1m:1 letsU.

Iz vojnih dni 1941 Podpolkovnil{ Ivo Novak

Krusedol.

Malo letaIisce ob vznozju Fruske gore.

Tu je vojna z'a tekla naso skupino pilQtovlovcev. Doloceni s mo bili za obrambo Beograda. Tu smo prezivljali dneve hudih preizkusenj, dneve, v katerih so fasisticni zavojevalci pripravljali krvavo usodo JugosIavije in uzivali vsestransiko pomoc d'Omacih iZidajaloev.

V Krusedolu .'lmo rtedaj ziveli vec ali manj prepusceni sami sebi, kajti iudi komandanta polka in grupe sta bHa moo tistimi, ki ISO nas o domovino sramotno pl'odajali sovrazniku. Nista se mogla vziyeti v nas kolekitiv, nisba se briga'l a za nas. Njuna povelja so bila vcasih pray nerazuml jiva, nbujajoca odpor! V njih smo vedno jasneje spoznav'a li, da jima je razen veseljacenja z zenskami vsega drug,e ga Ie ikaj maIo mar.

Nasi pHoti, me haniki in vojoaki S'O bili drugacni. Dnevi, iki S'O grozili, so nas silili, da smo se naprej in naprej izpopo'lnjevali v nasi bojni pripravljenosti. Bili smo si edini, da nihce od nas ne bo Juizem rok cak'a l sovraznika, da bo 'l.Iniceval naso domov~no in zaJS uznj eval na's e nebo. Pripravljeni smo bili bor.iti se, ceprav proti sto in stokrat mocnejsemu sovrazJlliku, z vso mocjo, do zadnjega moza in do zadnjega letala. Imeli s mo dobra letala in hrabre, odlocne pilote. In ·ce bomo udaI1ili z vso mocjo hkrati, bo sovraznik. cutil, da pot v Jugoslavijo Ie ni tako lahka, kakor so mu jo obljubljali prod ani izdajalci.

Nekateri pa s o se na odlocilni dan vendarle pripravljali drugace!

Dan pred zacetkom vojne.

Sedel,i smo v jedilniei Krusedo1. Pogovor se je sUJkal okoli dogodkov, ki so tedaj naglo prehHevali drug drugega. Spet so bile nase misli pri obeh komandantih, ki sta vznemirjena pricakova'l a, ikaj se bo izcimilo iz tega, 1m je ljudstvo ovrglo sramoini pakt nasih izdajalskih voditeljev z Nemci in Italijani. Naj's i pride kar koli, nas kolektiv je hil 'p ripravljen boriti se, tudi umreti, ce bo treba. Med nami ni bHo izdajaka!

PrekinH nas je kurir. Komandant polka nas je klical v ambulanto. Bled v obraz in silnro razburjen, nam je s komandantom grupeSIPorocil vest, 'k;i smo jo pravzaprav vse te dni ze pricakovali.

Z drhtecim glasom je dejal komandant: »Po sporoC:ilu nase obvesceva.lne slllzbe nas bodo jutri zarana napa'CHi Nemci z velikanskimi letalskimi silami. Bodi,t e pripravljeni in cakayte na nadaljnje u'kaze in navodila! « Osupli nad raLlbur:jenostjo obehkomandantov smo 's e r'azsl'i po svojih opravkih. VsakQmur je bilo tedaj docela jasno, da je vodstvo 'nase skupine ikaj kilavrno.

K sreci je bila morala pilotov in vojoakov boljsa, zato ;'smo o dl'Ocno in brez posebnega vzneni:irj enja cakali, da !pride to, do cesar IS'O dog'Odki zadnjih tednov in dni slednjic moraLi privesti. »Kak'O je n ekaterim s iIno tezlm pomisliti, da bi umrl v boju za domovino, « je zamisijeno dejal kapetan 'Miha, eden naj boljsih in najodlocnej-Sih lovcev v nasi grupi. »Si ju videl, kako sta hila raZlburjena1 Vidis, dragi m'Oj, Ie tega mi je zal, da bodo os tali za menoj (moji) nehogljeni crvi'ci (otroci). Kdo ve, kako se jim bo godiIo in, ce se hodo znaU boriti, kak'Or se bomo mi? « Potem smo tudi vojakom sporocili, da bomo naslednje jutro naJpadeni. Sporocilo so sprejeli mirno, z odlocnostjo v s·rcih, . pripravljeni na 'boj.

-{:(

Noc med 5. in 6. aJprilom je minila v mrzlic.nih pritPravah. Ob zori je bilo vse nared . Motorji prei ZJkuseni in ogreti; stroj-

nice in topovi napolnjeni, piloti z navezanimi padaJi v letalih. Z'e leli smo si, da bi ob na:letu prve 's ovrazne eskadrilje vzleteli vsi nasi lovci, ker bi tak'O nasa udarna ,s ila vel!ilko pomenila.

0koli sedm'ih zj'lltraj smo iz smeri Novega Sada zagledali prvo jato nemskih bombnikov. Proti Beogradu 'je le-telo sto sovraznih leta!! Torej, vojna se je zacela! .. .

Nihce se ni poveljev,a!! Cudno! Sami smo pognali mot'Orje ~n se pripravioli za prvi bojni 1P01et, 1l0da tedaj smo zaculi glas osovrazenega Ikomandarnta: »Vzletij'O naj samo prve patru.Jje iz vseh eskadrilj! Osta'li pocakajte na zemlji! « Takoj nato so vzletele prve dvojiee iz vseh treh eskadrilj, sest letal. Izdajalski '! romand-ant ji h je same pognal pred razbeljene cevi sovraznikovih topov in strojnie. Trije - Bojan, Vasa in Gedja se niso vrnili, medtem ko so osta'lim trem Nemci Ie-tala d'Odobra preresetaJ.i.

Kot vodja s kupine sem vzletel na celu d'r uge jate nasih lovcev. Imeli smo nalogo preprecioti ikrdelu »'stll'k« bombardiranje Beograda. Toda bili smo rprepozni, ker smo vzleteli .PO lIkazu komandanrta, hkrati pa nas je oviralo nase protiletalsko topnistvo, ki nam je s svojim ognjem presekalo pot rk Beogradu.

Skupina za skupino je vzletala, a z bojneg a poleta so se vracali Ie redki. Tako sta izdajalska k'Omandanta posiljala v smrt majhne skupine pilotov, names to, da hi ukazala v boj ",sem sestintridesetim, da bi obracunali s sovraznimi bombniki! Po njuni zaslugi nas je bilo nals lednjega jutra od sestin't ridesetih Ie se dvanajst. Iz ostan-

kov nekdanjih treh eskadrilj smo sestavili eno in vodstvo je ,prevzel ikapetan MilutiIn. Spet alarm!... VzIeteli so vsi, raze'll porocnika Djordja in mene. V nekaj minutah so nasa letala izginila v smeri proti Beogradu. Vojaikiso nas trenutek nato opozo rili na n'Ovo skupino nemskih leta.J, ki jih je iz Novega Sad a obstreljevalo nase iprotiletalsko 1iopnistvo.

Preden sem s e zavedel, sem zagledal poroeniika Djordj'O, kako je s svojim lovcem vzletel sam proti tolikemu stevilu sovraznih letal. Sitekel sem ik radiu in praV'kar 'lljel Djordjeve besede: ;»Napadam! « Potem se je 'kot meteor z vso naglico zapodil v sredo »Heinklov« in »,Messerschmittov lll()« . Napadel jih je iz smeri sonca tako bliskovito, da zaradi njegovega nalgllega manevra, drZlnosti in zaradi gnece svojih letal okrog Djordja niso mogli streljati nanj.

Djordje je iz neposredne blizine obsul eno izmed sovraznih letal, ki se je mocno zagugalo, se odcepilo od s'kupine in obstreljeno samo poletel0 proti Beograd'll. Toda porocniik Djordje ga je napadel se dvakrat, dokler letala ni objel gost crn dim in je brez moci strm'Oglavilo. Dva Clana njegove rposadike sta odskocila s padali.

Vesel! nad svoji'm uspehom, je Djordje zahteval po radiu: »Vodite me k naslednjemu cilju! «, a presekal ga je glas komandanta: »Takoj na pristanek! « Djordje je rpristal, za Illjim lPa so pristali tudi vsi os tali.

Medtem pa je Beograd gore!. Gos,t i crni oblalki dima so se dvigali nad njim

in veter jih je nosil v daljavo. Skusali smo preprec.iti, pomagati, toda ... »Pi-ihajajo! « i:l Spet so hrumela krdela sovraznih leta1.

Alarm! Pohiteli smo Ik letalom, s·i v naglici nadeli padala 'i n po '~ratkem manev-ru smo ze bili v zra~u. Beogradu se j-e priblizevala nova sku-pina ",Stuk«. V 'k linasti formaciji smo hiteli iproti njim, vendar, da bi jih napadli 5 ostrani s'Onca, smo bili zaradi ikomandantovega obotavljanja spet prepozni. Nacrt nasega vodje, kapetana Mihvtina, nam ni uspel, zato je k'r atko poveljeval, ko smo se pribHzali »Stukam «: »Poveeajif:e medsebojno razdaljo! Napadamo! « Nasa letala so drhtela v najvecji hitrasti, ki so jo zmogli tuleCi motorji. Nas manever je presenetil ,sovraznika. V majhnihskupinieah smo zace1i boj z veliko mocnejsim sovraznikom, Ie s to prednostjo, da so njegova letala, oblozena z bombami, bila manj okretna.

V tern naglem napadu so piloti nasih loveev pokazali vs'o s'Voj'O drznost in odlocnost. PodpOTOcnik Alekslic je drugega za drugim unicil tri sovrazne bombnike, potem je enaka usoda dolclela 1Judi njega.

Da, res hrabro S'O se drzaoJi na's i lovci, vendar se steviIni s ,t ega oojnega poleta niso vec vrnili. Krdelo sovraznih bombnikov je u-trpelo tolikooe izgube, da si ni drznilo nadaljevati ipoti nad Beograd. Cez VrSae so jo Nemci ubrali nazaj proti Romunij,i.

Zapletel sem se v letallski dv'Ob'Oj, v katerem sem porabil se poslednji naboj .

Moral sem opustiti zasledovanje s'Ovraznika in se V'rniti na letalisce. Okrog sebe ti8ti trenutek nisem videl nikog'a r. Pozneje sem pod seboj, na levi opa21il stiri lovee.

Mislee, da so nasi, 's em veselo pole tel k njim. Toda - hili so lovei z rumenimi repi incrnimi 'krizi! Opazil'i so me in se obrniH nadme. Strm'Og-l avil Bern in se izraV'nal Ie nekaj metrov nad zemljo, nato pa v nizkem, vijugastem poletu dosegel letaIisce. Sovrazni lovoi so me izgubili.

Na letaliscu sem nasel sarno stiri letala nase skupine. Bred men'Oj so pristali kapetan Bora, kapetan MHutin, poroeniok Djordje in vodnik Halembek . .. Drug'i h pet ni bilo vee nazaj! . . . . Vojak Golob mi je pomagal sneti padalo. Z za'i ostnim glasom mi je jel p.r ipovedovati, kaj se je zgodiIo s kapetanom Miho Klavoro. Deset minut pred men'Oj se je vrnil nad letaIisee. Ko je ze dobil dovoljenje za p!ristanek, sta pod njim pribrzela dva sovra.zna lovea. Kape.tana Mih'O so obvestili po radiu in hi-p pozneje se je z vescim manevrom ze postavil prvemu Nemcu '»V rep «. Dovolj je bil kratek rafal in Miha s'e je ze ipTi'lepil za drugega. Skusal je na kratko opraviti z njam, toda tedaj je Mihi zmanjkalo municije. Javil je po radiu in prosiI pomoci. Tedaj je bLlo na letalisou sarno 5e letalo komandanta grupe, pripravljeno za vzlet. K'Omandant je z zemlje sprem'ljal b'Orbo ka,petana Mihe s s'Ovraznima lovcema. Zdajci je sedel v letalo, vi!lgal motor in kazal'O je,

da bo n aslednji trenutek poletel na pomoe kapetanu Mihi. Toda . ... komandant je spet izkljucil motor in pre klinjaj'Oc skocil iz letala. Namesto, da bi vzIetel in resil kapetana Miho, je robantil in psova'l, kdo mu je zamenjal padal'O in medtem -s e je pac zgodilo, kar se je morale zgoditi. Kapetan Miha je ostal brez municije. Skusai se je otresti s'Ovramika, 's e mu vesce iz'Ogiball, vendar, v trenutku, k'O je ze kazalo, da se bo izmotal iz zagate, je napravil us'Odno napako. Sovrainik je t'O priI'Oznost izkoris't il in pritilSnil na sprozilee. Njegove strojndce so zarezgeta'le in hrabri 'k apetan Miha je z gorecim letalom omahni1. Preresetano letalo j-e padlo na njive blizu letaJ.isca. Kapetan Miha Klavora je padel, padel kot zrtev Ik omandanlta grUipe, ki mu ni pomagal zavoljo zamenjanega padala.

Tu, na vznozju Fruske g'Ore je grob junaskega pilota - lovea, Mihe Klavore, enega StevHIJIih iz dvaiIlltridesete grupe, ki nis'o oklevali v b'Oju zoper faSisticne osvaojalce zrtvovati svoje ziV'ljenje.

LETOSNJE SVETOVNO PRVENSTVO V JADRALNEM LETENJU Letosnje svetovno prvenstvo v jadralnem letenju bo organiziral Aeroklub Francije, in sicer v Saint Yanu v blizini mesta Vichy, kjer je bilo pred dvemi leti II. svetovno prvenstvo v skokih s padali. Prvenstvo jadralnih letalcev, na katerem se bodo borHi za naslov svetovnega prvaka v tej letalski disciplini vsi najboljsi jadralci Finske, Kanade, Jugoslavije, Avstrije, Danske, Spanije, Anglije, ZDA, Holandije, Sovjetske zveze, eSR, Poljske, Italije in Francije, bo v dneh od 23. jUnija do 13. julija, stem, da bode tekmovalci prvih pet dni porahili za priprave in trening. Zacetek dejanskega svetovnega prvenstva bo 28. junija. Na letosnjem svetovnem prvenstvu bo vsekakor doslej najhujSa konkurenca, saj se bode v Saint Yanu srecali najboljsi jadralci vseh tistih driiav sveta, ki v tej panogi letalstva nekaj pomenijo, tu pa bo hkrati tudi revija najboljsih sodobnih jadralnih letal, s katerimi se bode tekmovalci skusali uveljaviti na vrhu Iiste. Upamo, da se bodo tudi letos nasi jadralci, ko bode med drugimi imeli resne konkurente v sovjetskih, ceskih in poljskih letalcih, uspesno uveljavili in nase jadralno letalstvo dostojno zastopali. V tej zelji nasim najboljsim ze zdaj zelimo kar najbolj uspesne priprave na svetovno prvenstvo in najboljse rezultate na njem!

Eno najbolj§lh protipodmornl§klh letal Short .Seamew. vzleta z letalonosl\l{e

)Vsak.a sola nek.aJ stane •.. « • Skuplnskl poletl v parih. Na vl~Inl 4500 m vkljuclte klslk. Vmna pol eta 8000 m . Letlte v skuplnskem In borbenem polofaju,« to so blla ta dan povelja, kl Jlh Je daJal pllotom svojega lovskega polka komandant, podpolkovnlk lvanovlc na enem na~Ih voja~klh letallSc. . oPazlte na temperaturo motorja!

Na tej v~tnI bo prlbJlzno -'lO' C. Pazlte na vkljucevanje In Izkljucevanje hltrostl kompresorja In na pristajanje!« »Jasno?«

oJasno!,« so odgovorlU pllotl. oK letalom!« Takrat s.em letel kot spremljevalee vodje para, dvojiee lovskih letal. kl pomenlta najmanno taktleno enoto v lovskem letalstvu, glede na to, da 50 vsa klaslena, torej batna lovska letala, kakor pravlmo - z. repa brez krltja. Spremljevalee vooje para Ima nalogo seltltl vodjo para pred nenadnlm napadom sovraznIka v rep. V tern je tudl eden vzrokov za brezmejno tovarl~tvo, kl vlada med pllotl lovel, kajtl v zraenem boJu Je osamIjen lovee kaJ lahek plen sovraznlka.

Z '\[oojo para, podporoenlkom Bugars kim sva toreJ Imela do vzleta se dvajset mlnut. Do tedaJ se dovoU casa, za kratek pomenek In za cigareto. oBI na vUlnI 8000 m Izvedla kratek zracnl boJ?« me je vzpodbudll Bugarskl. .Vd, to - pobozno - skuplnsko letenJe ml ze kar .preseda!« .Se strlnJam,. sem odvrnll, kaJtl dvakrat ml nl bllo treba reel. BrZ sem bll prlpravljen malee odstopltl od naloge, eeravno ml Je bllo povsem ja5no, da Je to strogo prepovedano.

Toda, enkrat nl nobenkrat! .•• »Trldesetsedml In trldesetosml v letala! Vzlet eez pet mlnutl,. je opozorii das v zvoenlku kontrole letenja. Bugarskl Je bll trldesetsedml Jaz trldesetosml.

Naglo sva sl nadela prlpravljenl padali, kapl In se povZ'}Jela v naJlila lovea _S-49., na katerlh smo tedaj letell. Medtem ko sem se prlvezoval na sedezu, sem hltro preletel InUrumente, posebej se manometer za klslk In prelzkusii delovanJe krmll.

Vestnl mehanlkl so poskrbell, da je bllo vse v redu.

Pognal sem motor In vklJueil radio. »Trldesetsedml In trldesetosml na betonsko stezo!.

ZapelJala Sva na betonsko stezo, se zadnJle prelzkuslla delovanJe motorJa, na.t o pa je vodJa para povel.l eval vzlet. Dodala sva plin, naJlnl letall sta se pognali po stezl In se naglo odleplli.

BII je lep, Jasen dan. PreJ kot sva mlsllla. sva se znasla na vlSlnl 8000 m.

KIsik Je bll v redu. Torej .. • .Zaenlval« Je slednJie ukazal vodJa para. »Razumem! « Bugarski Je takoj nato presel v levi krog In ga vedno bolj zmeval.

Sledll sem mu In mu sllli v reno Nisem ga smel Izpustltl, toda vodja para se me je sku.al znebltl. Naglo je obrnil v oster desnl zavoj. Brzino mer ml je tedaj kazal hUrost 400 km na uro . Bllo mi Je slla vroce In znoj ml je ze napaJaI pilotsko obleko, v senclh pa sem cutll mocan pritlsk.

VodJa para Bugarskl je zdaJel zasukal svoJe letalo v navplenl let, nato na hrbet In pre~ el v retournement, koneno pa s hltrostjo okrog 500 km na uro v looping v smeri sonea. To Je uelnkovlt manever, ee se hoee~ otrestt zasledovalea, manever, v katerem tI .n avadno uspe, da se doko·p IJd nasprotnIku za rep. Bugarskemu je to doeela uspelo. V trenutku sem ga bll Izgubii Izpred oel. Dvigal sem se navplcno In, ko sem se nagnll naprej, da bl Bugarskega laze llgledal, sem nehote krmilno palleo potegnll nase. TO je bllo zame usodno!

Letalo se je nekomandlrano zavrtelo okrog svoje . vzdolzne osi navzgor, v tern je motor utlhnii In zna~el sem se v poloZaJu, kI ml ga pray gotovo tedaj ne bl nlhee zavldal. Videl nisem ne neba, ne zemlje, Ie mocno vrtenJe letala sem obeutll. To Je blla avtorotaciJa letala v hrbtnem wrilleu.* To Je bllo prvle, da sem se z leta10m oS-49« znMel v hrbtnem wrllleu .

Potegnii sem krmllno palleo nase in postavll smerno krmllo v nevtralno lego. Krmllje Je delovalo in letalo se Je brz Izvleklo iz hrbtnega v navadnI wrllle, Ie. da Je bil kot nekoIlko manJU od kota pri nllimeravanem wrilleu. Naravnal sem krmlla za

Ing. A. J .

Za leta lo je oprema z brez'zH~ntm,i naprava·mi ed1na zanesljiva zveza z zemljo. RadiJski valovi vodijo letalo na njeg(wi zra'cni' !poti preko kontinentov on oceanov, omogoca;jo zv-ezo med posadko letala ter ljudmi na zernlJi in omogocajo naposled ob vsakem vremenu varen 'pt"iostanek. Dand anes leta.[o n i vec zapu~cena 'in osamljena naprava" ki se preblja med nebom in zemljo sko-zl oblake ;n nevihte proti svojemu c.\lju. Z e l ektr()nsklmi napravaml je namrec O'rgansko povezano z ljudmi na zemIjI . Do-Io-eanje smeri Jetenja, ,preleteno kilometrazo in pr.i'stanek . vse to kontrolira,jo nap rave v letal u dn lJ1a IetaliScu; Prlo-t lahko ce.!o docela preda up,r avljanje letala elektronsk:im ,instrumen tom. k'i sami IP'o'skrbj.Jo za . nje'gov p.ravilen let in ' prlstanek.

Toda tehnika ra di jske l etalske navigaclje ni doeegla danacSnj-ega stanj a naenkrat. Razvoj je -btl pre.cej doig in Slika '1. tezaven. Pray gotovo pa 1. Okvirna antena, je zelo roiter naprede'k 2. vrtilna cev, 3. stopinjelektronske telmlke med ska skala za ugota vljadrugo sveto,vno vojno nje lege antene mnogo pripO'moge1 tudi Tarzv'oju te veje znanostl. Najmodernejse jill najpo-polnejiie navrlgadj,Ske naprave dmajo v ZDA, EV'I'Qpa pa se trudl, da hi zamu.1enocimp.rej nadoknadHa. Trenutno vodi:jo v Ev!'()p·1 v tern pogledu A·ngLija, Ita I'ij a" Nemei.ja in Francija.

Za let prot! dolo cenemu ciJ,ju 'potrebujemo v naeelu en oddajl1'ik in en sprejemn'ik pod pogo.lem, da ima ena od obeh anten usmerjeno karakteristiko i:2:zarevanja. An'letn s takLmi svojstV'i je vee VI'st, bralcerri 'pa je go-tovo znana tako iJrnenovana okvirna alJ1ten a. Take a ,... tene 50 upora'b'ljaH Pl'j !pTv.ih rad,ijskih sprejemnikih. To je ozek sti..rioglat ali okrogel okvl'r. <na katerega je nav1ta zica,. OkvlT lahko vrtimo <>koli Osl(slJka 1). V primeru. ko imarno stranlco okvi,ra obrnjeno prot; neki radijski postaji, je sprejem te postaje najmo,cneJsi. Ce okvjrzavrtimo za 90', pa sprejemna mo·e pade na minllml1JtIl. 'Zavrtimo gase za !IO' v Isti smeri vrtenja , pa spet dobimo maksimum s prejema , a pri 270' zav.rtitv,i SP'et minimum . To nam pove, da lalrko ugotovlmo maks'mum a1:l pa mlnimu.m sprejema neke postaje po dvak rat,ce zavrtlmo anteno za 360' okoli njene osi. ,s tern spoznamo smer, v kater! lezi postaja. katere jakost 'ugotavl.lamo, ne moremO pa vedetl a Li lezl oddajna postaja pred letal'Om ali za nj:im. Ta negativna I,astnost navadne okvjrne antene se imenuje 'lIOO-stopinjska negot·oyost. Z a obrat...i prirrner, to je dolocitev lege letala z zemlje. ,bi bili torej potrebni dYe okvirni anteni, pl'ikljU'ceni na d va '1prejemni·k a. Te dYe napraV'ibi morali bit! druga od druge prec·ej odmaknjeni. Ko obi letalo zahtevaJo ugotovitev svojeg.a geog.r Mskega po-Io zaj.a , bi bilo potrebno na obeh spr.ejemnikih vrtebi okv:irne antene. dokler ne bl dobili mimma signala letalovega oddajnika v ~prejemnikih. 1z odbr,a nih koto v, za k01:lkor je bilo treba zavrteti anteni. bi lahko precej tocno izracunal1 polozaj letala. Ta meto-da pa .le zamudna in neprakticna. kajti hkrati Ilahko ugo-tavljamo sarno poloza.j ,enega letala. 'Z aradi te.ga je tehnlka isk,a la in nasla edJno Imozno resi·tev. in sicer, da postav:imo na zemlji navaden oddajnik z anteno Za 'k rozno zalf ·cenj.e. Ta oddajnik nenehno izzareva

Slika 2.

svo.l kar.a kte risticni znak. ki pove, d a :p,ripada n . pro l"etalirs.cu »X«. Na letalu je Inontiran sprejemnik, Qpremljen z jz;boljsano usmerje no anteno.

Njena karakteristika n:i vee podobna osmici, kot pri okvirni anteni, temv,ec ima oblJiko kardi.oide (srcasta oblika). katero nam pl1ikazuje slika 2. V tern pr.imeru pa odpade '180~stopLnjska negotovost.

Antena s tako karakteristlko je izdelana 1z kombinacije o.kv.irne lin n ava dne antene (s kro.z.nim zareenjem). S pomocjo ta'ke antene letalo sarno ugotavlja svoj polozaj ,(geogr.afski). Za to mu lahko shl,zi katerl :koH oddajnik ,,,. zemU!. Potrebno- je sarno zZ ·usmerjeno anteno ugotOV'iti, v kateri smeb le"i en znani oddajnik, nato se smeT drugega znanega odda.jnlka in iz kotov, za kol:lko-r je ' bilo treba a.nteno zavrleti pri .i'Ska'nju o'beh oddajnikov, I.ahko s :pomocjo zemljevida in obeh kotov izra,cunaomo geografski polozaj letala .

Nadaljnja pot na:predka je vodila do izdelave tako .j menovanih radiokompasov. Vse te nap rave ima jo ·eno al.l dYe okvirnl anteni in dajejo sHusna in O'P,Ucna znarmenja. Do sed·aj obrarvnavane naprave so zahtevale precej zamudno manipul.acijo 1'11 je bHo uspewo delo z njlml odv i'SllO od Izu>"jenosbi in vestnosU osebja. Omogoca le so ne sarno let v dolo ceno smer, pa'c pa tudi dolo-canje geografskeg.a polotaja I,etala . Pri u:porabl radiokompasa odpade V'Saka manipulacfja oseb.1.a· na letalu.. ker se smer leta lahko odeita n",ravnost na instrumentih, al'i pa jo ugota'vljamo na sluh. Najenostavnejsa izvedba radiokompasa je ta, da montilram·o na vsako k ·nLJo leta,la po eno okvi:nno ·a nteno. Anten! sta poslavljeni med sebo j pod doloeenim 'ko,t om. Ce letalo let! tocno prot! zemeljskem u oddajn.iku, potem se v vsaki anteni inducira i·sta vi,sokofrekvencna napetost. V primeru, da leta]o Slpr.emenri svojo SIner, se v eni anteni indu"ira veeja visoko-frekvencna napetost ko-t v drugl.

Napeto-sti, nastaH na anlenah, vodimo na dva 10cena ojacevalnika , la dva pa vplivata na kazalec merilnega Instrumenta. ,Ce sta obe .napetosti enaki, stojl kazalec tocno v sredini i nstrumentne skale.

Brt ko 'Se spremeni napetost na tej aU 01111 anteni, se kazalec odmakne ,i'z .sv·oje s rednje ,I·ege, kar tudi pilota opozori , d,a mora popravitl smer letenja.

S ilka 3.

Na talost 'pa ta metoda prj bocnem vetru '111 U;POr a bna. Tehnllk a je poiskala druge treSttve . Komb :nirali so radiokompas z napravo 7. usmerjeno anteno. 0 kateri smo govorili v prejsnjem odstavku. V tern .pr.imeru ne moremo·. Jz cisto tehni·cnih razlogov, del·atl z dvema krajevno loeenlma ant enama.. zabo so sestav'iH napr.avo z ·eno usmerjeno anteno, katere usmerjena 'karakterisblka se s pomo-cjo posebnih kontaktov caso'vnoena'komerno poj.avlj.a enk'rat na eni. druglc na drugi stran! antene, kar nam ponazoruje s llk a 3. AntenskoJ okvJr je 'P'05ta·vljen to-enG pravokotno na os letala. V obmocju 'prekrivan.la obeh kard:lo' d bo dnduC'irana napetost v anteni ena'ka v obeh legah kontaktov, oz. kardioid . Ko pa spremeni mo smer p-oleta. dobl antena pri eni legi kontaktov vecjo, pI"> drugi pa Jnanj.so :induc:irano napetost. To koristno uporabimo in spr.e membe regl.strlramo na instrumentu ali .l'ih pa poslu~amo. Brt ko -odklo,pl'mo motor, ki preklaplja kontakte na antenski tuljavi. lahko antenD, oz. celotno n.apravo, uporabljamo po nacinu, op!sanem v pl'ej~nJem odstav·ku.

Doslej smo- govorHi Ie 0 brezzicnih orientacljsklih naprav.ah. kl lahko sl.u z'ijo za let v poljulbni s merl. ,Zaradi vedno vecjega razvoja letalskega pot ni~kega 'in tovornega prometa, so v zraku nastale nekake >o ceste«. katerih .so se dnala letala med ,):loleto'm od tega do onega I'etalisca. Zato so za·celi op.remljati J.etalisea s posebniml vrstami oddajnlkov, kl so s "vojimi signal:i, oddaj.antmi na poseben .r:ta-cn. zadsali med nebom jn zeml.jo »potj«, po katenh letalo br·ez skrbi in varno let! pro·ti C'i1ju. Vse te nap rave imajo skupno Ime radHali.

Kot pr vo >"azvojno stopnjo v tej smeri naj omenimo i'etaUscnoi oddaj",ik z vrtljlvo usmerjenoanteno (n. ,p l'. okvirno). Taka antena Izzareva usmerjeno v horizontalni smel1i na dYe nasprotnl stran!. Ker se antena vrti. opisnjeta ta dva snopa veHk k ro-g okobi oddaj'l1i,k'a. Ce ·l emmo v obmocju tega oddajnlka, ga sLiSimo v ca su, ko se antena

'", • i , , , ' , . , , .

, ,', ...' ~, 'J.'I,' I-I I -, t)

I~L:

' ... ' _, L'

I I

-

- -

11 I

I ,~) • I I,

1. Antena za krozno Idarevanje, 2. vrteea se dlpolna antena, 3. motor (1800 obratov v mlnutl), 4. tOOlsko kolo (9,96 kHz), 5. govorn l kanal, 6.pozitlvni znak, 7. govorni ojaeevalec, 8. modulator, 9. g ene rator (60 Hz) , 10. omejevalec modulacije, 11. oddajnik

2

Izhod 11, normalnega wriHea, toda letalo nl vee reaglralo, leajtl v ve ejl viSini je zrak r edkejSi. zato tudi l,rmiIj e n e deluje tal<o uelnkovito k ot bli ze tl em .

Imel sem se ol,rog 4500 m viSl ne .

Motor, kl je prenehal d elovati zaradi prevelike obteiitve, je se vedno uporno poClva!. Upal sem, da ga born znova spravil »k seb l.. N ekajkrat sem premaknli roelco za ,plin. K sreel n e zaman. Ze po neleaj glbih ro eice, j e motor zacel . pokasljevati., nato pa je spet zapel , ceravno ne lie povsem normalno . Toda, h:o je si1a, je clovek vselej zelo s l<romen: Medtem je moj »8 -49« n aprav il ze kopi co obratov, prl cemer sem obcutno Izgubll na vlSin!. To me je slll10 k odlocltvl - skoNt! s padaIODI, za Itar pa sem bil Ie malo n a-

",

,

\

....

-

9

...

_-

I

10

6 7

S!ika 4.

zavrti za 360' d v.akrat mocno In dvakrat sla·bo.

Sprejemnuk na letalu je lahko najnavadneHe j'Zvedbe. na leta.Ju pa mora bit! 'Posebna stop-ura.

Kazalec te ur'e se giblje enairo hitro kot antena zemel'jskega oddajnika, KO j.e ,antena zamelj-skega oddajrrika usmerjena tocno v smert sever - jug. odda leota na vse stranl enako sUs en signal. Telegratist na letal'u na osnovi tega si;gnala sproZli u r o in jo spet zaus tavi. brz ko nasro·p ! minimum spTejema. SteV'i j.cll'iea· na ur.! mu ze direktno pokaze polozaj letala v slo pinjah . Za danasnje pojme je seveda tak nacin ugotavljanja smer'; IPoleta s kor.aj nemogot in zelo nepraktlten. Tehll'ika se tud.i s temi Irezl11tMi n1 zadovolj'iloa .!In kmah, so bHi iZdelanl letalistn'i oddajll'iku. kjer se .antena ne vrtl. omvgotajo 'pa varno in Tavno pot k cilju.

Spomnimo se. da smo z e govorih. kako lahko s pom()tjo kombinacije ok",irne :in antene za krozno tarcenje dobimo karakte r.istiko kardio;ide. Ce s mo menjall s pre klapljanjem antensk e tuljave sme:r toka sko,",i anten'o. smo doblli kara:kteristiko dveh karttiodd ,(sl1ka 3). Ce d()se'i.emo. da se bo karakter,i stlka 'Izhrevanja letalistnega oddajnlka tudi tako obl' kovala In. ce nam uspe oddajati v tasu ()bstoja ·ene ka-rdlvd!le n, 'pr, ,p dko' Jz morsejeve abecede. v ,t asu d-ruge kard.lolde pa ·crUeo . bomo d()segM naslednje: yes Iprostor okrog o<Idajnika ,bo razdeljen v dYe roni. .Lev.a eona bo n. Pl". cona trtle. desna pa cona pik . Edino v simetrali bo jakost crtle enaka jakos ti pik. Ker pa je med tr tleo in plko zelo maj h en casovni razmah. ,bomo v letalovem sprejemni'ku sllsali , ce bomo leteli po sJmetralJ. skoraj neprek,lnjen ton . l'evo in d esno od si metra1e pa ,crtlee. oz. ,p i k e. Tako opremljeno letalisce ,i'ma torej dve »cesti «. ki vodita do nje.g a.

S komb.inaeijo dve h taki h na'prav in prj nacinu d elovanja. kot sm o ga Ipravk a'l" opisal:i. lahko zg,ra -

d imo stlri zracne »ceste « do letalis ea, V pokrajun.ah. kjer SO leta l:i5ca o premljena z oddajnik;i ta'ke vrste. 'potrebuje letalo sarno navaden sprejemnik in ze lahko I,e ti 'PO 'bre1,zitno traslrani ,. eesti« proH cil ju.

Opisane napr.ave preds tavljajo 'S tanje tehn,l ke z a letal sko navigacijo pred drugo .svetovno vojno.

T a pa je pnlnesla mogote n raz voj 'Posebno napodrocju ultrakr.atklh lin d ecimetrskih valov. Nj'ihova ulPorabnost je blia slcer ze v prej-snjih ,casih znana . v endar tehnlka se ni imela u s t rez nlh sredstev, Danes letlijo v'sa potnl§ka letala v .Almer.lkl 'in v v etini evropsIclh d rlav s pomo~jo ulltrak ratkovalovnlh naprav. Imenovanih .s kratico VOR (Very high fr·equeney Omni-Range). Ker 'predst avlja VOR osnovni kamen p1"1 .izgradn jl nav';'gaC'l j skih In varnostnih napTav za nova letallsca in za moderni zaeijo starih letalls~. sl oglejmo. kako del'uje .in Za kaj ,slu2l!.. VO,R ,Ietaqis lmi o dda.jniik je sestav'l jen 'iz ultrakratkovalovnega oddajnlka s posebne v rste anteno. Oddajnik irlarev.a dYe vrstd modu\.acij e.

Antena je kom'binaeija dveh anten . Ena 1zzareva neusmerjeno. d ruga pa ·se vrti s httrostjo J600 obl'atov na mlnuto ,in ima dvo kro zno karakteris tlko (po dobn o kot okv.irna antena). Nosllni val za prvo .a.n teno je amplltudno in frekv·encno modu!iTan. nosilni val druge antene p a n l modulil'an. vendaI' 2Jaradl svoje rotacije povzroca v ~prejem­ nlku na letalu: ampLitudno modul acij o. Natelno shemo oddajn.ika VOR nam kaze siJika 4. VOR spre j.emnik na letalu je 'kons truil' an ta.ko. d.a. l ahko razlikuje med dvema v.rstama modulaeij. kate r e da.jeta anteni oddajnlka. in la hko mer,! fazni kot med obema znakoma . (modula ci jama). Za vsak a 2Jl mulni ko t j e ta fa zn. kot dru ga ,~eJl. El ektr.icni fazni kot posta ne na la natin merilo za, azimutni kot , Tako je lega letala glede na oddaj ni k na

vdusen. poizkusil sem se za dnji c . Ko se je letalo zasulealo do tocke. ko se za cne sukatl za nadaljnjlh 360', sem Izkoristil trenutek, ko letalo med p adanjem malo zastane. Mocno sem su nil krmllno paileo od sebe In dodal poln plin motorju . Moto,r je poslu sno zahrumel z zmogljlvostjo svojl h 1300 KM. Letalo se je strahovito streslo, too' da avtorotaeija je prenehala. Poeakal sem se trenutek , da je hltros t narasl a, na t o pa sem u smeril »8-49« naza.j v vlSlno. Zavriskal bi. od ve selJ a!

Ko sem l etal o spravll v normalnl poloiaj , j e mOj v lSinomer kazal Ie se 2800 m, torej sem v hrbtn e m in navadnem wrllleu padal nekaj vee kot 5000 m.

Tedaj sele sem se s pomnil, da Imam radio oddaJnlk. Bri sem polelleal vodjo para Bugarske.'l'a. »Kaj, za vraga pa ,p oeenjas, trldeset.osml? KJ e sl?« Javil sem mu svoj polozaj In vl s ino, nato j e bll v nekaj trenutkih prl men!. Znova sem se mu prlb ll zal in odletela sva tesno drug za drugim prot! letalilicu .

Najlna »8-49 « sta veselo rezala jutranje soncne zarke. Zdelo se mi je, da lie nikdar nlsem l etel tako mirno In poslusno ob vodjl para! Ta doilvljaj me je Izueil In sem obljubil sam se bl , da ne born nlkdar vee odstGpal od na loge. »Tridesetsedml In tridesetosml, Imata dovoljeno spuseanje,« me je sl ednj l e pre dra ml! iz m isH glas v slu salkah. PGd nama se je ze raztezalo pro strano d cmaee letalisee.

-n -J Wrille: karakteristi e no vrtenj e l etala v s meri prot! zemlji, I,ot ena od posledic izgube hitrosti

POPRAVEK V prvi s t evilld r evije » Krila K SDIO v cl ank u »10 l et jugoslova nslcih motornih letalsklh I<onstrukel j «, n a s trani 10, objavili pomanjldjive podatke. Navedll s mo , da je l etalo ).KurirK s l{onst r uir a l sarno in g . Boris Cijan, d ejan sko pa je pri leo n stl'uiran j u tega lef.ala sodelo val tudi in g. Miha Mazovec, ]{ar

ob te j prilo i no sti popravlj a mo.

1

MORSE.TEVI ZNAKI

3 7

2 8 10

4

9

Slika 5.

1. Antena, 2. spreJemnik, 3. filte r za 30 Hz, 4. filter za 10 kHz,S. omejevalec in diskriminator, 6. VOR dolohvalec lege, 7. VOR smernl selektor, 8. instrument za ugotavljanje leve ali des ne lege od s meri selektorja, 9. instrument za ugotavljanje, ce letalo let! k ali Od VOR postaj e, 10. govornl kanal

A B C D E

T U

V

W Z - - ..

F G II I

X Y

1 2

J

3

K L M

4 5

N 0

7

P . --.

R.-.

8 9

S

0

..-

- ,-----

6

...

--------

e

I

I

Helik~'pter

se je odlicno izkazal za resevanje ali za pre nos raznega materiala na visokogorske predele

defin'irana vsak trenutek ne glede na trenutno smer letala. Azimutnl kot stalno k ,aze posebe n dnstrument v letalu, Ce pa ' zeli pll'Ot lete tl samo v dol'Oeeno smer, S1 jo izbere na inStrumentu, imen'Ovanem smernl seIekt'Or. Drugi Instrument kaie all je letal'O v smeri ·aU ne (kazalec se odklond levo ali desno 'Od srednje lege, kJi kaze smer, i7Jbrano s smernim 5ele]<,torjem). Mnogo k'Orlstl tudi dns trument, kl kaZe, a li se letal'O prJbJjz uj.e all oddaljuje 'Od VOR. SlIik,il, 5 kaze shema,tski pregled letaIskega VOR-sprejemnlka ; dobro so vidl eta ll ~,c u

z e~a SHe~a

5

V

ETA

Po prejemu potnistkih letal vrste Douglas DC-7C, bo angleska prekomorska letalska druzba BOAC vvpostavila novo ceZioceansko potniS'k o letalsko progo med Londoltlorn in Los Angelesom. Letala bodo letela na tej ipr'o gi Ie z enim vmesnirn pristankom. Polet od Los Angelesa do New Yorka bo trajal 8 ur, iz New YQl'1ka do Londona pa '111 ur.

Letala bodo letela na viSini 7500 do 8001} metrov.

Letala Douglas DC-7C so opremljena s stirJmi pogon91dmi motorji in so najmodernej's a tov'r stna potniska letala na svetu. Uporabljajo jih mnoge l.etalske druzbe.

Ang,l eska letalstka druzba BOAC jih je narocila 10, uporabljala pa jih bo do prejema novih ipotniiitkih letal britanSlke iZidelave, tki bodo lahtko letela mnogo hitreje.

Slika 6 ni tudi vsl trije pravkar opisani instrument!. S POlJTlQcjQ nape'oosti, k:i Ipremikajo kaza,jce Instrumentov,ee jih s ..veda pnimernQ 'OJ'aClm'O in z njdmi vplivamo na krmila, lahko 'OmQgoCimo docela avtomatski IE>! letala v smeT!, katerQ smo si 1z:bra\i na smernem se1ekt'Orju. K 'aks ne pre dnos tl !i.ma torej VOR pred stariml sdstemi? V prvd Vl'sti je omembe vredno dejstvo, da so ultra'k ratkovalovne ·z veze bolj neQdvj,sne od atmosfersklh motenj . Tudi spekter

teh valQv je ve1iko sirsi, to se pravl, da lah ko deluje vee takih n aprav blizu druga drugi, pa eepray imajo oddajndk:i isto frekvenco. VOR postajo hkrati · lahkQ upo:pabljamQ tudi za pre nos govol'a, na primer vremenskih porQeil. ReI' je domet te h postaj zaradl lastnosti ultrakratkih valov omejen, lahko deluje na neke m podroeju vee VOR postaj z istlmi frekvencaml, ne da bi se med seboj motile. Med negativne stroani VOR n a prav naj stejemo razmeroma majhen domet, to je pd.blizno 200 km pri moei 200 vatov. Dandanes zato upora·b Ijajo za tako imenovani bliz,inski pre>met VOR naprave, za dalj,lnski, cezQceanski ltd. pa srednje 'n kraJtkovalovne naprave, opiJSane v IprejL5njiih pogl,avj]'h. V Amerikl dmajQ n a primer montiranih Ze vee kot 400 VOR naprav, tako da se l etenje po ZDA odvija samo s pomoejo teh napl'av. Zelo prdkladnQ j.e, da lahk,o l e ta lis ke VOR oddajnike gr'a <Hmo posto,poma . N a jprej na primer za ;[zho dno mQe5Q W, k,arzadostuje za naviga.cijo v b l1z,ini letamca, nato prelde'm o na VOR do 200 W izhodne mQci. Vsak VOR oddajnik je graj.en s ,100-odstotno rezervo. kar pomeni docela ",arno Qbratovanje, saj v trenutku okv,are enega oddajn;ika avto mati eno takoj prLene delovati drugi. Raz·en tega uopravljamo in kontrolllra'mo z VOR n e-posl'ednQ 1z letaiiskega komandnega stQlpa. VOR je tuodi sestavni del nastajajoee navigacije v popularnih k'Oord+natah (anglclk'O ODB = OMNI 'B EARING DISTANCE SYSTEM). Zaoo se naprav,i VOR ,p ridr uzuje se naprava za avtomatLeno merjenje razd'alje (DME = Distance-Measuring- Equipment). Letalista v srednji' in juz1'lJi Evropl opremlja s kvalHetn'i mi VOR nap.N lvaml v glavnem znana tQvaJ'na Lorenz. Prdnasamo fooografski poonetek Lorenzovega VOR oddajnika na nekem let ..~lSe u v tuji.ni (sItka 6).

Na koncu naj omenlmo lie program, za kate-reg,a se je IP'red nekaj leti odlQeila uprava amer.iSkega civdlnega letalstva (CAA): 1. Prehod od sroonjev,a1lovne telefonij'e na uLtrakrabka",aUoVlIle (za prenos obvestll); zamenjava srednjev.alovnlh 00dajnikov (r adiofar) z uitrakratkQva10vndm i VOR in DME napravami za bliZinskl promet. 2, Izgradnja kon trQle zracnega prostora z radarji, dn slcer najprej z radarji za kontrolQ p.rostora neposrednQ okrog lebahiSe in naposled tudi za kontrolo zmenih » cest ~.

,'stratotanker«, doslej najboljsi predstavnik ameriSl{ega reakcijskega transportnega letalstva

K stevilnim in najrazlicnejsim uporabam helikopterjev, se je v zadnjem casu pridruzila se ena, nic manj ' zanimiva. V ZDA so jih z velikim uspehom uporabiJJi za gasenje veliikih gozdnih PQzarov.

Vodltla crpalka se nahaja namescena na posebnem avtomobilu, cev pa je pritrjena na heHkopierju. »Leteci gasilci« lahko tako pogasijo pozare tudi na sicer nedostopnih mestih. Nic manJSl ni pomen helikopterjev za pregledo'Vanje velikih gozdnih povrsin, s cimer je mogoce odkriti ze na-jmanjse zacetke gozdl!1ih pozarov. Navduseni pristasi te nove uporabe helikopterjev so prepricani, da bo mozno heli'kopterje uporabiti tudi ZH gasenje pozarov na visokih stavbah.

B o

e n

9 7

o 7

U lahl{ih real{cijsl{ih letalih SIa.novee Marijan

V lahkem reakdjskem letalu dQbivajo res neg a tekmeca tudi dosedanja sportna in turisUena letala, letala za zvezo in poslovna letala, opremljena z ba'tnimi motorji. Njegova konena zmaga je trenutno odvisna sarno od vprasanja, ali je mozno zg-raditi reakcijlSko letalo, ki bo dovolj majhno, enostavno za letenje an predvsem dovoljceneno za dvilno pa tudi za vojasko uporabo.

Gospodarske prednosti lahkega solskega letala, katerega glavnJ namen je solanje pilotoy reakcijskJh letal, so na dlani, ee pomislimo, da porabi tako lahko letalo do desetkrat manj goriva :kot danaSnja velika solska reakcijska letala. Prihranek nam bo Jasen, kajti dana1snje reakcijsko letalo porabi od 2-500 do 3000 kg goriva na uro!

Precej tezji je ekonomski problem pri reakcijskih letaIih za dvilne potrebe, ven-

2JOO »Minijet« in Sipa 3(}0, ki sta obe dvosedezni, opremljeni pa s po enim reakcijskim motorjem Turbomeca "Palas«. Sipa 200 "Minijet« ima sedisei dr'llg'o poleg dr'llgega, medtem ko sta sedisoi pri letalu Sipa 300 drug za drugim. Sip a 200 "Minijei« tehta v letu 7160 kg, njegova potovalna hitrost pa znasa 360 km/h. Producenti predvidevajo, da bosta lahko sluzili kot vojaski prehodni in trenazni letali. Sorazmerno velik eelni presek leta,l a Sipa 200 "Minijet« zalr adi vzporednih sediSe, je razumljivo v precejsnji meri zmanjsal prednosti tega reakcijskega letala pred batnim, zato so zg-r adiIi let~lo Sipa 300 z zaporednima sediseema. To letalo je nekaj iezje kot Sipa 200 "Minijet«, vendalr je v 250 'llrah poiZlk'llsnega letenja pokazalo, da na splosno zadovoljivo us-treza svojemu namenu. Sipa 300 leti s potovalno hitmstjo 40(} km /h ter

dar je tudi tu mozno skoraj li zenaciti cem za preleteni kilometer batnega in reakdjskega civHnega leta.Ja. P1rJ tem pa moramo vedeti, da pot'llje Il"eakcijsko letalo se enkrat hitreje kot danasnje civilno propelers,k o letalo.

Vse kaze na to, da ni vec dalec cas, ko bode majhna reakcijska letala oovojila vojaske solske centre, iz dneva v dan pa bodo tudi v civilnem transportu odigravala veejo in pomembnejso vlogo. S tehnicnega glediSca je h'lhko reakcijsko letalo vee ali manj resen problem. Za pilotiranje je dovolj enootavno, da ga lahko vodi vsak pov-p reeen pilot. Res, da je hitrost pristaJanja nekaj vecja kot pri dosedanjih manjilih civHnih letalih, vendar to ni problem,ee razpolagamo vsaj s povprecnimi letalisci.

Prvi poizkus so napravili Anglezi 1. 1953 z letalom -" Sparrowjet«, lkaterega je zgradHa firma MHes. To je predelano letalo "Sparrowhawk«, ki je bilo opremljeno z batnim motorjem Gipsy MaJor 140 KM. Batni motor, ki je bil v nosu letala, so nadomestili z dvema reakcijskima motorjema T'llrbomeca ,,,Palas« v krilu. S to predel avo je hitroot narasla na 400 km/h.

V bliZini Pariza pa je podjetje Sipa zgradno drugi dYe lahkli reakcijski letali - Sip a

pl'istaja z 9.0 km/h . Dolet ima 700 km, pri tem pa porabi 75-80 kg g-o riva na uro.

Francozi so nadalje zgradili se nekoliko tezje stirisedezno poslovno letall o Morane Saulnier "Paris«, ki ima dva ,reakcijska motorja Marbore s po 450 kg stationega potiska.

Letalo,ki potuje s hitrostjo 560 km/h bode verjetno glr adili v ZDA v l<icenci, za potrebe poslovnega CIoveka. Za potrebe voj-askih letalskih sol pa je v lZ DA podjetje Cessna zgradUo dvosedezno lahko reakcijsko letalo z vzporednima sedezema - Cessna T-37, ki ga poganjata dva rea!kcijska motorja Martbore, katere izdelujejo Amerikand po francoski licenci, saj je F'rancija v zadnjih letih dosegla lepe uspehe na podrocju lahkih reakcijskih motorjev. Turbomeca "Palas« s 1150 kg staticne poUsne sHe in Marbore IS 45i(} kg potiska sta dIVa uspela in danes ze 'r enomirana lanka reakcijska motorja.

Lani je v Angliji prv,i c vzleielo lahko dvosedezno rea'kcijsko letalo Sommers-Kendall SK-l z motorjem ·Turbomeca "Palas«.

Kakor porocajo, ima to 1etalo maksimalno hitrost 530 km/h, tehta pa 70.0 kg.

Medtem pa tudi nasa letalSika industrija ni ddala kTizem rok. Nase vojno letalstvo si je zgradilo dYe majhni reakcijski borbeni

Civilno letalstvo V ZDA in njegove koristi Ob nedavnih katastrofalnih poplavah se je na ducate ljudi zgnetlo na most cez reko Neosho v -Oklahom~, da bi opa:wvali besneci tok, ki je nosil s seboj mnogo podrtin. Niso pa opazili, da je valovje napravilo velli ke razpoke v Ibetonske nosi,l ce mostu. Neki pilot, iki je v majhnem letal:u patruljiral nad reko, je to videl, zato je skusal posvariti ljudi. Ker m'll to ni uspelo drugace, se je spustil nize in toliko casasvigal tik nad glavarni ljudi, da so ti prestraseni 2)bezali. Komaj je zadnji od njih pobegnil, se je most zruilil.

Domiselni pilei je hi! eden izmed <34 tisoc moz in zen a v ZDA, ki ne stedijo svojega casa, denarja in v nekaterih primerih tudi ne zivljenja, da sluzijo skupnosH. To so starejsi cIani CAP, civilne letaiske patrulje, katere celokupna moe steje 77 tisoc ljudi, vkljucno 43 tisoc kadetov.

Med vojno so ciani CAP preleteli nad 24 milijonov milj v majhnih enomotornikih. Patruljirali so nad oba,l ami in letali nevarno dalee nad morje, da bi odkrili sovrazne podmornice.

Strazarili so vzdolz mehiske meje ter iskali v-ohune in saboterje; spremljali so bombnike od tovarn do letalisc in prena's ali po vsej deieli zaupna porocill a. Pri tem delu je 51 clanov CAP, med njimi dye .zenski, izgubilo zivljenje.

Danes je CAP uradno pri.znana kot pomozna civilna sltUzba vojnih letalskih sil ZDA. Ce bi bilo potrebno, lahko CAP poslje v zrak nad 5100 letal, ki so last zasebnikov. To zracno silo podpira na zemlji stotine jeepov, konj, mocvirskih tra1ktorjev, motornih colnov in mot-ornih plugov, ki so vsi l ast clanov CAP. Vse to pa povezuje radijska mreza, ki jo sestavlja 9500 postaj - najvecji nevoj!lski radijski sistem na svetu.

Ciani CAP so trgovci, industrijci, uradniki, gospodinje, farmarji, zdravniiki, advoikati, mehaniki - zastopani so torej skoraj vsi poklici. Mnogo Indijancev je clanov oklahomske eskadre.

Aljaska ima eskadro, ki jo delno sestavljajo ESikimi, dopolnjuje pa na zemlji nekaj pasjih vpreg.

Edina p~aca, ki jo CAP ciani dobe zato, da vzletajo vsak cas, podnevi ali ponoci, ob lepem ali slabem vremenu, je hvaleznost tistih, ki so jim pomagali. Ne dobe povmcila niti za porabljeni bencin in olje, razen ce jih vojno leta'lstvo pos.Ije na urad no misijo.

Teksaska eskadra se je odlicno izkazala po eksplozliji z nitratom natovorjene ladje v pristaniscu Texas City, leta 1947, ob kateri je bilo ubitih 5<112 oseb in povzroceno za -50 milijonov dolarjev skode. Skupina sedmih clanov, prva reseva1lna ekipa na prizoriSeu, je prispela na mesto katastrofe se preden se je pricela druga serija eksplozij, ki so pretresale mesto yes dan. Ciani CAP so nepretrgoma delali tri dni in tri noei in so usmerjali resevalna dela, prinasali krvno plazmo, zdravniike, strezno osebje, zdravniSki ma'terial, delavce za odstranjevanje rusevin in gorivo za ambulante ter kamione.

Zgoraj levu in spodaj levo: •

Triglav III

• KB-9 Od zgoraj navzdol:

• • •

Galeb lie Orao I Orao lie

Druga dispozicija lahkega reakcijskega letala »KBL-12« (spodaj) in maketa letala po njej (levo)

- - - -_ 1320

Francosko sportno letalo Sipa 300

.--', -il I , I

<

~-----

2500-_ _ _ _ ...j

Anglesko sportno letalo »Sparrovjet«

{ Anglesko trenazno letalo Sommers-Kendall SK-l

--------------

,t·

0, 0 01 0

1,0

:! !

I

-

6joo

Jugoslovansko bojno letalo »451-M«

AmeriSko trenazno letalo Cessna T-37 (prototip)

Francosko sportno letalo Sipa 200 »Minijet«

Prva dlspoziclja domacega realtcijskega letala »KBL-12«

V marcu 60 letalski modelarji Siovenije izvedli conska prvenstva v Ljubljani, Ptuju, Kranju, Litiji in v Zagorju.

Na teh tekmovanjih je zal sodelovalo premajhno stevilo modelarjev, slabi vremenski pogoji, v katerih so bila· ta tekmovanja izvedena, pa tudi niso dovoljevali posebno dobrih rezuItatov. Desno od zgoraj navzdol: navduseni tekmovalec z jadralnim modelom na tekmovanju v Ptuju, pred vzletom motornemu modelu se »injekcijo goriva«, modelarsl.i veteran Lado na tekmovanju v LjubIjani, »esalon« motornih modelov na conskem prvenstvu Zasavja, tekmovalna ekipa modelarjev Aerokluba Siovenj Gradec v Ptuju

V letosnji »mrtvi sezoni« so v ljubljanskem, pa tudi drugih nasih Aeroklubih posvetili veliko pozornost teoreticnim pripravam svojega clanstva na letalsko sezono.

Stevilna udelezba . na padalskih, jadralnih in drugih tecajih kaze, da se mladina vedno bolj navdusuje za letalski sport. Fotosekcija Ijubljanskega Aerokluba Ljubljana nam je prispevala zgornje tri posnetke z nedavno \wncanega teoreticnega tecaja za padalce v AK Ljubljana

Med zadnjimi poletnimi poplavami reke Missouri je guverner ddave Kansas po'klical na pomoc CAP. V nekaj urah je bilo v zraku 37 letal, ki so iskala od vode obkoljene posameznike, dovazala zdravnike, bolniske sestre in hrano. Ko so utihni'l e radijske postaje, so porocanje prevzeli cIani CAP s svojimi radijskimi aparati. Nato je neki pilot odletel v Omaho in pripeljal 300 ,k g materiala, s katerim je bilo mozno popraviti javillo radijsko postajo.

Letala so resevala obkoljene druzine, metala hrano in obleko, pa .tudi seno za Ig ovedo in konje.

Minute so V'casih pri reilevalnih poletih zelo dragocene. Neko noc je telefon zbudil komandanta utaske eskadre. Neko letalo z dvema osebama 'bi moralo prispeti ze pred iltirimi urami. Ali CAP lahko' pomaga? Ob sestih zjutraj je bi'lo na letaUileu pripravljenih 00 leta!. Prvi se je dvignil neki stavbenik in se usmeril proti goram, kjer se pilotu, ki ne pozna dobrozracndh ,t okov pray lanka zgodi, da ga zaj,a me navzdolni tak in ga tresci ob skale.

Toda Ellsworth, kot se je imenoval nas kapetan, je bil izveden v terenskem letenju. Deset minut po vzletu je ze zapazil ponesreceno letalo, stojece na nosu, priblitno 2400 m visoko v gorah. Poleg razbitine je videl postavo, ki je diivje mahala. Ellsworth je zakrozil, odvrgel hrano in odeje in poklical bazo. CIani utailke CAP avtopatrulje so odbrzeli proti gorovju. Vodil jih je po radiu EI,l sworth, ki je ,k rozil nad ponesrecenim letalom. IJ?atru}Ja je kma'lu dospela na mesto nesrece.

CAP se najbolj izkaze pri iskanju panesrecenih letaI ali oseb, ,k i so se izgubHe v prostranih gozdovih. Iz svojih pocasnih, lahkih letal morejo piloti bolj temeljito preiskati pokrajinokakor je pa to mogoce iz hitrih, visoko letecih. Skalno gorovje je pravo pokopalisce ponesrecenih letal in iz zra1ka je skoraj nemogoee ugotoviti, 'ce so razbitine stare ali nove. Zato pasHja arizonska eskadra svoje kadete ok vsaki na novo odkriti rusevini, da jo oznacijo z velikimi rumenimi krizi.

CAP klicejo za mnoge nenavadne naloge. Neko zimo so velike tolpe kojotov v Teksasu raztrgale nad 14'00 goved in ovac.

Ko so se ponesrecili vsi drugi poizlwsi, da bi zavrli k,lanje, se je dvignil polkovnik ByIXl z nekaj eskadriljami. Vsako letalo je bilo oborozenos strojnico in kosili so zverine, da je bilo vese!joe, potem ko jih je nekaj letal izgna,l o iz njihovih brlogov.

V Floridi so pUoti CAP resili oranzne nasade pred zmrznjenjem tako, da so letali nizko nad njimi in mesali zrak s propelerji.

V Kaliforniji so neko leto divje race ingosi prHetele tri tedne prezgodaj in se spustile na pl'Ostrana rizeva polja, kjer bi lahko unicile vse biljrk e. Eskadrilja iz Sacramenta jih je prepodila na dolocena mesta, kjer so jim dali hrano.

Se mnogo drugih nalog izvrsuje CAP pod poveljstvom gener:da Cada Spaatza, iki pravi, da vse clane preveva duh vdanosti in pozrtvovalnosti pri izpolnjeva, nju nalog, ki sf jih sami nalagajo.

letali, ld ju poganja,ta po dva reakcijska motorja Turbomeca ,» Palas«. To sta jurisnik »4511-M« in lovsko letalo »452-M«.

Te zahtevne naloge se je lotil tudi Konstrukcijoski bi'r o pri Letalski zvezi Slovenije, saj je ceneno sO'l~ko reakcijsko letalo posebno za nase razmere zelO' aktuaano vprasanje.

Razen tega ne smemo pozabiti na poirebe nasega poslovnega clovelka, DZ. nasega gospodarstva v celQti, ki bo z vsakim letom zahtevalD hiotrejsa prometna sredstva. Letalska ztreza Slovenije, pri nas edini nosilec civilnega letalsikega gibanja, bo s tak,i m tletalom prispevala viden delel!: k sploilnemu razvoju naile letalske tehnike, saj .smo tudi doslej, v okviru nasih mOZnosti in potreb, dobro dciaH korak z najnaprednejsimi ddavami na letalskem podrocju. Cas zahteva, da se bo tudi z nasih civilnih 'l etalisc ia'c ul reakcijski motor.

Vsa ta strem:ljenja naj bi uresnicHo letalo KBL-12, ki je zdaj v koncni fazi konst~uk­ cije. Njegov osnovni namen je ceneno ~\JIla­ nje, enako dobro pa bo sluzilD tudi zvezam, saj bo nase doslej najhitrejse prome<tnD sred-. stvo. Konstrukcijsk,i bi'r o je vlozn Imnogo truda pri isikanju najugodnejsih resi<tev na

ta dva zelo neekonomi6na. Zalo iu je bilo treba zdruziti v enega in p ost aviti nad k abino letala. To sta samo dva primera, ki naj pokazeta izredno povezanos·t vS alke posamezne resitve z ostalimi. KoHko je se rpodobnih, a so sk'rite v notranjosti letala, alii p a v neopami spremembi strmine dela letalo·v e povrsine. Da bi bilo letalo Oimbolj 'o dporno proti vremenskim vplivom, je celotna nosilna konstru'kcija, posebno pa se njegov,a povrilina - kovinska. Med,tem ko ,so notranji kovinski nosHni elementi koviceni, to pri kovinski oblogi letala ni bilo mozno, Iker mora biit i leta,l o aerodinamsko visok'O vredno.

Natancna kohtrola tez posameznih delov letala je pokazala, da Ibo konena teza letala v latu, znasala 700 kg, pri cemer pa sta ze vsteta oba Nana posadlke in 165 kg gol-iva.

Letarl o pa je grajeno tako moeno, da bo prj tej makrsimalni tezi se vedno zadovoljevalo zahteve akrobatske kateg'Ol'ije. Maiksimalna hitr.ost v vodoravnem poletu bo znailala pred~ v,i doma ()1rO km/h .

polju aerDdinamike, zgradbe in ostalih detajlov. Danes ze lahko Tecemo, da je prakticna izvedba zamisli na papirju uspela.

Letalo KBL-112 je doslej ze na r isalni deski naprav.ilo Iepo ,raZ)vojno pot, ki ga je vedno botlj pr,iblizevala najboojsi resitvi. PO' prvih sestih mesecih dela, ,ko so bile analizirane vse lZahteve in ,poiskane grabe Ireilitve, kat n. pr.: oblika in profil krila, namestitev pUotov in motorla, polozaj rezervoarja za gorivo, sistem pristajalne naprave in veJ.ikosti vseh stabiLnosti, je imelo letalo obliko, ki je razvidna iz sHke makete in dispozicije.

To pa je bila sele gr.oba c.osnova, na kateri je lahko stekoJ'O ,ili-rile konstruktersko delo. Zaradi majhnih razseznosti iletala, ki so seveda osnovni pogoj za uspeh letala z majhnim motorjem, se je billo treba boriti z izrednimi prostorskimi problemi. Njihova dCikoncna resitev pa je seveda V1ploivala tudi na zunanjo obliko leta'l a. Ra:tli'k'O lahko vidimo, ce primerjamo dispozicijo osnovnega in koncnega projekta. Najbolj vpadljiva sta prehod k,r ilotrup in polozaj vstopnikov za m-ak. Pri konstruikciji krila in glavnih nog, ki se uvlacijo, je, ceprav se Ikolesa sklapljajo proti trupu, mocno primanjkova~o prostora. Resitev je bila v tem, da pogleda del kolesa v s'klopljenem polozaju iz g.ornje konture kr,i'la. Ta sektor, ki lezi na prehodu krilo - trup, pa -je bilo zaradi tega treba pokriti z us't rezno dvignjenim aerodinamicnim prehodom, ki bi bil sicer nepotreben. Podobno je podlTobna analiza razmer pri vstopanju 7lraka v vstopni'ka ob straneh trupa pokazala, da hi bila

Krilo letala KBL-1:2 je izdelano v enem kosu. Sedisci za posadko sta pred njim, tako da je razgled z obeh zelo dober:. Pristajalna naprava je tilpa tl'icikl ter se sMaplja v krilo in os trupa. Glavne noge se sklapljajo navrooter - proti trupu, sprednja pa se prelami naprej . Mehanizem za sklapljanje nog poganja elektramotor. Amortizerski sistem je oljno zracnega tip a, zaViOre na kolesih pa imajo hidravlicen pogO'll. p.ogon :fllapov je elektricen, vsa krmila in ostale komandne roeice so v obeh sedezih ena:ke ter j,i h je mozno za'k leniti z mehanicno kljucavnico.

Motor TUTbomeca »Palas « je v zadnjem delu trupa, tako da je doozina i7lStopnega kanaaa za vroee plione minima,l na. Vstopnik zraka je na zgornji strani trupa, taikoj za drugim sediscem. Trimer za vzdolzno trimanje 'l etala ima elektricen pogan, stikaoJo tokok'r oga pa je na vrhu krmilne palice.

Pogonskoi motor Turbomeca »Palas «, iki bo poganja,l letal0 KBL-12, je lahek reakcijski motor, katerega iroelujemo doma po francoski licenci in daje 150 kg staticne potisne moei. Ima enostopenjski centrifugalni kompresor, ki daje pri polnih 'o brartih motorja, t. j. pri 33800 abr.!min. kompresijsko razmerje 1 : 4. Komprimiran 2lrak vstopa v ·o brocasto ,i zgorevalno komaro, kjer se pomesa z V'brizganim gorivom. Mesanica zraka in goriva tu izgori, vroei plini pa izstopajo ·s'koZli turbinski del v izstopno cev. Gorivo, Ikate~Nadaljeva nje 'I1a str. 47)

RADAR OB ZORI Napisal: Pierre Clostermann -

Prevedel in ilustriral: Zoran Jerin

Pierre Clostermann, najboljsi francoski pilot - lovec v drugi svetovni vojni, je leta 1948 izdal svoj vojni dnevnik pod ilaslovom »Le grand cirque« je dozivela nenavaden uspeb -

»Veliki cirkus«. Knjiga

sarno v Franciji so jo prodali 750 000 izvodov, kar po-

meni, da je druga najbolj razsirjena francoska knjiga po letu 1954. To knjigo so prevedli v stevilne druge jezike, dobili pa jo bomo tudi Slovenci v zalozbi »Mladinske knjige«.

Sestmdva.jse1ega septembra 1943. - Ob stiri'h xjutra'j.

P.ritijpal sean se iz S'Voje sobe in odtaval v kantinQ, kjer mi je xRSiPana Waaf [1] postreg'l a z ja'j ci ~n gnatj.o.

K.o sem stqpH na [plano, je bil.o n eb.o se teann.o, Ie nekaj zveuld·c je meZ1kaJ.o v ledenem zra:ku. D.o uses mi je priha,jal'O bueanje osaml'j enega m'Otorja na vzletiscu.

Najibd S'O mehaniki ogrevali m.ojega Spitfkea.

Mimogrede sem 1St000i~ v »oibveScevam.o sob.o« 'P.o p.os,l ednja mwooila za ukazan.o n a log.o.

O~el'jalsem se na pOllet za usmerjanje TadaI'lS'kih postaj, ki so nas vodHe. Moml bi preleteti angleSiko oba'l.o in se nat.o IV smeri 145 stopdnj dvLga,t i do najvetoje viS ine, !kaT bd me IPrivedl.o priblizno deset tis.oc metr.ov nad Beauvais. Od tam naj bi se za'c el spooeati. ,v lI'avni CI1ti rpr.oti Sa'int-Omem in p.o radiu porocati svoj pOllooaj na dcijuCndh toekah IPO'ti. M.oral bi opraJVirti hU·tI".o in 'brez ok.Jevanlia, s ,c imer bi onernogocil sovrai ni'ku, da bi me prestregeI. K.o sem vZJletel ob fvrS'ti clektrionih Juc i in se {pIl'i'c el vzpenjal1li v dol.oceni smeri, je hila se vedno temna noc. Opazoval sem slabotn.o svehlikanje ins'trum.e ntov an m.odrikaste, z rdecimi ds:krami spremljane plamene, ki s.o jih bTuhale iz;pusne cevi.

Dvigal sem se strm.o in hitr.o, da sem pl'eletel an,g,l eSiko OIbal'O ie sest 'bisoc pet st.o ·m etrov viJSok.o.

Megla, ki se je zgrma!ddla v ozike doldne, je zari\9a1a med 'cI'ne grice dolge, ~eOnI() bele s ledove. 2Jralk je b.il tak.o miren, da sem raz10cil da~ec tam sp.odaj v senci dim ' "taka v ibhz'i ni DUingenessa ni se :razblilnjal, 'kIot da bi se zasidral v zemljo. La Manche je bi,l Ie zmesana, motna gmota, oibT1obljena s slabotnim sxebrnim puhom V'ZJdolz strmih obaI. Ni:ln oblaClka ...

DV'Lga~ sem se Sikozi pJasc teme, ki je o.MtWa,l a zemlj.o, proti svehlemu nehu, s katerega so zveroe ,ze zJbeZale.

Nenadom.a .sem se kot [potalPlja,c, brez V'sakega prehOlda, pOItop'iol v ma,t o soncn.o luc. Krila mojega SpiMi;rea S.o pos kdaitela .

BaiSc je bil tak.o mo-can, da sem si moral spustitd temna ocala na oei.

Tam da:lec dalee na levi, O:Ilsiran Nizozermlke se je sonce kot iare:ca svdit1JCena plcii,c a nezadrZu.o dV'~g.~o iz SeveI'ltlega morja.

Pod mojimi !kdH je bHa noc - jaz pa sem bill ,cis-t.o sam, deset ti:soc m etrOlv visolk.o sredi nOlvega dine. Prvi sem v 1edenern 'IllII'azu zacutil ziv.o t.opLot.o zarJmv, ki s.o mi ~{Qt lPusCtice prebija'l i zenke ...

V F!l'anc·i ji, Anglij.i, Belgiji, na NizozemSlrem, v Nemci'ji s.o lojudje se trpeli v ,t erni, jaz pa sem se .cislto sam vaselil poraja:jQceg.a se dne - vse je bH.o moje, sve1:J1oba, sonce .i n tih ponDS: vse to je sam.o moje!

Taksne minute odtehtalj.o mnOigo zrtev in flThIlogo nevamooti ...

Franc .osk.o abalo sem prelatel v visini Di€iPlPa in ,ze nekaj miltl./Ut lPoz.n.eje sem bil nad Beauvaisom. S ,tezav.o sem razJ.oc.il 1e1ailii.sce Beauvais -TiHe in s FouqueniSlkim g.oZJdom odbdanJ. griiC Saint-Adrien.

HuH.o Dagger 25, Dagger 25 Piper calling. Orbit please, .orbit please A f.or Able. [2]

A for AlbIe je billa sUra za Beauvais.

KontrolOlI' mi je ukaza'l, naj napravim krog, d.okler ne umerij.o sv.ojih ins trumentoV ... /lJ - WAAF - Women Auxiliary Air FGrce : Zenska pomozna sluzba v letalstvu; .p omeni pa tudi NanicG teh GddelkGv /2J - Halo! BodalG 25, kJj~e vas Pipa, napravlte prGsim krog nad A! (Tudl R. A. F. je, kGt VSa vGjna letalstva, uporabljalo sifre v medsebojnem sporazumevanJu po radiu)

CeptI'av je sijalo sonce, de bil tail< mra·z, da 5e'lll OIt:npnitl. in JrrmarH brez V'sakega oOCu;tlka.

Hullo Dagger 25, Piper here, what are your angels?[3]

Nujtllost v qpazO'V.a'lce<Vem glasu me je poZivila. Pogled na vi:SilIlomer: desei tisoc pet soo metrov ...

- Hullo Piper, Dagger answering, angels X for X-Ray ... [4]

Nakaj se je bHo 7JgIOdiJo, sicer mi kontr.()llrnr ne bi ulkazal p.TekTiHti obi'ootjlIlega molika v raJdi'll.

Potekla je min uta.

- Hullo Dagger 25, Piper here, steer 090 degree -

zero, nine, zero.I5]

Tedaj sem !I"aZ'llmel. Nekje v blizini je momlo bithl ka lk sno sumljivo leta>!o in zato me je OOteloparzJOv'a lec fIPo'ZIllati na svojem radamkem zasl'OIIl'll.

Ozrl sem se naok mg ilIl zanihail Ii krila na ikn.lo, da bi si ogle dal mrtve kote vse je bi,Lo viJdeti m:kno. Ce bi bil Nemec nad lffielIlOj, bi p,ri tem rpasdem mrazu gotovo rpus·eru. kondenzacijsko s~ed za seboj.

- Hullo Dagger 25, Piper caLling. Look out, you are shadowed by a Hun, look out at five o'clo ck! [6]

V ,trenUJuku sem .obmH gIavo v <JZIllaceno :saner ilIl za,r es zagleda[ drobceno in bIeSCetCo 1;0&1(), iki je drs elacez 51'Oj druSOY. Letalo je bilo rp.reda,l ec, da bi ga lahko spozna[. Ce bi bioi lO'Vec, bi g,a neorpazno mo1iri,1 ilIl nadaljeval srvojo pot, dokler se mi ne bi mora>! sam !I"awdeti. VkIjucil sem sV'oj svetleci vizir in 'Ods'c ranil zapiralec na torpovslkem \SIPI"oii1ou.

Prmekle so tri minute in floc.ka je postala ikriz, pribllizno 800 meirov nad moj'O glavo. Tako visoko hi 59 utegnil pognati Ie kateri ilZmed novih Messerschmittov 109 G. FOOibaJVal se je IS ikrlla lIla 'krill() ... se sekuM'O aH dYe in na'P'adel bi me v dobri veri, da ga IIlIisemopazH. V tren;utku je izgilIlHa s amota, rpoezija, sonce, vse ...

Se IPOgled [loa temperatJUr'O in rp'Yestaviti vijak na mali k'Orak! Pripravljen semi Kar naj s'i dTZllle! fuetelkla je se ena mun'll,t a in oei S'O me ad lIlarpetega g,l edanja ze zalbolele.

Hop! - Ptvihaja! ' 109 je zdlt1Snill v poloino i;piral'O, ki naj bi mi .g,a pri'v edla za moj rep.

KaJlffinih 600 metrov ~a men·ad je hil in kar lIli'c se IIl1U ni mudilo, da bi si prilboril

'

zma~.

Rocico za plin sem potisnil do konca in pognal svojega ·»Spitfirea« vskrajno. strm zavoj, ki mi je ohranitl nasprotiIlika na vudiJku ~n me divi,g ni! v vi:Silno. Presenecen zaradi n€lIladiI1ega IDaIIleVra je uzgal po meni, ,tOO,a prejpoZlllo. Namesw nemaune k=ekdje Ipetih stopinj, ki j'O je pri'c alkoval, sem se m'll !llelIla:dOlIl1a spremelIlH v cHj s 45 eliorpinjami. K.rejp'k'O sern potisnH palko, da Bern se .izraVlIlal in ostro odklonH krilca. 109 je poskUiSail obrniti motraj mojega Ikmg,a, ,t oda njegova kratka kri!la v tej viSiIIli n1S10 na's la dovolj orpore v raZlTedcenem zraklu, pa je Qmahnill v wrille.

Sipet 15'0 me :boljse lastnosti »Srpitfj,rea « reSil,e izzadrege.

Za ,t renutek sem pod bledo momimi kr1li 109 zag,ledail velik,a cl'lla kIriZa. Messerschmitt se je izV'lekel iz wrillea, toda tuJdli j-az sem IbH ze pripravljen tega se je dobro zavedal. Pognail se je v vrmo silovitih manevrov, da bi se me otresel, njeg'O'Va hitroot [pa je biola b,rez k,oI1is ti. Zaradi piI'Vega ~reSenega malIlevra sem biT maIno v ipTemoei tudi rv visini.

Ko Bern hhl oddaljen sti!I"i sto met'fov, sem u7Jgal v Ikratroih rafalilh - komaj da sem se vsalkiikrat dot.alknil sproiilca. PH-ot v 109 je Ibi!l k,lj-Ulb V'semu star olisjak, saj je eneI1giCino premetaval sVlOj,o »S'kat'l'O« 'ter nepreSitano spretrnJi,njal smer 'un viSino svajega -leta.

SiPrevidel je, da mod »Spitfiire « !krozi in se dviga bolje Qd njega illl da je njegov'O eddno upanje beg. NeIIladoma je potisnil palico lIlaprej in navpieno strmogI-avil proti zemlji. Zdlrsni,l sem na hI1bet 'i n srpet iWgall - zdaj se mi ni vec izmikal. Spusoo[ se je hitro, 7,'iOkilomet'I"Ov na uro, proti Auma1u.

PriSe!. Bern lIlataniko za rep, korekcij-a ognj'a je bill a ,razmeroma prerp.rosta ... toda moral sem. pohdlteti - bi'! je hltrejsi od mene.

Ob drug em rafalu so se na IIljegovem trupu tra:ocvetele wi ~lozije - sunek ga je poSteno stresel.

Se sean streljal; ,t okrat sem g,a zadel v viS'ini motorj·a ter pil.otove .kabine. V

drobcu sekunde je bilo videti, kot da so ga moji zadetki pqpomoma zavrli - vijatk se je mrtavil in ta!k:o j nato iz.gj,nrll v belem oblalku .g [ilkola, ki je v,rel iz ie.p'lllsnih cevi.

Cb korelIl'll ik'!"i[a je nastaila mncne]sa eks,plozija in tanka CriIla sled se je pomesala s ,t oikom pare, 'kIi je uhajala iz preluiknjalIlih hladiJnilkov.

Konec! Pod trurpOlIl1 se je rp'Oojavil ognjetn jeztk, se podaIjs a'l ,obliZlll'il rep in se r aztrgal v zatreee ounje.

P<Jtopila sva sa v temo . . . PogledaI sem na 'Utl"O, da bi ugotovil, kako doo'go je trajai'a /b.OI1ba. Dvanajst minut cez pet.

Messerschmi-tt je dOlbiJ sVKlje. Spet sem se divigal!. v Spimlah iIIl g,a opazoval. Bil l, je Ie .se dTOIbcena silliueta, ki je patetieno svedrala proti zemllji in IPravi,l no vz:pJa:mtevada . . . eksrpIozija, 'orn dim, bel dim, ~1ozija, om dim, bel dim .. .

Potem je bila Ie se zareca k r'Ogla poCal9i 59 je vaHIa proti EuSkemu gozdu, poii-rada s,a mo selbe in se lk'olIloCno raz:prsila v dez goceeih ostankov, Iki jih je ogenj pom-l, se :predoo so se dotalknHi zemlje.

Phlot ni SIkoCil . ..

- Hullo Dagger 25, Pip er calting, long transmission please. Did you get that Hun ?

Hullo Piper, Dagger 25 answering and transmitting for fi x . Got him a!l right.

One ... two ... thre ... four . .. I am quite short of juice. May I go home?

- o. K . Dagger 25. Steer 330 degree - three, three, zero. Good show! [7]

V Iffi()j~h :rezervo a!I"jih je bilo Ie ~e malo goriva iIIl S'Ol1ce se je ze dvi,gal'O na obzorju. Zrak je lPostajal nevaren, d omov bo treba! Brn sem se 'obmiol IProti An,gliji.

[31 -

Halo! Bodalo 25, tukaj Pipa, kako vlsoko ste?

Halo! Pipa, Bodalo odgovarja, vl§lna X v obmocju X (5) - Halo! Bodalo 25, kllce Plpa, letlte v smeri nlc, devet, nic (6) - Halo! Bodalo 25, Plpa vas kllce, pazite, zasleduje vas Nemec, poglejte na peto uro (smerl so sl preprosto oznacevali s ~tevUcnleo ure - dvanajst je bUo toeno pred letalom, ~est za letalom) (7) - Halo! Bodalo ~5, klice vas Pipa. prosim za dolg prenos. Ste dobiJi Nemea?

- Halo! Plpa, Bodalo 25 odgovarja In oddaja za gonlometrljo. DobU sem ga: ena... dva . .. tri . .. §tlrl... Zmanjkuje ml gorlva. smem domov?

- O. K. Bodalo 25. V smer 330, trl, trl, nlc. CestltMtl! (4) -

(Nadalj eva nje s s tr. 45)

o

LAHKIH REAKCIJSKIH LETALIH

rega uporablj-a motor, imenujemo kerosen, t. j.

Iahek petrolej a,loj pa naj.s Iabsi bencin.

Pri potova,l ni hitrosti letaJa KBL ...Il!2, ki bo lezala nekje pri 450 km/h, bo motor porabil nekako 90 kg g-oriva na uro. Na preleteni kilometer bo porabil'O torej 0,2 ~g goriva. Ta vredn'Os-t za rea'kcijsko letal'o nikakor ni slaba, ce Ulpostevamo, da porabi l-etalo KB-6 »Matajur«, ki je dober predstavnik lahkih civilnih letaI, ,priblizno is't o kolicino kvalitetnega in drazjega bencina.

Letalne -sposobnosti letall a KBL-ll2 bOOo v kra1Jkem In aslednje : maksima-lna hillrost leta na morsk,i viSini bo !J10 Ik m/h, maksimaln'O dviganje 10 m /sek., kar vse velja za najvecjo obremeni,tev letala. Potovalna hitlrost bo pri teh pogojih 45() mm/h. Plafon letala bo nekje med 19000 in 1!{)I 0QI() iffi, pristajalna hitrost pa okrog 100 km/h. Za varno vzletanje bo potrebovalo na travnatem letaliscu 500-600m prostega terena.

Vse kaze, da ni vee dalec ·c as, ko bomo tudi Ina nasih dvHnih letaUscih razpolagali z najmodernejsimi in najhii1;rejsimi pr'Ometnimi sreds tvi. Rea'kcijsko letalo na oivi1nem Ietalis'e u je tehnicno in gospodarsk'O moZino, naIoga Letalske zveze pa je, da mu tudi pri nas utre druzbeno in tehniOno pot, kar pa je pray gotovo Ie vprasanje easa.

sovjetsko reakeijsko letalo, ki je prlpeljalo sefe sovjetslte obveseevalne sluzbe v London, je zbudilo na zahodu upraviceno senzacijo. Prva porocila 0 tern, na zunaj uspeI.m letalu so bila polna slave, vsi "Cometi., »Boelngi 707« In »Douglasl DC-S« so §11 v pozabo. Tudi sovjetski t1sk ni stedil s 'p ohvalaml. Vsi moskovskl casopisl so objavili elanke. in fotograflje 0 letalu "TU -104. In intervju z njegovim konstrukterjem Tupoljevlm. kl je lzjavil, da let! njegovo letalo s potovalno hitrostjo 800 kllometrov na uro v visini 9000 metrov. Inzenir Bederov, ki je vodil prelzkusanje letala, pravi, da doseze z enim zaustavljenlm motorjem se vedno vlSino 5000 metrov in da so , »TU-I04« pre izkusali leto dnl za prenasanje t ovora In poste v Novosibirsk, da pa lahko prevaza tudi do 70 potnikov.

Ta ugodna poro e ila so malce ohladila izjave angle§klh strokovnjakov kl so sl ga ltriticno ogledali. Letalo v Londonu je bllo prototlp s stevliniml zasilni~1 resltvami .

T U

1

o 4 Angles ki zvezni ofielr, kl je prlletel z istim letalom Iz Moskve, pravl, da so leteli zelo mlrno, da pa so segall po maskah za kislk, ker je v vtlSini 9000 metrov v kabini pritisk visine 6000 metrov, kar je za moderna potnl§ka letala preeejSen nedostatek. Naslednja slaba stran letala je v sorazmerno nlzkl makslmalnl hitrosti, kl je nedvomno ,p osledica debelega, ukrlvljenega pro fila krlla - ta namrec docela zasenci prednosti puscleastega krila za vellke hitrostl. Krilo .. TU-I04« ima zelo mocno pu§Cico (35-40') in na gor nji st:rani dYe rebrl za preprecevanje trganja mejne plasti. Posebnost zaSe pa sta oba motOl"ja, najbrz IPreeej moeneJSa kot najmocnejSi reakcijski motorjl letal, ki danes letijo na zahodu. Strokovnjaki pravljo, da je motor edina resniena zanlmivost letala "TU-I04«.

Zanimlvo je, da je Imel .. TU-I04. , kl je priletel v London, nesteto radijsklh In radarsklh anten in Angle:;,i so se <ega brz ustraslli. S,p omnili so se namrec, da je bil na prljateljskem obisku pred drugo svetovno vojno nemski »Graf Zeppelin« opremljen s posebnlml radljsklml napravaml za odkrlvanje anglesklh obrambnlh radarsklh postaJ. »TU-IM., kl je potniSka Izvedenka bombnika "Badger«, je dokoncno pokazal, da konstrukter nl I1jusin, kot so prvotno mlslill. ampak Tupoljev.

-_._-

- - _ . _ - - - - -- - -- - -- -

~o·oocnosl reaHcijsHe~a /ela/slva Podpolkovnik Ivo Novak

Angle~ko

letalo Fairey Delta II, s kakr~nlm je pred kratklm prelzku~evalni pilot letalske druzbe Fairey, Peter Twiss dosegel nov hltrostnl rekord.

Letel je s hltrostjo 11121,7 km/h

Ko govol"imo 0 pogojih za nada1jnji razvoj reakcijskega 1etalstva, ne mislim na nekaj morda fantasticnega V zvezi z uporabo reakcijskega letalstva, pac pa na vse tist(), kar nameravaj() V zvezi s tern po svetu mnoZicno uporab1jati alii pa na stvall"i ki S() 5e sredi proucevanj in raziskovanj 5teVlilnih 1eta1skih strok()vnjak()v.

Najbo1j 'k arakteristi<cna 1astnost reakcijskega 1etalstva j.e vsekakor hitl"ost. V zadnjih 1etih S() se posamezni tipi reakcijskih 1eta1, tak() ell'omotmnih, ;jmkor tudi dvo in vee motocnih, izpopolnHi do tistih mejnih zmog1jivosti, lci so dosegljive z doslej znanimi vrstami pogonskih skupin. Reakcijska leta1a so se pribliZala hitrosti Mach 1 - hitrosti zvoka. Nada1jnje narascanje hitrosti reakeijskih letal pa je nujno povezano z izpopo1njevanjem pogonskih skupin - rea·k cijskih m()torjev, pac zato, ker d()slej znani turbo~reakcijski mot()rji 5e ndso V stanju sam()stojno razviti toHksll'o moe, dil hi 1eta10 doseg10 nadzvocno hitrost. T()da z uporabo pomoznih virov potiska, je v tern pog1ed\l vendarle upati na nada1jlllji porast hitrosti soct()bnih reakcijskih 1eta1. V primeru uspeha pac turbo-reakcijski motor z naknadnim izgorevanjem, glede na specificnost tega pogonskega sistema, pomeni zelo ugodno pogonsko sku-pino.

Stato-reakcijskii, cevni reakcijski motorji, so vezani na velike hitrosti, ne moremo pa jih samostojn() uporabljati za pogon leta1.

Te motorje bodo uporabljali v kombinaciji s tUIibo-reakcijskim ali raketnim pogonom, torej pri letaMh, 'k i imajo v osi postavljen stato-reakcijs~i motor kot glavni motor,a na koncih kril pomome turbo-reakcijske in raketne motorje, potrebne za vzlet in krizarjenje. Verno, da je ra'ketna pogonska skupina ze omogoi'Jila nadzvoene hitrosti raketnim projektilom in leta lorn, in sicer zato, ker so bili do nedavnega sarno raketni motorji zmozni razvdti dovolj staticnega potiska, potrebnega za premagovanje upora pri zvoenih hitrostih. Res je sicer, da so vsi dosedanj,i poiz~usni po1eti trajali Ie po nekaj deset sekund, medtem 'k o so motorji porabili po nekaj ton goriva na minwto. Da bd se to razmerje med trajanjem poleta in med kolicino porabljenega goriva v bH,znji prihoctnosti bistveno spremenilo v k()rist daljsega po1eta, pa tudi ni pl'i.cakovati. Tako

je n. pro 1. 11951 ameriski preizkuseva,l ni pilot Bill Bridgemann z letalom Douglas »Skyrocket«, katerega je do viSine 11 000 m nosil bombnik, v nada1jllljem poletu v Vlisini m 000 ro, dosegel hitrost okrog 2100 km na uro v vodoravnem poletu. T'a polet je trajal 1120 setkund, [etal0 pa je pri tern porabilo 2 toni goriva!

Nenehna borba za vecje hitrosti, ki joih terja l"azvoj reakcijskega 1etalstva, je presla na podrocje nadzvoenih hitrosti tudi ze pri bombniSkem, ne sarno 10vskem 1eta1stV'u. Posledica te borbe za hitrost je tudii nadaljnja delitev med vrstami vojnega letalstva, pa cel0 delitev med letali iste kategorije, ~aj.ti doolej tudi najboljsim letalskim strokovnjakom se ni uspel0 skonstruiraH letala, ki bi hkrati ustreza10 vsem potrebam sodobneg'a vojnega letalstva.

Ze med l()vskimi letali je nujna delitev, pac glede na vlogo in naloge, ki jih opravlj,a posamezna v-rsta sodoooih l()vskih leta1.

Tu je najveckrat treba upostevati vrsto nasprotujocih si pogojev, cesar pa ni mozno zdruziti zadovoljiV'o v enem samem letalu.

Med sodobnirni lovskimi 1etaH je n. Pl". doslej ze priSlo do naslednje delitve: lovci za prestrezanje, lovci za prodiranje v sovrazni zracni prost()r, lovci za vs,a ko Vll'eme, nocni 10vci in 10v'c i para-

Lovska bombnika Republic F-84 F z motorjema curtiss-Wright J-65

ziti, ki jih za lastno obrambo do dolocene viSine n()sijo strateski bombniki, nato pa se 10Cijo ()d njih in operirajo samost()jno.

Lovci za prestrezanje so l()vska letala najbolj-Sih zmogljivostJi. Imajo najboljso hitrost v vodoravni in navpicni smeri, nimajo pa posebn() velikega dosega. Pri tej V'l"sti letal je pomembno tudi vprasanje najbolj 'llcinkovdte oborozitve, zato je vecina novejsih lovcev za prestrezanje oborozenih z raketnimi izstrelki, k:i jim omog()oojo bojevanje v precejsnji oddaljenosti oct sovraznika.

Nada1jnje vazno vprasanje te vrste lovcev je avtomatizacija ce10tnega po stopka prestrezanja sovr·a znih leta1. Najnovejsi tipi lovcev za prestrezanje so opremljeni z rnodernimi radarsk-imi na-

Svedsko lovsko letalo SAAB-Delta (J-35), ki leti z nadzvocno hitrostjo, sl pri prlstajanju s pomocjo repnega padala obcutno zmanjSa prlstajalno hitrost

Letalo Republic YRF-84 F »Thunderflash. I>ristaja na 10-motorno maticno letalo Convair BB-36 D, kl sluzi za dalJinske oglednBke polete

pravami, ki omogocajo avtomatizacijo pniblizevanja, napadalnega manevra, merjenja in streljanj,a na sovtfazno letalo. To vodi k temu, da se bo ze v bliznji pJ:1ihodnos1:i lovec za prestrezanje, oborozen z novimi dirigiranimi izstrelki (s posadko ali brez nje) preobHkoval v orozje, ki bo lahko uspesno opravljalo mnoge naloge takticnega in strateskega letalstv'a . .

LoV'Ci za prodiranje li majo nalogo prodirati globoko v sovraznikov zracni prostO'r, bodisi ce ~remljajo jate bom'bnikov, bodisi

Eno najhltrejsih francosklh lovsklh letal je letalo Super Mystere IV B-1

pri samostojnih akcijah. Namenjeni takim nalogam, morajo biti zelo hitri, hkrati pa jli m je potreben velik dos'eg. ' Da bi bili v stanju pO'begniti sovraznim lovcem za prestrezanje, so njihQvi reakcijski motorji izpopolnjeni s sistemom za naknadno izg,o revanje aLi pa imajo rakete za povecanje staticnega potiska. Zascita strateskih bombnikov bo vsekakor narekovala nadaljnje izpopolnjevanje lQvcev za prod~ranje v sovraznikov zracni pr.ostor.

Lovci za vsako vreme im-ajo to prednost, da lahko opravljajo svoje naloge v ka,k!rnnih koli meteoroloSkih pO'gojih an pri Ika'krsni koli vidljlivosti. To so navadno dvosedezniki z moonimi radarskimi napra vami, po ostaLih lastnostih pa so najbolj pvdobni lovcern za prestrezanje.

Nocni lovd so namenjeni za naloge pod podobnimi pogoji kat lovci za vsako vreme, zato so tem po svojih karakteristikah tudi zelo podobni, Ie, da Qperirajo zlastiponoCi. Tudi nocni l.ovci s'::> navadno dvosedezn,i ki z mocnimi radarskimi naprav'a mi, venda'r pa bo pri njih treba se marsikaj izpopolniti, da jih hodo lahkoa uporabljali uspesno in brez tei:av, na katere nooni lovec pri svojem delu se mnogokrat naleti.

Lovci-paifaziti SQ tisti, ki jih nosijo v lastno zascitQ 's trateski bombniki. Vendar pa je videti, da ta naNn zascite strateskih bombnikov se ni naj-boljsa in dokocna resitev in bo po vsej verjetnosti ostalo Ie pri eksperimentih.

Pri resevanju vprasanja obocozitve lovskih letal teiij-o letalski strokovnj,a ki za zg,raditvijo posebne vrste lovskega letala, namenjenega predvsem za borbo proH lQvcem, ki bi hilo se nadalje oborozeno z veejim stevHom Qrozij majhnega kalibra.

Glede reakcijskega lovsko-bombniskega letalstva je nedvomno, da si je z dosedanjimi uspehi zagotovHo svoj nadaljnjJ razvoj.

Posamezni letalski strokovnjaki (Rougeron) pripJsujejQ lovskemu

bombnik'll prednost ne Ie za izvrsev,a nje takticnih nalog, temvec tudi za opravljanje strateskih akcij, t. j. za globoko prodiranle nad sovraZn~kovoozemIje. Murda pray s ' tern v zvezi poizkusajo letalo F-84 nositi z bombnikom Convair B-36. Naloga letala F-84 je, da Ig a maticno letalo prinese do dolocene rmxialje, tam pa se od njega loci in odnese atomsko bombo dalec v sovrazno zaledje.

Lovec-bombnik bo najbrZ cisto lovsko letalo z odlicnimi tehnicnimi in takticnimi lastnostmi. Tezava je pri tern Ie v preveli~i tezi taksnega lovskega letala, da bi bilo uporabljlivo kot prav1 }.ovec: ~o odvrZe atomsko bombo in rakete, tedaj pac svoje sposobnosti lovskega letala spet lahko doseze. Ko bodo sedanje lovce za prestrezanje v vojnih formacijah zamenjail z novimi in boljSJmi tipi lovskih leta 1, se bodo izlocena letala preobrazila v lovcebombnike, ,k akor se ponekod to ze dogaj-a z lovskimi letali »Sabre«.

Letalski strokovnjaki 'r azpravljajo v zadnjem casu tudio lazjem, bolj enostavnem in bolj cenenem bojnem letalu. Ob argumentih, s katerimi strokovnjaki tetij-o 'llveljav,i ti svoja mnenja, je upati, da se bodo opr,i jeli gradnje takega bojnega letala vsaj v ekonomsko slabse razvitih drZavah. \ Pot v nadzvocne hitrosti, ki jo krcijo Iovci, je sarno priprava za skok, na katerega se vneto pripravlja bombniSlro letalstvo.

Vendar vse ' kaze, da tega ne bo mogoce doseci z g,radnj.o vecjih in tezjih bombnikov kot so n. pr.: Boeing B-47 in Boeing B-5'2, pac pa je ra'c'llnati stem, da se bo bombnisko letalstvo razvijalo po VZOl'CU angleskih Ietal tipa "Canberra« in, da se bodo letala strateskega Ietalstva v bodoce Ie malo razlikovala Qd letal takticnega Ietalstva.

Nedvomno je, da hodo pri nadaljnjem razvoju reakcijskega letalstva stremeli zlasti za odpravo dolocenih teiav pri njihovi uporabi. Nadaljnje izpopolnjevanje letal bi lahko prineslo tudi

Anglesko lov sko letalo Gloster »Javelin« prl vzletu

i21boljsave pri gradnji letalisc, in sicer mislim pri tern na oocutno skrajsanje dolzine vzleta ali cel'O na navpicno vzletanje. Torej ni proav nic ,c udnega inslucajnega, ce pravimo, da SQ pogoji za nadaljnji razvoj reakcijskega letalstva pray fantasticni, ce verno kQliksne napore in sredstva zrtvujejo po vsem svetu v te namene, zlasti se v casu ,s ooanjih politicnih trenj in hladne voine.

-

LE1rECJ[ SNEMALCJ[ .. . V viSini IQ 000 metrov in blizu zvocne hitrosti, znojec se IPod dihalno masko ,in s tezk'mi Tameni se borite zoper silovite pospeSke, kl vas prubijajo na sedez. Posku~ajte nastaviti kamero kame.ro, ki tehta na zemljt 5 kg, zdajpa 15 kg ...

T.am, od desne, divja naravnost oproti yam reakcijsko letalo. Natanko tako ste napravili nacrt, dognaLi sl'ednjo pod-robnost - pa vendarle se lahko ponesreoil Pot yam hje po hrbtil, noge so ko'! lz gumija. S tetavo se dvignete s sedeza ...

V drobcu sekund'e morate nastavIti kamero in sproiit!!

Zdaj!

Prit1snete IP'I'oiilo - pa se ze v istem lrlpu znova opnimete sedeia,zakaj pilot nagiba letalo v oster zavo.j, da se 'izogne tr'cenju z letalom objektom ... In potem misel: aLi je posnetek uspel, posnetek, ki ga potrebujejo inzenirjoi v konstrukcijskem biroju, aU P3' Si bo morda utrl pot v kako casopisno redakcijo ...

Vi, ki ste pravkar naprav:ili ,p osnetek, ste »-reakcijski in raketni snemalec«! Opravljate enega smrtno nevarnih .poklicev!

»Temu opravilu se ne dA nikoLl popolnoma p,r .!vaditi,« praY:> Roy Wolford, ze petnajst let gla·v n' fotograf pri druzbi Northrop Mrcr.a ft, eden redk~h, ki iZe tako dolgo QPl'lwlja ta pokJic. Zares so J'edki taki Ijudje, zakaj o>reakcijska in raketna fotografija« je docela nova un necisto neneva:rna umetnost! V vsej Amerik'; je mord.. sto dObrih snemalcev. Vecina dela za velike druzbe kot SO North-American, Boeing, Dougla's, Northrop ...

To je posebna zv,rst Ijudli, ki se ukvarjajo s tern poklicem. NJihova naloga: v nev.arni bHZlini in Ipri velikih ,h itrostih filmato preizkuSevalne polete vseh mogoCih reakoijskih letal ,in raketnih projektllov. Pdloinostno delajo taki snemalci tud; za .j avnost, snemajo za potrebe ·casopisnih Tedakeij lin fLlmsk'th zournalov. V vecLni primerov pa so ciani stud1j"kega ~taba v konstrukcljskih blrojih te all one druzbe. oKaj verno 0 posameznem tipu rakete, kako se obna~a po odstrelu? Da bi to ugotovl1i, vzloeti snemalno letalo, dz katerega l·eteci snemalec 00disi s fotografsklm aparatom bodisi s filmsko kamero zasleduj,e raketo... Serija fotograf:!j ali mmski trak sta za konstrukterj,a in znanstvenika dragocen studijski matel'ial!

Kak~o obliko .ima ol,jni curek, k1 .bl'izga lz prebltega rezervoaTja na koncu krila reakcljskeg;:. lovca? Fotog.raf a'hl. finmski snemalec dQlbi nalogo, naj za potrebe inzenirskega ~taba v konstrukcijskem biroju posname yes potek. Obe reakcijski letali dlvja,ta ·z malone zvocno Mtrostjo skoz·i oZTacje. .. Komaj 'Ipetnajst metrov od letaJ.a - objekta filma snemalec uCinke namerno 'izzvanega pre·b oja tanka . . .

Najrazburlj:ivejSi 'so trdnostni preizkusi letala, ko pilot s polnim p};!nom strmo.glavlja 1z 1'3500 metrov, da bi dognal, ali matel'ial vzdrZ!i.

Tesno za pl'eizku~eva.]nim leta lorn leti snemalno le[al0, iz katerega sne,ma fotograf nevarni preizkus .•.

Dalec najrazburlj:ivejse ·in najnevar.nej '~e pa je za·sledovanjekakega na daljavo vodenega -raketnega projekti'la! Sarno majhna na.paka" en sam napacen impulz 'i z d'ir.igentske centrale - pa je kalastrofa neogibna ...

Pred kratkim je neki Letalski producent odpustilava od svoj'i.h desehh snemalcev - na njuno lastno pro~njo .. . »Imam zeno in tri otroke,« je rekel eden. ,.pl'edzku~ali smo neko J.etalo v strmoglavem poletu. Padah smo kot komet. Jaz sem tilmal. l'reizkusevalno letalo se je dobro izvleklo, midva s pilotom 'pa svab:!la prekleto na t;'snem. Ne vem sicer, kaj je 'b Ho, vsekakor pa zemlja ni bila dlje od 300m, kose je mojemu pHotu naposled po hudih naporih vendarle posrecilo, da je letaio uravnal. In jaz sem svoj komblnezon in kamero obesil na klin!« . ..

No.rthropov gla,vni fotogra,f Roy Wolford ni,c ne ~rasuje, ce kdo ,iz njegovega staba zaMeva manj nevarno in boij »zdTavo« delo. »Ce je nekomu dovolj, v redu, cemu se kaj vprasevatl!« 1'0tem s poudarkom: »Mi nismo vratol,omnezi ;'n nam ni do slave. Iqlamo se 'samo za tehnike, za razIskovaJ.ce v slu:fbi modernega letaJ.stva 1« Wolford bi ,b il kma lu prva irtev svojega poklica. To je lYilo 2>1. oktobra 11147.

Bit! so V'isoko v zraku. Wolford je sedel v povisku srednje kabine tezkega no.cnega lovca z dvema batnima rnotorjema NorthJ'op F-6JJ. »BIlaclk Widow« ~Crna vdova). Pilot je sedel pred njim.

Prototip Northropovega l etecega krila YB-49, ki naj bi 'b:!l postal prV'i osemmotorni l'eakcijski bombnik ameriskega letalstva', je ie pristajal. Oboe letali sta vzleteli v Hawthornu v KaUforniji, da bi Wolford lahko filmal pry:! 'polet, vselej nekaj dokaj negotove.ga, se ipDsebej ,ce gr.e za' reakcijsko letalo nove o.b Uke. UtegnUo bi 's e zgoditi marsikaj '" Vse! .. .

Nenadoma .pa je prasketanje v Wol<f.ordovih radijskih sl~a']kah 'Pr.eglu~il glas : »Levi moo'tor gorj!«

Alar,m je p<r.iSel od ipiolota nekega Lockheeda F-80 ,»Shooting S'tar«, enega izmed pol ducata spl'emljajocih letal. Wolford je pogledal na levo in V'idel, kako se za letalom vrt.nci dim. Plameni so bili ze vidn1, ' posamieni deli letala so ze odietav.aH in krmilo je bilo ze malone zgorelo.. Poci! je neki v6d za olje In - da bo nevarnost se vecja - izbr.izgaval gorivo naravnost v razbeljeni, goree! mo,tor ...

Wolford - snemal je hkrati za neki filmski zurnal in delal barvne posnetke za NorthTopov konstrukcijskoi biro - je odvrgel tfi tlsoc dolarjev vredne kamere, da so se T.a,zletel,e po tleh kabine.

Ko se je res.eval "z plamenece krste, mu j,e bilo ka,mere :in filmov kaj malo mar... Pilot j.e sko·cil iz svoje kablne na levi, Wolford pa :i z jaska na

Njegov prvi skok Ce nogometas spretno brca zogo·, govori 0 nj-em mlado jn 5ta,1'O, pac Vose, kar se zanima za to Spo.rtno pano.go . Stolpce v casopi·sju 'po,inijo s hvalospev;i tej redki »"zvezdi« 'in o:b najbolj s lavnostnih pTilozno·stih JPli~ejo 0 njem celo to, ka,j je zajtrkoval, s kaklSnlm mHorn 5e umiva tn koliko ,avtogramov razdeh svo,jim obozevalcem. Tod'a 0 pada'lcih moicimo, kot da jim mOl'da ne g.re priznanje, kot da njihova lipo,rtna dejavnost ni om'embe vredJna. In k ·er je tako pa,c ,pri casop'ilSju, vsaj v nasi letal5ki TevjJi po>s01mo koseek prostora za objavo zgodbice 0 mladem padaleu ,in njegovem 'prvem skoku.

Hilo j,e l"Ipega jesenskega popoldneva na oljou'bljanskem letaH~cu. Golovec in Z·alOiSkt hribi so se kopali v pestt'ih jesensklh barvah, d'lje tam proti severu :lin zahodu pa 50 se bohotno obsijane raztezale planine.

Skuplna 'Ilovih, mladoih padalcev je sedla v travo pred vrsto vzorno zlozenih ,padaoJ. Nj,ihovi obraz. so biH veseli, ,ponosni. Danes 'bodo doziveli svoj »ognjeIJJ1 krst«. Prvtc bodo zaT,es skooiH iz padai'a :lin postali pravi padal'Cl. Nestrpno so se mirali v uciteIja, kdaj se boO zacelo. Slednj ~c jim je le-ta da,1 oSe zadnja navodHa, nato pa odletel, kakor je to na'vada, da sam naj'p'l'ej skool in 'Ucencem se prak,t\cno pokaie, .k ako jetreba skakati.

S starim, zvesUm »Po-2« s-em cakal na <ita,,'tu Iprvega sk;aka'ica. Se zadnj'ic natan6en pregl,ed padala, vezl :lin napotek u60telja l-n potem sv'a vzl,e tela.

Polagoma sV'a se jela dvigatl, kroiZec okrog leta1Uica, dol<-ler se nlsva povz'pela na v>sino 600 rn. Odvz.el sem ffio.torju pUn in padalec je zlezel 'iz \.etaia na krilo . Trenutek pozneje je uton'il v glob'no din po nekaj sekundah se je ·n ad nlim razpelabela kuipoia padala. V redu, mbadenoLc je ravna,l kot t,reba!

In tako je slo. Drug za dru.g.im so padalci sedaH v l etalo, vsake.g.a sem zapelj.al na 600 m, pote'm je odsko,Ni in v spira-Iah gem se spet sam vl'acal na zemljo po dnugega.

Ko sem s led-njiLc stal na iltartu, mi je 'pada'Joski ucitelj pr;vedel majhne.g a fantl,ca. Kazalo je, da ni kaj prevec miren 'in odlocen. Toda, mJ.aden>c ,je vendarle hotel ,postali padalec in zdaj se ni kazalo skesatL. Pri-

DvosedeZni dvomotorni )ovec za vsako vreme Northrop F-89 D »Scorpion« v trenutku. ko odstreljuje svoje 104 raketne projel<tiJe iz obeh komor na kondh kl'lI - edinstven posnetek snemalca Sarna Orra

Eden malostevilnih »starih macl<:ov« rued letecimi snenlalci - Northropov glavni sne-

~podl1ji strani. Medtem kD je visel na Dprtnlcah padala, je gledal, kako se je ),.Crna vdova« pTesukala, vrgla trebuh navzgor, se vZ'pela, potem pa se prev·esila in strn10g1avila.. . WoHordove kamere je sredDbezna sHa odnesla iz letala .. . Ceprav trd6, SO' vendarle zdrave pr.istale na Ueh. Film.. sO' bili pDpDlnDma neposkDdovani, toda neki nie s lab"ga mtsleCl r ,eseva,jec je uporabil enkratni in nenadDmestljivi film 0' prvem pO'I'etu l'eakC'ijskega leteeega krila NDrthrDp YB-49, da jez nj.im Dgradil kraj, kjeT je snemalnD letalo 'padIO' ... »Danes,« pravi RQy Wolio.rd, ,»je skoraj nemogace, da bi se snemalec mDgel Teilit; vpodobnem nevarnem pDlo'laju iz reakdjskega letala.« V nekem memDrandumusD snemalci reakdj!lkih ' letal !pred kratkim pDudari];[, da vsaj zanj" ni vee reSitve, ,ee letalD pad.a. .zakaj? IKeT se ni mDgoce Dtresti te'lkih kamer prej, dDkler se s sede;;em vred ne izstrelis iz PDneSreeenega letala. Pri h'itrDstih, kakrsl1e SO' danasnj-e, kamel'e namrec ·elslo preprDstD nimas kam odvreci. V veC'ini kabin fDto.g.ra£ske .In fi1lrnske opreme TI't mogoee :zoadovdlj.ivD I'azmestiti, ker so kab.>ne preDzke. Tako jlh mDrajo snemal'ci imeti yes :cas pac v narocju . Pray to' Ipa je tiStD, kar je nevarno, zakaj pO't-rebnl sta ti obe 1'Dki, da se O'dstl'eHs s katapultnim sedezem.

Pritisk na gumb - iII kabinski pDkrov Ddleti. TDda potem je treba Z Dbema r 'Dkamaaktivirati odstre1'IIni mehanizem, k1 te vde .Iz kabine. V tem trenutku pa SO' k 'amer" v narDejU kaj:pak izpDstavljene sUnO' veliklm pospe.s l<om. Nt mDgO'ee prepreeiti, da ti ,baterlja, kamere ,in drug fDtDgraiskDiilmski material z UnieUj-DeD silo ne udaT'ijD v Dbraz, zakaj Toki nista vee prDsti, da hi se z njlma lahko ubranil.

"Nekako bi ze se ziv prisel ven," je rekel neki snemalec, »ampak Ice so te kalme:re ,enkrat ,posl-atale', M je zagotov-o IPotreben nov nbraz!« ...

Za to trdHev dDslej "" nimamD nD'benega dDkaza. vsekakDr pa utegne drZati!

je k ·omaj moe zalmi s litL V hi-pu na s t ali IPos pes k i Ja'hko predcas no sproz.ijo folog r a f,s ko kamero. prenapno film v njej 'un tak6 s hl<:o 'p ol{varijo. In' '\(akor da to se ni do vo lL lilna ·s nernalec na g la v i posebnD eel'adD, ·k '; ga kajpak hudD Dvira, ko s i nastavlja kam,ero. NeInogoce jo je p'r'isbaviti dovOlj ·bl.izu k ·oeet11, da 'bi v iiskal'll lahko natanko tljel Dbjekt.

WaH Tufts. ,&nemale.c druibe DDuglas, je clovek, ki j,e prvt reiiii ta prDblem. [JDbil' je nalDgD: v vJ!,lni 111000 metrDv fDtDgl'afirati DDugla sDvega ·»Skyrock,eta« v trenutku, ko se loci od svojega matienega letala BDeing B-29!

Tufts je ime! hude tetave. Zar>adl dihalne maske nika,k ol' ni .m ogel nastav'iti jska't a do'v olj blizu pred oci, da bi bil pDsnetek zal1oeslj:iv. Dihalna maska pa je v teh visinah Ilujno 'pO'trebna! »Kaj, 'ce Ib1 zadrza l dih?« Tufts se je 0" teJn pogovoril s svoj'im piJotorn, ,ki n i ilnel nohenih .pDs"bnlhpDmislekov ,prDti 'I'uftsDv'i zamisli. Tufts se je pDsvetO'val ,se s pilDtDm matienega letala B-29. DDgDvorHa sta se za znak pO' rad'iu, 'prej kD bD DDuglas '''Skyrocket« zapustil lezLSce v trebuhu sVDje let"ee rna tic". Tufts bD lete l zreakcijskim trena'll1lim 'letaJDm LDc·khee.ct. T-33 in 'bO' na dD.gOvorj,eno znamenje priprav;il kameI'D. V trenutku, kD se bo letalD odiDeilo, bD zajel sapO', zjadrzal dih , snel dihalno masko, t P' I ~islonil oko neposredno na .i:skaID, ujel objekt in - sprD'li l!

PDsreeiiD se je in Walt Tufts je pDstav!il svojevrsten visinski rel{ord v zadrz'eva nju diha!

Odtlej je bit njegDv pDsnetek Dbjavljen v nestevilnih easopi'Sih in revijah vsega sveta!

Vse ,prestale neval'nosti so vcasih l'esnicno ,in bDgato pDplacane. TakD plaeilD je n a pdmer ellkraten 'pDsnetek, k ,i .g a je Ilap,"avtill Sam Orr, NDrth hropov snema].ec.

malee Roy L. Wolford

kimal je ucitelju in se povzpel v letalD. !KD jemi mD mDjega ·I ezel na svoj se,dez, sem opa,zliI:, kako stiska 'lIstruiee in " beg.anD IP,Dgled'Uje po letalu. Prsti' .so 'IUll drhte};i, a skusal Je zatretistrah v sebi. Nekam grenko se ,mi joe na,slnehni,1 .in p.riklimal, ko sem -ga vpl'als al ce joe 'Prip,ravljen.

Vse dO' ',nis i,ne 650 ,m nJ bHD n i'c kaj nenavadnega, ko pa sva, prisla 'l1ad letallLs.ce, rSelTI odv'zel 'pLin in ukazal m 'laden liclI, naj .zlez,e na krj:lo.

ObotaVJ.jajDee se je dvi-gnil na sedeiu 'im se s ,stroko odprtim'i ocrm:i zaZl') vam,e. 1z 'I1jih Se'ln 'b'l'.a·l, da ga je strah. IPolagDma je s tllupa zlezel na krilo, njegov;e ooi sose vedno ,preplaiienD 'bDIscale v mene, kda'j pa kdaj pa za ·M pec na zemljD, kt je pDca'si pDlzela PDd krili. »Le brez skrbi, sine! Vse bD iilo v Tedu!« 'sem ga ,s klusal hodriLi, toda :Cant Je .zdajciI zap!'l OC] tin .se p'rilepil k trupu. NjegDvi· 'Prstt 50' se kreeVitD Dprijel[ TO'ba kabine.

Poii!skal 'selTI Vl'vico polav·tomata, naravnane.ga na ,seden1 sekund ;in zavpil: )}Odskooi!« TDda mladeni·e 'Se je teda.] se tl'dllJeje oklenil Toba kahjne. Poce'l1iil je ll1a krHu taka na'g'lo , da ni'sem urtegnil spllstitl vrvice ,polavto'cnata in tako .sV'a !p1olaV'tomat .nehote tl.e sprozila. ,Cez sedem sekund ·bD tDrej pDIavtomat padalD 'le odprl! ... Treba se bo f,anta h1itro 'one-biti . '. si'cer .. . ,ZavedajDc 'se res nostu naj;i:nega pDlozaja , ·6e obi se 'pada l-o Ddprlo, kD hi bil padal"c ·se na krilu, ·sem prenehal biti miren. PodZ'lcus ii ,s·en1 fanta ven~ dane edtrgatd. od letala. kl'ical sem nanL na,j 'se ne obolaV'lja, ikeI' avt1omat deluje, toda zarnan, dl"Zal se je t,l"'Iupa kot za sta'vo 'i'n se 113rPre,j v strahu zapitl'al oct. Sek;unde .so ,n€usmiljeno tekle in pDlavtDmM je deIDval ...

Tedaj sem be·sllD ponlnit kl'milno 'palicD naprej in dDda.l pD·Ln pHn motorju. Ko je hitrost na,ra's la , sem letalD 'strmD pDtegruH l1avzg Dr jn ga sunko·v ;ito nagnil na 1~l'ilD. Pa-dalca na kTilu joe ",daj lSele njegova lastna leza odtr·ga,la Dd truopa, tisti h ,i p 'pa., kD je zdl'knlil s 'krila, se je Ina njegove,m hrbtu ze ,tudi odprla torba -i n 'i'2 nje je ,sVlistni1a bela svi-Ia padala, k'[ j.e k sreei sa,1110 1'al110 o.plazila Irep Jetala.

MDj maoneve,. j 'e uspe·I, a Ie za las sva usIa """sreei.

OI'ajiianD 'sem gl"dal potem za mladim padakem, ki je pod kUPDID padala ,miTno toniJl Ip'}'oti Hem. Fant je srecno dosegel zelm lJo jn pregnal strah, z",radl ka·t·erega malD'p rej ni upal z letala. Vendar, ce hi se nalna pl1imepila nesreca, je ne Ibi bil kriv samo padaLcev strah, pa·e pa bud.;' povr"nDst padalsk"ga 'LI·1 \iteLja :in mDja, ker .p l'ed vzletom ITLsva l1atMlcnoeje pDg.-ledala vl'vlce polavtDma·ta, kl je bila dohga Ie ,dobrih 20 em, namesto !pol Imetra!

Ta <logodek ml je prlnesel :nDVD lzkuiin.jD In ?!neva potrdil staJ'D pravNo, d.a v letal"tvu .,Io""k l1'11<0'11 :n.i 'prevec l1a-t",n'een! Tone

V viSini 11 000 m

je Walt Tufts zadrZal dill, snel dihalno masl<o, prislonil otern - in napravi! tole sliko!

Cemu s" tl mD·' lje SplDh IDt-evajD tD.j,jkanj neva-rnega pDkH(la? S tedensklrn zasluzkDm 125 d.o 2iKJ dol'arjev tega skDraj ni mDe pDjasniti, nit! ne z dDdatkDm 51) dDlarjev. kl ga dDbe zoo kako izredno nevarno nalogo. »TD je pa·e v kl'v,;," 'DdgDvarja na to' vprasanje eden Od. ·snemalcev ... Ni dvoma, da je Ito pO'cetje na.jtezja, a hkrati lIlaj.ct.ono.snej,sa zvrst fDtDgraflje.

Verjemite, da je zares svojska llImetnost snem'ati reakcijskega IDvea, kl tl blazni z nadzvDenD hiIrostjD skozi Dzra·c je. A nase naloge PO' sVDJi zahtevnDsti rastejD s slednjim dnem ... " T-ezave SO' reSnlenD ve];ike. V ea-sih klaslenega pDgDna - batnl mDtorji s propelerji - 'je snemalec samo Ddrinil ohiSje kab';ne, ·se nagnil <iez rDb 'in snemal. Danes je v 1mbini trd6 privezan, stisnjen v svoje sedisoe, vdihava kisik SkD"i dlhalnD masko ze Dd vzleta, dDkler ne dDseie 1'2 ()()O metrDv, v·caslih e,,16 I~ ()()·O rnetrov vislne. KD se letalD vzpenja, nastajajD IPDSPeSkl, ~l normalnD lezD clov·eka in opreme dDkaj pDmnDzijD. Teza se pDveea za dvakrat, da, za .p etkrat in pl'av tDliko tezja je snemaleeva gl'ava, Toke, prsti. Sarno dvlgniti kameroje ie silen napor, nastaviti jD pray tol1JcD mueno kakDr dvlgatl utez!. Razen tega je tu se sDnenl od,blesk v kabinskem steklu. V teh viSdnah ·z meraj slje sonee in vse, ·cesar se lahko snemalec nadeja je, da bo ,b leseavo nekako u'kanH, da bD _streljal m 'iJrno nj" ali pa okold nje ... « T ·Dda mlmD pDveeanete.ze zaTadi pDspeSkov med pDletDm nastaj.ajo se druge tezave, k1 sl joh

isl<alo snemaln e

I<amere

I{

}),D ob-il sem nalogo,« pri'poveduj e Sam Orr, »naj sna'nlleln v ",mini 9'()'{}() lnetrov, kako dVOlnotDrni dvoseode-l.nl tezki I<>vee za vsako vrem·e .'NDrthhr,o.p F-89 D mScorpion« izstreLi svoje 104 raketne prDjektile Iz obeh k 'aplj;i'eashh kDmDr na kDnc'Ll kril. NQrthropoV'i "ill'zenJirji so namTec .potrebovaU barvni pDsnete'k strelskega prDe,esa, da bii lahko ugDtovili, kakD si' stede :in se obnasajD v zralcu Izstreljeni projektili.« Sam Orr je zlezel v drugi ~edei I.etala NDrthrDpF-89 C , ki je b'ilD dDIDeenD za snemanje SVDjega mlajsega pDbratima F-1r9 D. Le-ta se namrec razlrikuje od predhodnikov po teln, da nitna vee ·§est tDPDV, temvee je obDrozen samD z raketnimi prDjektiH! Sam Orr je vzel s se bDj za iitlrl lisDe dDlarjev fotDgrafSke Dpreme, tDda Dd vsega se je najbDlj zanasal na kameI'D S ,p'eed. Graf'ic 4 X 5. Raren nje je :imel se ;po enD kameI'D Fairchild K ~O, Bell & HDwel 70 D In Leica 35 m /m. IMJimD tega je nDs;1 'pneVmati-enD DblekD, dYe .padali, spec'ialnD oblikovanD pHDtskD eel'adD .in dihalnD maskD. Ce bi hi! moral naprav.iti pDsnetek nad mDrjem, tedaj bi ,sl nadel se reil bl ni oprsnik Ln d.rugD Opl'emD. VSD akC'ljD SO' skrbnD pripravlli. Oba pHDta sta dObna vsak &VDjD pDsebnD sllkDvnicO' v 'i'",mer; IG! X 20 cm. Na teh sltkovnlcah SO' bIJ.e 'CistD pre,prDste sidee naj,pogDstejSlh polDza].ev letala v zraku. Ce bl bll na primer snemalee 'po radiu zaht.e val od pulDta letala-Dbjekta .sliko 8", tedaj bi la samo .pDgl"dal na svojo skico dn takoj vLdel, kako (Dalje na 54. stranl)

Skakali bodo z vi sine 27000 metrov

Lockheed »Super Constellation« nizO'Zemske letalske druzbe

KLM leti na stevilnih letalsklh progah

o potniskem letalu Lockheed ))Constellation(

Cep'rav govorimo danes 0 Tea kcijski dobi tudi v potnis kem letal stvu , Si mOl'amo vendarle priznatl, da bo preteklo ,~e dokaj let do uresni,l\itve tega pajma. U)anes ~etiljo 'lla V'seh potruskih progah s\/'et.a Ie leta1a z batnimi motorjl! in so vsa ..e ,a keijska ;n turbinska letaJ.a Ie castne jzjeme. Kljub ogromnemu na:predku nosijo levji delez potniSkega prometa letala, ki so nastala pred dobrim desetletjem in se z mod'itikaeijami uspe~no branijo naslova "zas t8Jr~o« .

Naj'bolj Up;,cen predstavnik teh je .Constellation« - stirjmotorno potniSko letalo ameri~ke tvr,dke Lockheed, ~i se je ob ~oncu tretjega desetletja naseg,a stoletja :proslavlla z enomotorni.mi potnHkimi letali »Vega«, pet let pozneje z dvomotornim1 »Electra« - imel jih je tudli bivs i »Aeroput« - nato s tisoCi opazovalnih bombnlkov »Hud-

niso spremenLU, siee'l' je pa odH<'!no 'Q:polnil svojo nalogo, boeno stabllnost letaJ.a.

Posebno poglavje ,b i lahko posveUB ~tudlju pogona krmilja, saj so se inzenirjl, k'i so ustvarjall »ConsteUation«, bor~!Ji z nj"im dolge mesece. Koncno so se odlocili za hiidravllcn! pogon krmlln!h ploskev z umetno ustvarjenlm obcutkom sile na krmilni palici in pedaUh. Zanimiva so bila mnenja vehikega ..tevlla lzkusenih pllotov, ki so se kon~no zedinlll za naslednje sile na ,pallel in ped,a llh : 2S do 40 kg za viSinsko okrmllo, 95 kg Za 'smerno 'in za moment HiO em/kg za krllea.

Leta10 je pacasl dobivalo svoje obldke, toda z,a'ce'tek vojne Z Japonsko je spremenll zanimanje potnJ,!j~ih letalsklh druzb za razko~ni stirimotornlk" v zarurman,je voj~keg'a letalstva za hltro letalo za

Vzporedno z nagllm razvojem letal, s poveeanjem njlhove hitrosti in s skrajno mejo njlhovih poletov v vglno, se nenehno pojavlja vprasanje, kako naj bl se rdevale posadke teh letal, ce bi v zgornjem delu atmosfere, torej precej kilometrov nad zemljo prlslo do okvare letala.

Vsekakor to vprabnje n1 prevec lahko resljlvo, zato se strokovnjaki tern bolj temeljlto ukvarjajo z njlm.

Nfl mnoga vprasanja kako se bo pilot resll n. pr.: Iz gorecega letala, ki bo letelo morda 20 all vee kilometrov vlsoko, bomo dobili odgovor, ko bodo opravljenl poizkusnl skokl z balona v viSlnl 27000 metrov. Menda ne bo dolgo, ko bosta dva ameriska ,p adalea skoeila s te visine, da bl potrdlla pravllnost proueevanj in raeunov strokovnjakov, ki sl razbijajo glave, kako bi posadkam sodobnih in bodocih letal v prlmeru nesrece ali okvare letala omogocill resltev s padalom. Prvi teh dveh drznih padalcev namerava z viSlne 27000 m skoeitl z zaprtlm padalom. Razdaljo do zemlje bo najprej v prostem padu, nato pa z odprtim glavnim padalom preletel nekako v 10-12 mlnutah, medtem, ko se bo drugl padalec spustll na tla v gondoll balona.

Po ra~unlh bo prvi padalee, ceprav bo opremljen z majhnim padalom, ki naj bl preprecevalo padalcevo vrtenje med prostlm padom, ze po 35 sekundah p,r ostega padanja dosegel hltrost bJlzu 700 km na uro.

Tako hltrost bo dosegel zaradl redkosti zraka v tern delu atmosfere.

V nadaljnjem padanju se bo zaradl povecevanja gostote zraka hltrost njegovega padanja zmanjsevala tako, da bo na vllilni okrog 4500 m, ko bo padalec (all avtomat) odJprl glavno padalo, znasala »samo. se 184 km na urO.

Prvi Loekheedov »Super Constellation« s propelersklrnl turblnaml je R7V-2, ki let! shltrostjo 700 km/h

son« in slovitim o»Lightningoffi «, Ti I) dvotrupci « so med vojno ne~teto'krat krozili po n~em nebu _ zgrad!H so j,iI. 99241 V biroj,ih Lockheedove tovarne v Burbanku v iKaMforniji so pr!,eeli govoriti 0 stiri.motorniku ze sUri meseee pred dzbDuhom d l'uge svetovne vojne. Po zahtevah droobe TWA naj bi zgradHl ietalo, kli bl poneslo 3000 kg tovora In sest moz posadke 5600 kllometrov dalec, pri potov,alni hitrost; moo 400 lin 460 km/h, v v,iSini 600'0 metrov. To naj bi 'b ila konkurenea Douglasovemu DC-4 in Boeingovemu .Stratohlnerju«. Takoj so se odloeili za najmoenejosi motor, ki so ga imeli tedaj na razpolago, namrec Wright R-3350 .»Cyelone 18« kl j,e razvijal maks;malno moe 2200 KM In srednJo moe 1400 K'M ~ri izredno nizki potro~nji gOriva, s cimer so teoretlcno ze presegli doseg obeh omenjenih letal, kl nista 'imeH tako ekonomi~nih motorjev.

Kl1llo lelala »Lightnlng« je sluz'ilo za nepos reden vzorec kl'ila nov<ega l e tala. V - ob11'ko so vzeli sedem stop-iTllj tn pol, vpadnl kot pri korenu 3' 'in vitje 2', vltkos t -9,7 in zozevanje 2,,1 6: 1. Taksno krilo bi pomenilo razmerom 'a s labe kvalitete pri veHk'ih !>itroslih, vendaI' je bllo kljub temu krlheno Maehovo stevilo pri vzgonskem kol,i'cniku 0,5 pl'ibl!zno 0,65 , kar pomenl lUIO kilometrov na uro, to rej Mtrost, ki je "Constellation « n e more v nobenem primeu'u doseci, saj j e bil prvolno preracunan za maksimalno hitrost prfbHzno 650 kilometrov na uro v strmoglavem poletu. z.e m arsi kdo joe premisi.jal, zakaj j e trup letala .,Co ns tellai'ion « takol\udno ;zkrivljen, Odgovor je preprost. Veliki vij ak 'i 4,5 metra v preme,r u so zahtevali visok voz, ,c igar nosno nogo so hoteli k,ar najobolj znlzati - ,eeprav je ~e vedno najdalj ,~a letalska noga na svetu - rezultat: nos, potlsnjen navzdol. Letalo 'prista j a pl'i majhnl h'itrostl, torej pad preeej velikim vpadnim 'kotom In br,ez kolesa na repu - rezultat: rep mocno dvignjen! Ta kombinaeija je dala trupu okroglega preseka 'precejsen vzg(}n, k ar pa so k()nstrukterji s poznali '~ele, ko je k :,a.lo ze 'Ietelo.

Da bi c ;mbolj znizali upor, so hoteIi naj prej upol'abiti posebne okrove za motorj e; tl bi imeli v nosu ku'ila od:p'I'Hne za hladUnl zrak, kl bi se na svoil poti okrog valjev obrnll dvakrat za 180'. Meritve pa so po.kazale, da je zmanjsanje upora mi· nimalno, zahteva pa dosH vee dela. Odloeili so se zato za obieajne okrove NA,CA. Trojni smel'M rep je predstavljal tedaj modo , toda ~etalu ,je ,\ zpopolnil estetski videz, da ga' tudi pri najnov e j s! ll izvedenkah letal a .,Constellation.

prevoz voj~tv,a, in tako je zablestel 9. januarja 1943 »C-69« na nebu z 'belo zvezdo amerJSkega vojnega letalstva na trupu. Prvd 'p olet je bil tako uspesen, da so isH dan poslali prototlp se petkrat v zrak, Takoj se je pokazalo, da je letalo prekosllo vsa prieakov,anja njegoV'ih ustvarjaleev, uspehl naslednjih tOOnov so to <lie samo potrdili. C-69 (vojaSka uzna'eba letala »Constellatlon«) je Jetel s patovalno hitrostjo 440 ~m / h pl'l sarno 5.2,5 'I, moei motorjev.

Julija [943 so 1>lro~ili prototip XC-69 vojnemu letalstvu, wi ga je dokonCno IprelzkuslJo in naro·e ilo ~O letal tega tlpa. P r vo serljsko letalo so izrol\ili vojskl aprila 19414, nasledTllj:l dYe ,p a oktobra 1944.

Medtem so se pori vOj'llJem letalstvu zlIJllimall za novo 1zvOOenko C-69 B, ki naj bi nesla 94 vojakov in ,~est mol. posadke na srednje razd'alje, ki pa ,so ga nadomestili z novim C-69 C za samo 43

Strokovnjakl bOdo do potankGsti poskrbeli za varnost padalca prl tern skoku. Posebna oprema mu bo tudi v skoraj brezra~nem prostGru zagotovlla normalnl pritlsk, nadalje ga bo sMtlla pred »pasjim« mrazom, kl bo na teh vislnah bllzu 65' C pod niNo, posebne dihalne naprave ,p a mu bodo omogo~ale normalno dlhanje prl tern zahtevnem skoku.

Omenjeno majhno padalo, kl ga bo padalee aktlvlral takoj po odskoku z balona v vlSinl 27 km, bo preprecevalo prehltro vrtenje oz. prekop,i cevanJe padal~evega telesa, kar bl slcer lahko Iz srca padalca Iztisnilo krl v 'ude in bl tako srce utegnlio prenehatl delovat!. Majhno ,p adalo bo telo padalca vzddevalo v pribJlzno navplcnl, to je najboljsl legi glede na zra~nl upor, kl bo prl taki hltrostl padanja deloval na ipadalcevo telo.

Dosedanje izkusnje kazejo, da glavnega padala ne kaze odpiratl v veejl vlslnl, kjer je zrak redek In hltrost padanja vecja. Treba je tGrej po~akatl na plast gostejsega zraka in manjso hltrGst ' padanja, sicer bl se utegnilo prlmerltl, da bi udarec vezi odpirajo~ega se glavnega padala ,p adalcu polomll kostl, ali pa vsaj raztrgal padalo.

Ob polzkusnem sk<>ku prej omenjenlh amerlSklh p·a dalcev, smo rekli, da bo prvl padalec odskocil z zaprtim padalom iz balona, drugl pa bO tedaj pretrgal vezl med balonom In (Dalje na 54 , str,ani)

Letalo WV-l je opremljeno z obseznlmi radarskimi napravaml pod In na trupu

Opis letala L-I049 »Super CODstellatioD«

Pregled najvainejsih Izvedenk lejala »Consjellafion« in »5uper ConsjellaOon« C-69. VoJa.'iko prevozno letalo. ki so ga po koneu vojne p.redelali v eivHno ,rzvedenko L-411 ali L-049.

L-049. Prvi elvUnl " ConsieUation «.

Na.jvecja 1eza 40 81ro kg. 15 ,1'20 litroy gOTiva.

L-149. Je pravzaprav L-049 z novim krllom za pove·cano kollcino gorlva. Najvec j-a teza J'7680·ikg. 17a30 Jrutrov gorlva.

KRILO: nepodprto, popolnoma kovlnske gradnJe sestojl Iz sedmlh delov. Fowlerjeva zakrllca.

Povrslna krlla 153,5 m' TRUP: kovlnskl polluplnaste gradnje, kroznega preseka - REP: nepodprti kovlnskl s trojnlm smernlm stablIlzatorjem In krmllom. Smerna krmlla prekrlta s platnom. Hldravllcnl pogon. Razpetina repa Je 15,24 metra - VOZ: uvlaCljiv trleikel z dvojnlml kolesi na vseh treh nogah in oljno-pnevmatlcniml amortizerji. Razstoj voza je 8,50 metra - MOTORSKA SKUPINA: stirje osemllajstvaljni motorji Wright Cyclone R-3350 - C 18. Avtomatlcne naprave za gasenje, trikrakl vljakl Hamilton Standard Hydromatle, premera 4,62 m. Sedem locenih rezervoarjev za gorlvo s skupno kapaclteto 24835 IItrov. Kapaciteta olja 858 lItrov - OPREMA: Nepropustno zaprta kablna z umetnlm tlakom, toplotno regulacljo in clstlIcem zraka. V nosu kablna za posadko (pllota, mehanicar, radlotelegrafist In dYe stewardessi). Za kablno posadke je prostor, kjer je buffet, nato pa glavna kablna za polnlke.

Uredltev sedezev je razlicna, pri najbolj Izkoriscenem prostoru lahko vzame letalo 106 potnlkov.

RAZSEZNOSTI: razpetlna 37,49 m, dolzlna 34,65 m, najvecja vlslna 7,56 m; TEZE: ,p razno letalo (brez potnlkov) 31386 kg, placanl tovor 13393 kg, najvecja vzletna teza 5HeO kg, najvecja pristajalna teZa 44 720 kg, obtetltev nosllne povrsine 353,8 kg/m', obtezltev moC! 5,03 kg/KM; ZMOGLJIVOSTI: najvecja hltrost prl polul obtezbl 528 km/h, potovalna hltrost prl 65'/, mocl 523 km/h, prlstajalna hltrost 152 km/h, vrhunec 7620 m. najvecji doseg 8560 km, vzletna dolzina do "Islne 15 m 1580 m, prlstajalna dolzlna z vlSlne 15 m 1000 m.

L-649 In 649 A. Grajen ,popolnoma po predplsih za elvilno Ietalstvo, sieer pa se od prej'linj1h ne ra.:Ukuje. Stlrje motorji Wright Cy clone GR-3350-BD '1'. Povecana teza 44 490 kg, udobnej'Sa ureditev k ·a bine, povecana hliitrost. ,Prv'; model s »colnom« .za prtJojago pod t r upom. 17,130 lItrov goriva.

L-149. Daljtnska izvedenka modela 6411.

Pri .!stem tovoru za 11600 kilometroy veeji doseg rot prl 649. V vsakem zunanjem delu krila se ,p o 21.% litrov goriva . Najvecja teza 46 310 kg.

L-749 A.

Najv·ecja tez'a povecana na 4'8580 kg. Curbissovi vijakl s prlsekanlmi kone!.

C-121 A. VojaSka modela 7411.

tovorna

izvedenka

VC-121 B. Vojasko Sta'bno prevo zn o letalo, izvedenka mode~a 749.

WV-l wrej 1'0-1 W). Izvedenka modela 'M9 , n a menjena za m ornarl eo ZDA lin opremljena' .: V1e11klmi radarskimi antenamll pod trupom, nad n j:tm ter v nosu. Glavna naloga 1ega let-ala je odkrlvanje sovrafulkovih enot nad o'eeani, kje r ill radarske opazovalne m reZe. Ta m o d el , ki je prvic letel 9. juniJa i949, Ima posa·dko sbirih moz.

L- I049 A. Trup podaljsan Za 5,6 metra.

SUrje motorj'i Wright R-3350·C 16CA '1 po 2700 KM. NajveCja t eza 514 480 kg. [)o 92 potnIkov. potovalna Wlrost 512 km/h. Prvi »Super Constellation«.

L-1049 B. Tovorna lzvedenka modela 1049 .s 'ltlrimi motorjilJ Wri,g ht R -3350-DA s tovorno kapaelteto 1'56 m' aU 17 <t80 kg. Dvoje velikih nakladalnlh vrat. Najvecja teza 49940 kg.

L-I049 C. Je model .L-1049 A z i s tim:i motorji kot L-l1049 B tlJn najve'cjo teZo ,p ovecano na '59 ,100 kg.

L-1049 D. Izvedenka letala 1ma stlri motorje Wright R-3350 po 3300 ·K,M i n !prostora Za do 109 potnikov.

Najvecja teza 60330 kg.

L-1049 E ,in G. Stlrje motorji W right R-33tlO~DA 3 'p o 3300 KM in do 99 sedeZev. Najvecja teza 62370 kg. ~apljtlJCasti :rezervoarji za g.orlvo na konel'h krlla. Model G je preracunan za najvecjo dopustno tezo 68 ton. Povecan doseg.

C-121 C. Voja'sk a tovorna modela L-I049 B.

.zvede nka

WV-2 -(prej PO-.3 W) . Serjjska ' zvedenka mOdela WV"l s podaljsani m 1rupom modela L~10411. Dodatnl Tezervoarji .:a gorivo na konelh krllao Izredno vellk doseg. Fosadke do 3-1' moz tlJn ostane v zraku po 24 UT.

o

RC-121 C t n D. Izvedenki WV-l oz.

WV-2, opremljeni za vojno leta lstvo.

• •

R 7 V-1. (Prej R 70-1). Mornarisk a 1zvedenka modela L-l049 B .

R 7 V-2. (Prej R 7 0-2). Opremljen s tur.b inskimi motorji Pratt & Whitney T-34. Dva proflUrana rezervoaTJa za go!1ivo na koneih krlla .

C-121 F. Izvedenka mod,ela R 7 V-2 za vojno l etalstvo.

L -1249 A. Projektira na ,tovO'rna civllna izvedenka modela R 7 V-2 z motorji PT 2 F-l.

L-1249 B. Potni§ka izvedenka mOdela L-I049 A. L-1449. Z novim krilom vecje vitkosti opremljenl L-:1249 s ~i motorji po 5700 KM. Razpetina 45,7 m .

L-1649 In 1649 A. Izvedenka letala L-14411 s 'lUMml motorji W r ight R-:t350-EA 2, k 'l bo leta 1957 ze v ,prometu .

potntkov, kat httro stabno prevozno letallo za veUke raro.alje . .Do konea vojne z Japonsko je tovarna izdelala 15 letal !ega zadnjega modela in nato Ile pet - tectaj pa je zanlmanje vojske 2Jbledelo in so vsa narocila ustavili. Vecino teh letal so pomeje prodali potni'lklm druz.bam kot vojne vi5ke.

Zdaj se je Lockheed !;pet spomnll luksuznega .potrrlSkega letala in ze v prvl 'p olovlel 1946 sta drutbl TWA in FAA dO'bOlI prva letala »Constel1ation« z oznacbo L-411 o21iroma pozneje L-049. Skupno so zgradlll 88 letal .t ega modela, vklj ul!no s prv1m1 dva'isebiml letali za potrebe vojske.

Toda vsa ta letala so v uporabi kazala poleg odUcnlh lasinost; tudl nevAecnostd, zlasti v zvezl z motorjl, vijaki in slstemom Za .g orivo. InZen1rjl SO se posteno trudllil, da so se jlh odkriZaLI in ko so se koneno oddahnHl, je po vmesnili modellh L-1'49 in L~49 stal pred njimi novi ~Constellation-

L- 749. Zg;radlll so jih 133 in jlh je vojno Jetalsivo priznalo kot C-121 A in mornar.~ko kot WV·l za radarsko opazovanje.

Ko se je pojavil na trgu 1110\1'1 motor Wri'ght C 18 CA 1 z 2700 KM 'p r1 vzletu, so opremili z nj1m eno 'i lzmed letal senje L-7411 B, kl je !pok'azalo, da je premajhno za nastale moznostt. Obse:zen ~tudlj je ,p okazal, da bi smell brup letala Izdatno Jloveca'ti in dvlgnl tI stevilo potnlkov, ne da ,b l S~ te!lAce letalapremaknllo. Hkrab; pa se je tecta.! pojavil se mocnejAI motor Wright R-JG50-TC 18 DA-l . Turbo-Compound_, k'l je obetal poveeanje dosega zaradl manjre potrosnje goriva. Rezultat vsell teh predracunov je ·b llo letalo »Super Constellatlon« L-I049, 'k l pa ni mo.glo skribi crt svojega predhodnlka - na zunaj se je Ie malo razlikovalo; Trup se mu je pod'a ljllal za 6,4 metra in na hrbtu spre" daj rahlo sploscll. Novl 1ITdnostni proracun j (, po-

kazal ",ekaj premocno dimenz·ioni.ranih elementov.

Kompresol'joi mu vzdrzujejo v hermeticno zaprti ka'bini prizemeljskl zra·cni tlak do viSine 37511 metroy in tlak vi~ine a500 metrov do viSlne 6000 metrov. Elektrieni 5i·stem je IPopolnoma spremenjen in vsebuje vse predpisane varnostne naprave za primer .k ratkega stika-. Poseben napredek predstavl'ja sistern za prepreeevanje zaledenitve.

• 113. o·k tobr.a 1950 je novi »Constellation« pryde lete!. Bit pa ni novo letalo, marvee predelani primerek" eden izmed prvi-h C-69, ki sluzi sedaj za prelzku.!ianje raznih novih motorjev! TrUlP so mu dobesedno prezagalJ, vstaviLl podalj~ek; vgTadoiI:i so nove matorje in postapoma vpeljalli tudi Vse ostalle modlflkacije . Tako je la-hko aprejel 6'3 potnikov v IU'ksuznem razredu ali pa 91 v turistienem . " Super Constellation« so zaeell takoj graditi v veliki seriji in je z manjsimi spremembami dofivel ze veeje stevllo izvedenk(A, B, C, D, E, G).

Medltem se je za Q10vl »Const-e111aJtio:n« pozanlimaI.a tudi vOjska. Novi »Super« je dob'il zdaj pri mornarlci oznaebo R7V-l tel' R7V-2, kot tram,portno letalo, oziroma WV-2 kot radarski opa-zov.alec, pri vojnem ·leta1stvu pa C-aI.!I'B za hit"i p:revoz ·eet tel' RC"11ll C in D, ki 's ta pravzarprav morna,r iska WV-2, Ie prJ.la,gojena potrebam vojnega letaLstva.

Do decembra 1955 so pri Lockheedu naroci\oi ze 193 letal »Super Constellation", ki v svoj.! zadnji potnl~kl Izvedenki nosijo 99 potn1kov turisti'cne-ga ali 59 potn1kov luksuznega razreda.

Ze nekaj let. pOi,z kusajo o,premlti to letalo s propelerskimi turbinam't, ki naj bi predstavljale najekonomienejsi pogonski si·stem bodoCih potni~klh le tal. PI' v! ·» Super Constellation« R7V-2 je letel 1. sept. 1954. To letalo ustreza Izvedenki YC-121 F, ki lahko ponese 100 vojakov 5 pol'no. o borozitvljo ali pa 73 ra njencev z vsem pot.rebnim osebjem.

Po tem uspehu namerava Lockheed izde lati »Super Constellation«, ki je tovorna oz. postna izvedenka letala R7V~2 in mu je d,al oznacbo L-11249Aoz. B. Z noviim motorjem pa zgodba 0 " Super Constellatlon« se ni pri koncu. V biroju v lB'l1I'banku sta se pojavila dva nova 'projekta, k! ju z vso naglico ll'I'esn,;,cujejo. Prvl je L-1449 s ~tirimi turbinskiml motorj:i PT-2 po moo KM (chrilna izvedenka motorja T-34), z novim krilom veeje razpetlne In vitkosti okrog U2, tanjslm 'p rofilom In z '1',4' metra da1jSim trupom. Drugi, L-'1649 'se od tega ;razl'ikuje I'e PO ",rnitvo k 'batnim moto.r jem. LInel bo namree stiri Wright R-3350-EAG! po 3400 KM in bo letel z najvecjo hUrostjo 540 km/h.. S 36340 Htri goriva bo lahko preletel 10000 klIometrov obrez spuseanja . DO decembra 19515 so naroeiU ze 36 letal mo.dela L-16'49A, leta 1957 pa bo.do ze v prometu.

Mogo.ee ni posteno', da se nismo nit! 0",.11 na ko.nstrukterje tega nenavadno uspelega ietala, toda pri Lockheedu pravijo, da je 0 tern tezko govoriti, Ce se poza'n lJInate, vam o.dgovorijo, da 'p ri projektiranj'll, konstruiranju Iln gradnji sodeluje 4000 inunirj ev in 4'4 0\l0 delavcev.

Prototlip letala Lockheed »Constellation., volaSko prevozno letalo C-69

(Nadaljevanje z 51. str.ani) se mora . nastaviti « fotografu. Slika 8 kaze tril>etrtlnskJi pogled od zad'aj; pri tern je snemalno letalo na levi za letalom~bj"ktom in malce pod njlm. Ta'k e sl'Ekovnlce prepreeujejo vsako ugibanje, prlhr.anjajo cas :in gorivo ter zmanjsujejo nevarnost, da bi leta1i trcili.

Sam 0.1'1' je torej sedel v drugem sediSCou snemalnega letala , meri! svetlobo, dolo.Cil1 o&vetHtveni cas in prlpr.avJI ikamero. Slednja napaka all na:paJdca Ie v ·enem izmed ducatoir racunov bi utegnHa vso akcijo onemogoclti. Tako bi ~Ii v Izgubo l'aketni projektili, vrednl tlsoee dol'a rj ev.

V viliini 9000 m etrov in Ibhzu zvocne Mtrosti je zaohtev·al Sam Orr 'lSliko 8«. Napeto je lo.viI v 1skalo letalo~bjekt, do'kler Ie-to ni prislo v zahtevani polofaj - make nad snemalno letalo in na njegovo desno.

Obe letall sta se jeM pl·~bliiev.ati ... Zdaj sta oddaljeni Ie 's e 60 metrov drugo od drugega .. . zdaj se 45 metrov in se se bluza'ta . , . 30 metrov .. .

Skrbn6 preverl Sam Orr vse elemente. Vse 'J redu. Dvigne kamero .abe raketni ikomori sta latanko v iskalu, so.nce ugodno, bLeseava v kabin,kern steklu majhna, .J'asno sl.iiH v slusalkah svoj,eeeI.ade: " ... [0 , . . 9 ... 8 , .. « PM »nie« bo F-89 »Scorpion« izstrelil rakete! Vse dl'UgO je na Samu Orru, ..

Iz obeh raketnlh komor bruhneta ogenj in dim, Za drobec sekunde - natanko ikakor je napravi! nacrt - Sam .orr se poooka. iPotem prHisne proflIo. Pred seboj vidi pllllmene, kako se velikanskI :in oranzn~ vrtlnCljo na vsakem koncu krila .

Kakor ognjena kopja pisceee suSte v 'P1'Osto1'je 1'aketnl Iprojektill . ..

Sam Orr je yes nervozen se ~tiri ure po tern eakal, da bi izved,el, aU se je posnetek :p osreci!.

In po stir~h urah se je pokazalo, da je naproav.Jl eno najeudovitej~I'h, resnlenega obeudo.vanja vrednih fotografijl Crnobele kopije barvnega negativ" so Si utrle pot v fotografske galerlje tel' malone v vs.e sveto.vne easopise on 1'evlje. ', Toda vaznejse je ·b't lo tlsto, kar so v tern 'p osnetku videU Northropovi inzenirjL Na filmu je bila jasno vidna reakclja letala v trenutku odstrela raketnlh projektilov, oblika plamena, sinhro.nost obeh Taiketnih komor 'lin obna,Sanje projektilov med ,poletom!

Nobena kamera, k! 'hi jo 'blli montirali ,b odIs! na krUih ali 'p od repom, ne bl mogla zapisatl tega, kar je 'tijel Sam 01'1'. Z ni,oemer bi inzenirji ne mogl:! natanko i'Zvedeti -lega., ka1' so hoteH vedeti.

Sam .orr je spet enkrat dokazal, kolikanj neoglbno potrebno je za znanost delo letecth snemalcev!

El'Iik MilI.er, snemalec d 'l luzbe Lockheed je itnel nekoe opravka z nekim filmskim snemalcem, ki naj bi za fi:lmski ted'l1ik pognel mano in pozornost vzbujajoeo leteeo .akrobatsko eetvo.rko »Aero-

jets«. Mozakarju so pripisovaoJi jek!lene 'f ivce, Ko je gledal z zemlj,e, kako 50 se 's tirje Lockheedi F-OO '»Slhooting Sta'1'« skoraj dotaknill s konci kr:il In kakor eden Ziap'sali :po nebu looping, je ,pr:ivzdlgnU 'obrvi :in tIesknil z jezikom. »Ko ,b oste v zraku, j im boste slediU tik za repom!« je r,ekel mlad .p oroenik fUmskemu reporterj'll. Ta pa se ' je obrnt l k njemu -in o.C'i so mu dobesedno :izstopi!e iz jamie. '».Jaz ze ne!« je rekel potem.

In tako je zlezel v sprednje sedlsce snemalflega 1etala <Lockheed T...:J3 Erik Mille.... S seboj je vze·1 reporterjevo :rS mm kamero Bell & Ho<w eli in jo utrdil v spTednjo streLno odprtino. »Z moj:im pilotom sva sledllaakTobatski cetvo.rki yes cas tik za re;pom, se pravj, nit! za hLp nisva bHa oddaljena od· nj:ih vee ko 5 metrov,« pripoveduje Erik Miller. »Mo.j pilot je namree treniml skupaj z akTobatskiml letalci, bi! je clan njihove rezerv,e in je zato poznal vse pod... obnosti njthovega akrobatskega pTograma ... .Jaz sem jmel oko ves ·cas v iskal'll in sem ,n avajal p 'hlota tak'o, da sem ' :Lrnel vse stiri reakeijske lovee nenehoma v vidnem po.l'j'll. Vrteli, premetavaH, strmoglavljall In vzpenjaH smo se vse do 6'000 metrov. In jaz?

Priznam - meniJ se je vrtelo lie kar naprej in ko smo apet prisli na .zemljo, sem ",zroCiI Ipreplasenemu fllmskemu reporterju njegovo kamero, sam pa sem se do besedno odsukal v kan tlno , ,. 'l'oda posnetkl so uspeli!« Northropovi snemalci so razv.iH posebne priprave in metocte, da bi si olajSali delo, na primer jskala, 'ki so zd'a j tako pri.. ejena, da jih lahko klj'llb eeladi in dlhalni maski prineso clmblize k oeesu. Snemalec Paul Wheeler, osem I,et v tem pokMcu, je proZilo 'Svo.je klllmere Speed Graflc opremi1. z mocnejSim ,pTozn<i:m peresom ki v trenutkih nastopajocih pospeSkov preprec'uje, da bl se kamera predeasnG sprozila. Snemalec .J. L. W:ilkinson, filmski specialist, snema svoje filme z 3~ do 48 ,in cel6 64 ·s Uk!bmi v sekundi, namesto z obic.ajnlmi 24, da bi dosegel ·p ocasnejse g-ibanje.

Wilkinson dela tudi prj belem dnevu noene posnetke, stem da tliPorablja KGdakehrom A brez f]ltra in posnetke malce manj osvetll, T·ako o.stane nebo manj osveHjeno in napraV'1 vtis noone 'teml,ne.

Ce je pri fotografiranju in filmanju splo'h kaka skrivnost, potem je tale: vse je odvlsno od tega, da snemalno letalo sledi letalu-o,b jektu dovolj IbHz'll in natanko, ,Ce imata o'b e letali isto hitrost, je mogGce 'fe z WlOO sek (f 7,4) delatl barvne posnetke, z 1l1O0 sek do JI400 sek. pa ,ernobele posnetke. Stl'moglavi polet! in lZavojl terjajo vee pozornosti in dokaj veeje osvetlitve. . »Pomoz-na sredstva jn metode Siicer ze po·m agaJo,« . zatrjuje neki Loc'kheedov snemalec, .toda za vell>ko najboljsih .p osnetko.v pa gre hvala veridarle - Fortuni!

(PO .Popullire Mechanil{«)

Nagrajeni resevalci krizanke Uredni'iitvo revije "Krila« je do vkljuocno 3. aprila t. 1. prejelo 313 resitev krizanke, oibjavljene v ill ,s tevilki. Upostevalo je resitve do tega dne zaradi zarnude, s katero je revija izsla. Zal je bilo rned prejetirni 33 resitvarni -sarno 20 pravilnih, 13 ,r esevalcev pa je pri resevanju krizanke napravilo od 1 do 5 napak, zaradi cesar teh resi-1ev ni bilo mozno upostevati, pac pa so bile vsern resevalcern priznane napake, ki so se vrinile v Jcr-izanko pri tisku.

Zrebanje je bilo v prostorih GO LZS v Ljubljani, kjer je 5-Clanska kornisija pregledala vse prispele resitve in izzrebala 112 srecnikov, ki so prejeli na'Slednje nagrade: 1. polet z letalom: Bizjan MarlJan, Ljubljana, Poljanska 28, 2. din 1!'iOlO: Golouh Lojze, Ljubljana, Folje, ~. din 1000: Pleterski Slavko, Ljubljana, Hirska :25/1I, 4. din WOOl: Mikee Alojz, Ljubljana, Parmova 40, 5. din 500: DolZan Ivo, Litija 6. din 000: Gee Karl, Ljubljana, Tolminska 8, 7. din 50J(): Vrhovnik Slavko, Ljubljana, KarloV'ska 2/III, 18 . narocnina Z"a 1957: Oblal.

Janko, V. p , 3566/3-11, Zagreib, 9. narocnina za 1e57: Golic Janez, Ljubljana, Vodovodna 15, 10. narocnina za li9'57: Pipan Sonja, Celje, Cankarjeva 4, U. narocnina za 1957: Lebinger Hinko, Litija 40, 12. naroenina za 1957: Milostnik Adolf, Ljubljana, Parmova 37/11 - Politicna sola CK ZKS.

(Nadaljevanje z 52. strani) gondolo, ki bo pray tako opremljena z majhnim padalom za iste namene kot pri prvem padalcu. Drugi padalec se bo v gondoli spuscal do visine 6000 m, tedaj 'p a bo aktiviral glavno padalo in z gondolo normalno pristal na zemljl.

Balon za te ,poizkusne skoke, inienovan »Opazovalec 111«, f so strokovnjal<i ze izdelali, glede na izkus nje, ki so jih v letenju z baloni dosegll ze prejsnja leta, Gondola Ima obliko krogle s premerom 2 m, Jzdelana je iz steldenih vlaken, okrepljenih z raznlmi plastienlmi tkivl. Na gondoli so poleg odprtine za vstopanje In izstopanje se tr! okna za opazovanje neba ,i n zemlje, tehta pa z vso op'r emo in posadko okrog 600 kg.

Prl tej tezl balon lahko doseze viSInG do 27000 m. V gondoll je vrsta raznih merilnih in~trumentov ter radJjskl oddajnlk z zunanjo anteno. Zadostna zaloga kisika In konvertor, naprava za spremtnjanje tekocega kislka v plinasto stanje, bosta posadki omogoeala normalen pritisk in dihanje, medtem, ko bodo posebne kemlene snovl v gondoli skrbele za vsrkavanje vlage In izdlhanega ogljlkovega diokslda, Skoki iz balona »Opazovalec JUnaj torej odgovorljo na mnoga vprasanja 0 tem, kako resevati posadke letal v vellkih v!Sinah, toda se vedno bo ostala vrsta taklh, na katera tudi tovrstni poizkusi ne bodo mogl1 jasno odgovorltl. TU mlsllmo predvsem na razliko med skoki iz balona, kl bo letel zelo pocasl In med skoki Iz sodobnlh letal, kl letljo s hitrostjo Mach 2 all 3 (Mach pomeni hltrost zvoka). Kaj se bo zgodllo s p.uotom, kl bo skocH iz pokvarjenega letala prl httrostl Mach 2 ali 3, ko v tej v!Slnl in pri tej hltrosti znasa temperatura 200-300' C?! . ..

Vsekakor bodo morall strokovnjakl po koneanih poizkusnlh skoklh Iz balona, svoja nadaIjnja proueevanja usmerlti v iskanje naeina - kako doseei zadostno ohladitev pilota, kadar bo ' pri vell.klh hitrostlh in v ve1Iki v!Sln! prisiljen skakati Iz letala,

Zanimivosti iz lejalskega sveta

AmeriJSke vojne letalstvo je pred kralkim sldenlle pogodbo z znamirna letalsktma dTuzbama Leekheed in Conv.air, ki bO'sta za nj,egove potrebe izdelovah atomska letala.

DruiJba Leckheed v t.a namen Ze gradi V Geergii najvecje amerilSko ra'zo!JSkovaJne sredlJSce za izkoriSeanje atem 's ke energije v ,i'etalstv·u. V te namene bode perab>iU tei.ke milijone dolarjevl

* ·v V"Zhedni Nemciji se letaiski strokovnjaki ze nekaj let ukvarjaje stem, da bi "ZgradiJiJi take 1m enevano Ijudske letaio, enestavne zglrajene, 'praktlcne .in 'zanesljJvo, predVlSem pa ·k ar se da ceneno, da bi bNo destopne ellm 'bodj sirekim mnoileam. Pred kr.atkim jLm je mend a res uspelo zgradi,tl nov Up letala,

Al tBaekstrum , intenir letalske drufbe Chance Vou.ght Alreraft, je skonstrlll1ra'l ma.j!rune 'brezrepe jadralno ,Ietale EPB-1 »Leteca deska«.

Gre za zelo eno,s tavno grajeno in ceneno jadralne leta,lo s sesterokotn.Lml 'k rtti, kl Jmajo 1))'0 vsej svoJi de};;;ini konsta.nten pro.fi.I, opremljene pa je na konc!h kril tudi z zra-cniml zavorami. To letalo je mozne zgradioti v picl:ih 600 uTah, streski za gradnjo pa znasajo komaj nekaj nad 180000 dinarjev. Razpetina kril znasa 8,1 m, dolhna kabine 2,4 m, drsno stevlle pa 1ma to letalo 1'8.

ki ga iimenujejo ·»Mora« in

ima razpetine klr.H 13,5 m , medtem ko je deigo 6,5 m . Peganja ga I·ahoek dvo.taktnd meter, kaJuSen sluzi ludi za ipogOtll c.eneneg.3 a·v tomohila, v eni uri polata pa lPcra.bi sarno 6,5 '1 beneina. Po' kencanih preizkusn,ih poletih bo.de leta10 "Mora.« zaceli gr.aditl v serid:i in je predv'ideno., da bo tako letallo staie ekro.g 1800000 naSvh dinarjev.

Veliki amer:i'Ski druZbi 2la letaiski 'Promet "Pa.n A,m eriean WorM

-in »Transwor.ld ALrlines« sia prosili za ·dovoijenje, da hi smeU s sV'ejimi potnlSkimi jn transpertAirs«

ni:mi

l)·eta1lti

talsk~

sku

.0....

zveze

vzpostaviti

med

leam.eri-

redne

za'hodnQ

"'10() jn Evro.po, preko Sever-

neg" t.,caj.a. S vej 0' pre's njo sta omenjeni leta'Iski druzbi c'prli na dej"tve, da b1 se t9!ko letal5ka zvez·a med Ameriko i n Evropo skrajSala za 10 do 15 ur, cesar pac nO' gre zametav.a ti po"l dana snji·h petrebah eim boij hitrega 'potevanja.

NemSki grad1teij l eta~, dr. Gustav Laehmann, zapeslen zda .l v neki angleski 'iet",lski tevarni, se mend·a ukvar.ia z gradoOjo. !pesebnega 'tipa kri'l za hitra .rea keijska leta la , ki bodo z",radi svojJh edJoLcnih aeredinamit·nih I,.s tnosti in eblik povzrociia za okreg 80 'I. malnj~i UlP'or, kar be nedvemno ,prispevale k nadaij,nj-emu ;razvoju Teakcij,;kega ieta'Lstva ;.on k lPoveca'nju hilltrosti .0debnih leota!. Nova krH'a 0 kateJ·;h je preej govo.ra, vendar 'pa natancnej'sih znaN1-no"ti se niso izda'ii bede tudl preeej Jazj·a ed kI'U: zgrajenih 'Po' dosedanj'nh meteda'h.

Reakcijska 'I eta'i.. , namenjena za le tenje Ina doigih 'pregah, 'bode po' mnenju dr. Laehmanna Iahke epreoffi.ljena s preeej 'manj'!limi, p'a se vendar ueinkevitimi kriH.

1

krUnLk. cigar knilla, trup i n rep so

Iz lahke gumijaste tkanine, napoinjene z zrakem. TO' svojevTstne letaio peganja dvevaljnl moter, ki ima kemaj 4Q KM. Preizkusne polete je nevo ietale do'l>re iPrestaie, ima pa tudi to dobre lastnost, da ga pO' 'Uporabl, ko so iz njega izpustili zrak, iahko v celotl spravijo v prtijazni 'pTester kakr,snega kell esebnega avtomobi,la.

Druzba Chance Vought Akera.ft je pred kratkim razplsa ia na tecaj za izgradnjo najmodernejsega vetrovnega kanala, cigar gradbeni stroiSki in notranja oprema naj bi staia blizu 3 in pei milljena deiarjev. V natecaju je pestavHa zahtevo, naj oi bi.! ta ve~rovni kanaJ dogr3jen de 1. J958, slu-zll pa naj oi za prejzku~anje in raznovrstna merjenja modelev le tal, ki naj bi letaia s hitrestje okreg 5 Mach.

S 1. jouiijem liJ58 bede vsa mernarLSka vejna Ietala v ZDA IP'rebarv.aii. Z edlekem peveljstva besta dosedanjo .modre ba'rvo na teh !etalih zamenjaH .beia in svetlos"va barv."', ,tn sleer bo.do z belo 'barve ebarvaii vse spo.dnje dele trupa in kril, s svetlosive barye pa vse ostaie zunanje deie leta!.

Hel.andska druzba za letalski promet K. L. M . ima v svejem seslavu 84 razlicruh potniskih in transpertnih letal, kate·ra So' lani sredi najveeje letalske sezone dnevnO' pr·eletela tudt Po' 180000 kilO' metrey In prenesla na Usoee polnikev na stevilnih in doigih ietai,skih pregah po' vsem svetu.

8 Siovita ameri-ska druzba Goodyear, znana 'PO' svej'ih kv.alitetnlh gumijastih 'i,zdelk1h, je !p'red nedavnlm zgradHa i'ahko leta,le, vi'soko-

Kitaj'ski i,etai'ski kenstrukter je zg.radii heNkepter CJC-3A z dvema rete·rj.ema, ki ju poganja motor znamke Lyeeming s mo KM. Prem er Tetorjev znasa 7,5 m, heHkepter pa tehta v zraku 910 kg, medtem ke i'eti 5 httretsje de I~O km /h, se dviga s hitrostjo do 7,8 m v sekundi in iahko doseze de 2250 m v'isine.

TO' je prvl ·tLp h.,Ukepterj"" zgrajenega po' demaeih nacrtih na Kitajskem in ga bede uperabljaii predvsem v vejaske namene.

o

o

m

z z

Letaia ameriskih druzb za letaiski premet, ki jih pray getove ni malo, perabije vsako ure ni·C manj ket 298620 I beneina. Vsak dan ta l etala .izv.edejo Po' 21:15 peielev. kar bi pemerrllo, da v presledku sliridesetih sekund v Ameriki vzleti po' enD petniSko aU transportne civHne letal'D, ne vstevsi sportnih in turisticnl h leta!.

a

p r t i

m

SlatisHcni podatki geverijo, da ie 'imelo lant svi"arske chnHne letaistve 435 motel·ruh letal raznih tipev in 4 he~ik",pterje ameriskih znamk, nadalje pa ludl 166 v giavnem visekesposobnih jadrainih letai in 5 prostih balenev.

p

a d

a I

o m

AngieiSke vejasko letalstve bo v kratkem debile vrste nevih bembnikov tipa »Vulcan( in »V'icto}'«, medtem ke 'bo ang\.e~ke levske Ieta\stve debilo se.r.Lj-l znanih ,Ioveev Giester Javelin Mk. 2, ki bode eboTezen! z r·aketnimi :izstrelkl zrakzl'ak.

ViSinomer je kazal 8400 m.

"Ne gre vise?« - Pilot je zmajal z glavo, vendar je poskusal iz motorja lztisniti peslednje moel, da bi se dvigniI se kak meter vISe. Poeasi mu . je to Ie uspele in vlSina je rasla ... 8420 .. . 8430 ... 8t50! . .. Tu je zares konec. Dlje ne gre vee!

PriSel je o.dloellni trenutek! pilo.t je dal znamenje z roko in Colette .Duval, v popolni padalski o.premi, z masko za kislk; na lepem obrazu, je smehljaje se odprla vrata kabine. Ledene mnla burja je planila v letalo. Tu gori je vladala temperatura -42' C! Co.lette je bila nared , se stisk ro.ke pilo.tu, nato se je njene telo nagniio sltozi vrata in utenila Je v ledeno globino. Padala je vedno. hitreje, dokler njeno. te1e ni do.seglo hitrosti okrog 220 km na uro, torej mejno hitro.st v prostem padu.

Colette Duval je ledeni veter bieal v obraz, toda nl ga eutUa. MIsIila je Ie na rekord, ki ga mo.ra doseCi. Hrabrila je sarna sebe: "Dihaj Spro.seeno in enakomerno!

Kisik maska deluje dobro. Izdrzati - ne izgubiti ziv-

AmeriSki helikepter Cessna CH-.I je z dvema osebama deseg'e l visine 4570 m , z dedatno obtezitvlje 181 kg pa vtsine 3350 m. Pri tleh ta helikepter razvija hUrest l!i6 km/h, medtem ko. njegova hitrost v visini

cev!«

To.cno. sUri minute in 'tirideset sekund je trajal dlvji let. Celette je naglo padala pro.t! morju. Sarno. se dYe sto petdeset lUetrov visine je kazal viSinomer, ko. jo je mecan udarec vezl v ramena o.pozo.rll, da se je padalo o.dprlo. Varno se je spuscala se zadnjih nekaj deset metroY tega vratolo.mnega skoka. Rekord je bll dosezen, ta zavest je po.plaeala Celette vse neeloveske napo.re, mraz in ,Uveno. napetost. Colette Duval je do.segla nov svetovni rekord, ko je prosto padala 8100 m.

Na .sllki zgoraj: Co.l e t t e D u val po. pristanku v vo.d o, spodaj: v modnem salonu, v vseJ svoJI - lepoti ill do.vrsenl to.alet!.

150\) m pade na t77 km /h , v viSini 3000 m pa na 154 km/ h. Vsebina njegev·ega Tezervoarja - 227 I benelna mu pri tezi 1[80 kg emogeca 3,8 ur Ietenja, oz. dolet 467 km, medtem ke 1Pl"' teti 1360 kg lahko v 3,7 urah preletl razdalje 434 km. Premera Ajegovih roterjev znasata 10,67 hI 2,13 m, nJegova vi~ina pa Je 2,53 m.

Vezani motorni model "P-III05« je zelo primeren za zacetnike v tej kategoriji modelov. Prirejen je tako, da za pogon lahko uporabimo motor Aero-I5i() ali Aero-250. Sprememba je sarno v motorjevi nosilni ploscici (G). S prvim motorjem je model dosegel hitrost 108 km/h pri uporabljerri dolzini vodilnih zic 11,5 m. Torej tudi ni tako slab hitrostni model.

Za izdelavo modela poirebujemo nekaj lipovega furni-rja, debelega 5 mm, <8 mm debel kosbukovega lesa ter kos II~5 'mm debele vezane plos,ce, nekaj2 mm, 1,6 mm in 1 mm debele jeklene zice, tenko nerjaveco plocevino za rezervoar, 1,5 mm debelo aluminija's to plocevino ter pet 3-milimetrskih vijakov.

Trup (1) l ahko preriSemo po merah, ki so podane na nacrtu.

Pri sami i'zdelavi ni nobenih posebnosti, Ie, da je treba paziti, da se bo proti koncu trup tanjsal kakor ika'z e rtacrt. Ce je trup debelejsi zadaj, bo tezisce bolj zadaj kakor je bilo pri prototipu in bo model nestabilen, kar pa je za zacetnika teiak problem.

Pri i:zxlelaovi kril (!2.) oRozarjam predvsem na profil, ki naj bo cimbolj tocen posnetek tistega, ki je podan na na·cMu . Ploscici (9) sta iz 7,5 mm vezane plooce, ploscice (6) pa iz 2 mm.

Pri vodoravnem repu (11) je posebnost Ie v zvezi krmila s ·s tabilizatorjem in je izvedena i'Z lanenega sukanca {tanike vrvice, ki jo uporabljajo za dreto).

Ploscica za pritrditev motorja (3) je iz 8-milimetrske bukove plosee.

Rezervoar (4) izdelamo iz tanke nerjavece plocevine (bakrene, medenin aste ali take od korrserv). Pr,i spajikanju je treba paziti predvsem na neprodusnost spoja. Cevke naredimo lahko kar sami tako, da plocevino zakrivimo okoli 1,5 mm zice, siv pa zaspajikamo.

Druga navpicne cevka, ki sega skoraj do dna, sluii za polnjenje, cevka pred njo pa za oddusek. Odtocna cev k motorju je speljana iz zadnjega kota postrani proti motorju.

Ko smo izdelali dele, ki 'Sem jih omenil, jih zlepimo, nato prilepimo se na vs'a ki strani trupa tik za zadnjim robom kril ter tik pred sprednjim in za zadnjim robom vodoravnega repa ' ploscice jz 1 mm vezane plosce velikosti 10 X 10 mm. Do tu izdelano konstrukcij-o dobro prelakiramo s celonskim lakom. Ta premaz varuje konstrukcijo pred unicujocim delovanjem olja. Dobro prelakirane konstrukcije s'o zato tudi mnogo bolj odporne in imajo daljso zivljenjsko dobo.

"Vago« izdelamo iz 1-,5 mm aluminijaste plocevine. iZa tecaj ji sluii ,3 mm vijak, katerega pritrdimo z ma't ico na krilo skozi 3 mm izvrtino, na kosih (9), "vago« pa rra to z narahlo privito in prispajkano matico. Preden o>vago« montiramo, morata biti nanjo pritrjeni iici (7) in (10). Na 'Zavihanih koncih iice (10) moramo prispa:jkati kapljice kositra potem, ko sta oba ota dva dela potegnjena skozi dela 8 in 12.

Podvozje izdelamo iz 2 mm jeklene ike. Preden ga montirarno na model, lahko i:zxlelamo enD strano Nato ga vstavimo skozi izvrtine v kosu (03) in ga dokoncamo se na drugi s'trani. KoIesa lahko vzamemo origirralna Aero-3i{} ali pa jih i,z delamo iz 8 mm vezane plosce (dve 4 rom vezani plosci zlepljeni), tako da jih okroglo izrezljane 's e leca's to 'p rofi'liramo.

Tako srno izdelali model in caka nas se preizkusnj'a v zraku.

Za let pripravirno model taka, da ga pritrdfmo na vodilne zice.

Pri spuscanju pasta potrebrra dva modelarja: eden, ki vodi model v letu, ta drii v roki rocko, drugi pa polni rezervoar in poganja motor.

Nekaj ,navodil za pilota za,c etnika: i1. Raka mora biti v zapestju trda. 2. Rocka na'j bo v naovpicni legi. 3. V roki mora biti rocka v tCikern ,p oloiaju, da se viSinsko krmilo lomi navzgor, ce laket v komolcu zavrtimo navzgor. 4. Pri startu naj se pilot neboji visine, pri letu navzdol pa naj bo previden in hiadnokrvenl Rajsi z modelom naV'zgor kot pa ob tlal ...

Prhavc Joze

K sodobni opremf letalcev, kl lete (jez slrne oceane, sodl tudi gumljast (jOin. Tak coin je mogoce naglo naplhnltl s pomo(jjo majhne jeklenke s stlsnjenim zrakom, ki je prltrjena na njem. Pilot samo odvlje venti( na ieklenkt in (join se naldo nanolnl z zral<om.

Franooskol J.etalskl strokovnjak, ong, Rene Couzine t j,e sko.nstruiral svojevrstno letalno napravo - tako imenovani lete ci kroinik, kl je sestavljen tz dveh poloblastih elementov. vnHjojv:iJh na skUlPni osl, vsak v svajo smer. Na zgornjern poloblastem eJ.ementu je pil01ska kabina , v kateri pilot le~e upravlja letaio, na spodnjem eI1ementu pa je p"i,trjeno tric.lklasto podvozj·e. Oba polO'blasta element .. sta "'a .ro·bu opremljena s po 48 premaklJivimi krilci, kl pri vrtenju obeh elementov v Ta'zHmih smereh ustvarjajo zadostno 9110, da leteN kroznik Jahko navpieno v.z l eti, oz. v nasprotnem !pl'imeru tud'i ·p l']staja, podobno kot navaden -heI1k~ter . Za pogon obeh !po1ablastlh elementov sluzljo trlje motoTji znamke ~Lycomlng« s po 180 KM. Ko let-eei kroznik po vzletu doseze zadostno visino, ga v vodoravnl smeri zaene poganjati reakC'ljski motor znamke Turbome·ca lPalas s 160 kg statU,nega potiSka. nameScen na spodnjem elem·entu, sre di medpodvozjem.

V koli!ko ta 'l etalna naprava ustreza zah"te vam zakonov aerodilnam:lke. bodo . pokazaH 'poizkusi, za katerlh rezultate po v sem svetu vlada precej~nje zanlmanje.

RESITEV NAGRADNE KRIZANKE Vodoravno: NAVIGATOR MERIDIJAN - AVON - MO'J10R - LAKA - LED - POLET - DOLET - NOV - IKAR TOPEL - CONE - TOK - RIL - ZID - I(vanus) B(ranko) RADAR TROPI GA OMELO - PEDAL - DOSEG EDINA - CO - RO - ENEJ PLIN - TELEGE - TORINO ElMA OK - AL - JRV RAN - INA - RS - IDEJA OKOVI - VT - OL - RODA puC - UREN - RE - LET LITI - UPOR - KAL - OP BAN - NAKIT - PAR - JJ GORE - EVOLUCIJA - JATI - TALCI - SMRAD. Navpicno: NALETI - AVE VODIK - IN - AMOR - OMET - ROTOR - MODEL - EROL - IREC - IL - JANE'Z - AKO NAVADA PADALEC TORPEDO - PIR - OBOD ZA - E(dvard) R(usjan) - IGLA - RES - DO GODEK - OPERETA - InI - MODELAR ANGLIJA - METEOROiLOG SNOVATELJI - NEM - JE PR - INR - GONDOLA':- OLIVERA - AIR - NIN - SLEPO - EDLNEC - JAT - TURKUKUP - VRAJT - INO - UTI - BEA - ALI - ICA - RJA RT - VI - J(enko) S(imon) AD.

Letenje z nadzvo'enlmi hitros tmi in v veliJ<ih visinah zahteva od pilotov mnogo vee, kat letenje s klasienimi - batnimi motorji, za to so letalski strokovnj akl izdelali tudl posebne IPIl0tske obJeke. kl pilote seitljo pred mra= In moenimi sp,remembaml .p rlHSka prl nadzvocnih hltrostlh In vlsinah. kjer temperatura pade globoko lPod 0'. IZgornja sllka nam kaze pilota v sodabnl opreml za le tenje s hltrlmi rea,kcljskimd letali in na veJ1klh vUiinah.

Nacrt za gradojo za~etniskega modela z Diesel motorjem

fD

~S'

--t-'=-t-----'-~-

19

pl()s~e

fOX ftJ II: f".._

Ce

V'Ztl ne

2

Jl

B

i La

>

Jez;

Rez: C-lJ )

(

)

~

,--,

!

~ ['----'

~

~

...

Cl

is'

-'10

fS

P-105

Zahteva nasih dni: vedno hitreje, kar najbolj udobno ' in varno. Na slild: pogled iz ,kabine dvomotornega letala Twin Bonanza

LETALSKA TOVARNA

" " LJUBLJANA Celovska cesta 258 Telaton 27-04

*

ituuluje: jadralna letala vseh vrst in sportno-turi~ticna

motorna letala

Uwduie" generalne revizije in popravila vsakovrstnih jadralnih letal . strokovno in solid no