Krila 3 1979 ptujska

Partija! Rojstno leto - 1919.

Lahko bi rekli - v zrelih letih.

Pa ni! Vedno je mlada , vedno je sveža. Zakaj?

Zato, ker črpa življenski sok in ga ponovno vrača novim generacijam. To jo pomlajuje.

Pa ne samo po letih. Po duhu. Po srcu.

Po izročilih njene slavne preteklosti.

Kajti . .. Brez nje ne bi bilo legendarne zveze komunistične mladine Jugoslavije in revolucionarnih sindikatov. Naš delavski razred, narodi in narodnosti upravičeno trde , da brez takšne Partije ne bi bilo leta 1937, ko je Tito prevzel njeno vodstvo , ne bi bilo tako slavnega in junaškega leta 1941 , te smeri k splošni ljudski vstaji v srcu zasužnjene Evrope. ln brez leta 1941 ne bi bilo za nas tako zmagovitega revolucionarnega leta 1945 pa tudi ne takšnega leta 1948, ko sta Tito in Partija povedla boj za enakopravne odnose med socialistični mi državami. In tudi ne leta 1950, ko so delavski sveti , komune in družbeno samoupravljanje, ki si ga je zamislil Marx , postali prvikrat stvarnost socialistične države.

60 lfT RAZVOJA KPJ-ZKJ 25lfT AEROKlUBA PTUJ ln nismo ostali pri tem. Gradili smo, gradimo in bomo gradili naprej.

S Titom! ln Partijo! Z delavci in občani! Gradili bomo lepši jutri, gradili za mir, enakopravnost , za sodelovanje z vsemi narodi sveta!

Kaj je bolj žlahtnega in svetega kot je svoboda. Svoboda, ki sprošča kreativno ustvarjalnost vsakega in vseh. Tudi fantov in deklet med nebom i n zemljo. Tudi vseh lj ubiteljev letalstva, združenemu delu in občanom, ki z razumevanjem in ponosom omogočajo tem fantom in dekletom v letečih škatlah že petindvajset let bistritev duha in spretnosti.

Da, med drugim tudi to . In devetega v mesecu mladosti bomo slavili.

Slavili četrt stoletja tovarištva , uspehov , premagovanj, naporov, samoodpovedovanj - dela. Petindvajset let aerokluba. l n za vse to nam ni žal. Ponosni smo na fante in dekleta. Usposobljeni so.

Pripravljeni braniti naše nebo. Braniti svobodo, braniti naš samoupravni socialistični razvoj . To je naša obveza do Tita , Partije in Ljudstva.

Stanko Lepej

ptujska PTUJ , MAJA 1979 Najboljši med najboljšimi

S to priložnQstno izdajo »Ptujskih kril« dopolnjujemo posebno itevlIke slovenske revije letal cev in ljubiteljev letalstva »Krila« številka 4, ki je bila Izdana julija 1978. V celoti Je posvečena 25-letnlci obstoja in uspešnega delovanja Aerokluba Ptuj. Z njo, bolje rečeno z njeno vsebino dopolnjujemo vsebino že izdane revije in je rezultat sugestij članov Aerokluba in ljubiteljev letalstva v občini Ptuj.

KAZALO Revolucionarno delavsko gibanje na ptujskem območju Uspehi v 1978 in naloge v letu 1979 . . . . .

Kako smo planirali in kako realiziramo srednjeročni program Srebrna krila in padala .. . . . . . . . . . . . . Člani društva in organizacije, dobitniki priznanj Aerokluba Ptuj Neprimerni meteorološki pogoji Množično krepimo tehnično kulturo . . . . . .

Peter Alič : Od zmaja do svetovnega prvenstva . .

Ivan Čuček: Več kot 3.000 ur med nebom in zemljo Danilo Hojnik: Pilot, učitelj, padalec, letalski akrobat ...

Franc Kodela: Ekonomist s padalom Karl Korpar: Ponosni smo nanj . . . . . . . .

Stane Verbančič: Fant iz Žetal med jugoslovanskimi orli Sonja Vršič: Neznano ni več neznano Kako sem osvojil zlatega orla Ovde kontrola letenja Zagreb Težave s telefonom Kaj si ogledati, ko pridem v Ptuj?

Računar končnega doleta Kako leteti spenjačem?

Nasveti pilotom V Ptuju tudi maketarji Prelet Ljubljana-Ohrid Cessna Skyhawk - 100 Križanka za razvedrilo Ob rob ptujskih kril

2 6 9 12 14 15 16 18 19 21

23 24

26 27

28 30 31

32 37 40 41 42 43

44

45 49

To številko izdaja Aeroklub Ptuj, uredil pa Jo je poseben uredniški odbor: Alojz Gojčič, glavni urednik, Franc Fideršek, odgovorni urednik, Stanko LepeJ. tehnični urednik. Člani ; Pepeika Bezjak, Matevž Cestnik, Ivo Clani. Ivan (:uček, Alojz Ganza. Franci Golob. Kost ja Jankovič, Franc Kodela. Kost ja Kolarič, Ludvik Kotar, Drago Krepfl. Andrej Plavčak. Jože Slodnjak. Danilo Starček, Vlado Šerc, Milan Trop. Oto Velunšek in Stane Žitnik.

IZ NASE PRETEKLOSTI

Revolucionarno delavsko gibanje na ptujskem območju

2 PTUJSKA KRILA

Upoštevajoč dejstvo, da je bilo do leta 1918 v Ptuju močno nemčursko gnezdo, da so pretežno večino ptujskega gospodarstva imeli v rokah kapitalisti, ki so se prištevali k Nemcem ali vsaj nemško govorečim, je tudi maloštevilni delavski razred v Ptuju stal bolj v vrstah avstrijske socialdemokratske stranke. Slovensko podeželje je bilo pod močnim vplivom klera, ki je opravljal tudi narodno buditeljsko vlogo . Enako vlogo je opravljala mlada slovenska inteligenca, ki se je prištevala k liberalnemu meščanstvu.

Razredna zavest, povezana z nacionalno in socialno osvoboditvijo se je med delavci v Ptuju začela krepiti šele proti koncu prve svetovne vojne. Na to so precej vplivali dogodki zunaj našega območja, precejšenj vpliv pa so imeli povratniki iz ruskega vojnega ujetništva. Ti so širili revolucionarne ideje, netili odpor proti vojni, pripovedovali o Leninu in popularizirali boljševizem.

Mnogo revolucionarnosti med ljudskimi množicami je bilo takrat preusmerjeno bolj v boj za našo severno mejo, za slovenski Ptuj, saj je naš človek takrat mislil, da bo nacionalna osvoboditev prinesla tudi socialno neodvisnost od nemškega kapitala.

Eden najbolj znanih in uspešnih revolucionarnih delavcev na našem območju je bil prof. dr. Franjo žgeč iz Dornave, ki se je leta 1918 vrnil iz Sovjetske zveze. Zbiral je pristaše komunistične misli in ustanavljal komunistične celice v Dornavi, Spuhlji, Cvetkovcih , na Polenšaku, v Halozah in drugod . Vse to je delal bolj na svojo roko, saj je bilo vodstvo slovenske socialdemokratske stranke takrat precej oportunistično, stalo je ob strani in kot je znano v dnevih od 21. do 23.

aprila 1919 ni sodelovalo v Beogradu na takoimenovanem »kongresu ujedi· njena«, ki praktično pomeni ustanovi· tev komunistične partije Jugoslavije.

Za rojstni dan komunistične stranke na Slovenskem velja 11. april 1920, ko se je v Ljubljani zbralo na ustanovnem zboru 54 delegatov iz 20 organizacij, med njimi tudi iz Pragerskega. Prav tako 11. aprila 1920 so se v Mariboru sestali predstavniki socialdemokrat· skih organizacij iz Maribora, Ptuja, Ce· lja in iz drugih krajev našega območ· ja. Sprejeli so podoben sklep o zedi· njenju kot zbor v Ljubljani. Od takrat tudi v Ptuju zasledimo bolj organizira· no delavsko gibanje .

Med najpomembnejše dogodke v za· revolucionarnega gibanja ptuj· skih delavcev uvrščamo štrajk v želez· niških delavnicah v Ptuju. V takratnih Državnih železnicah v Ptuju je delalo okrog 70 delavcev, ki so se 16. aprila, 1920 pridružili splošnemu štrajku slo· venskih železničarjev. Med domačimi organizatorji je bil najaktivnejši Ivan šegula, kasnejši jurist v Ptuju. Ko so ptujski železničarji zvedeli za krvave dogodke na Zaloški cesti v Ljubljani , so s stavko nadaljevali do 2. maja . četku

Že leta 1919 je bilo ustanovljeno DPD .. Svoboda«, ki je imelo sprva le kulturnoprosvetni značaj. štelo pa je okrog 40 članov. Na parlamentarnih vo· litvah novembra 1920, je na območju Ptuja glasovalo za KP 394 volilcev (vo· Iilno pravico so imeli samo moški) . Po .. obznani« (30. decembra 1920) in za· konu o zaščiti države (avgusta 1921) je bilo tudi na ptujskem območju kon· čano 2-letno legalno delovanje komu· nistov, komunistična misel pa je tlela naprej.

Delo dr. Franja Žgeča je postopoma roditi sadove. Januarja 1942 je bila v Ptuju ustanovljena »zveza delavskih žena in deklet«, ki jo je vodila Ana Podlaha, žena železničarja. Največja pridobitev za KP na ptujskem območju pa je bil »študent Južek«, dr. začelo

Spominsko obeležje komunistom iz Železniških delavnic v Ptuju, ki so darovali svoja življenja v borbi za svobodo .

Foto : I. Giani

3

PTUJSKA KR I LA

Jože Potrč , ki je kot študent medicine v Zagrebu leta 1924 postal član KP. Na območju Haloz pa je napredno deloval in širil delavsko kmečki list Miha Arbeiter, čevljar .

Po zaslugi medicinca Jožeta Potrča in ob sodelovanju celice KP v maribor-

skih železniških delavnicah, zlasti je bil angaž iran Ivan Spolenjak, kovač, član KP od leta 1926, je bila septembra 1928 v Ptuju ustanovljena prva ilegalna partijska celica. Delovala je v železniških delavnicah, sekretar je bil Leopold Voda, člani pa Franc Kramberger, Alojz Arnuš, Jakob Hercog in Franc Kosec, ki je edini še živ . Ustanovni sestanek je bil v dveh delih , naj prej v prostorih sedanje gostilne "Pri pošti" v Ptuju, kjer so se dogovorili o ustanovitvi, drugi sestanek pa je bi I v F emčeve m mlinu v Rogoznici, kjer so izvolili sekretarja in si konkretno razdelili naloge.

Celica KP ptujskih železničarjev je rasla naprej, okrepila se je z novimi člani, med njimi velja omeniti imena: Adolf Čarman, Karel Koren, Ivan Franjkovič, Avgust Hlupič, Jurij Svenšek in Janko Vogrinec, od navedenih zadnja dva še živita .

Leta 1930 je policija zaprla dr. Jožeta Potrča in Ivana Spolenjaka , celica KP v železniških delavnicah pa je delovala naprej. Fran c Kramberger in Leopold Voda sta pridobila za komunizem Jožeta Lacka. ki je postal član KP leta 1932 in je imel velik vpliv med kmečkim proletariatom .

4 PTUJSKA KRILA

Na ptujski gimnaziji je napredno delovala skupina mlajših dijakov, vodilna med njimi sta bila Ivan Bratko, danes publicist v Ljubljani in Dušan Kveder , znani partizanski komandant, narodni heroj , general, diplom at in politik (umrl 1966). Z idejami komunizma se je Ivan Bratko podrobneje seznanil po delavcu Ivanu Spolenjaku . Spomladi 1933 je Ivan Bratko ustanovi I na gimnaziji celico KP, ki je vse do vdora okupatorja aktivno delovala navzven in se stalno obnavljala z novimi dijaki .

Na strani revolucionarne mladine so bili tudi nekateri profesorji, zlasti dr.

Franjo Žgeč, Anton Ingolič, Onič, Boršnikova in drugi. Iz te celice so izšli mnogi znani borci in kasnejši vidni družbeni delavci . Poleg že omenjenih Ivana BI'atka, Dušana Kvedra-Tomaža , je treba še posebej omeniti Ivana POtrča, Toneta Žnidariča, Rudija Ilca, Mirka Centriila, Marka Kuharja, Jožeta Kogeja, Petra Kureža, Vilmo Bebler, Mitja Vo šnjaka, Zvonka Sagadina .

Nekaj najpomembnejših akcij, ki so jih organizirali in vodili komunisti: Na· pisna akcija v noči na 6. januar 1934 (5 . obletnica zloglasne šestojanuarske diktature), ki so jo vodili skojevci iz gimnazije, bili potem obsojeni na za· porne kazni in izključeni iz vseh šol.

Vsako leto so pri Svobodi, z javnimi manifestacijami in napisnimi akcijami proslavljali prvi maj in oktobrsko re· volucijo. V okv iru Svobode so organi· zirali tudi prcc: Gva nja , kjer so poleg dr.

Jožeta Po trča, predaval i še drugi ko· munisti z območja Ptuja in tudi od dru· god. S takšnimi predavanji so širili marksistično in leninistično misel in dvigali revolucionarno zavest.

V letu 1934 so zače l i ustanavljati Društva kmečkih fantov in deklet, ki so se pod vplivom KP posebno razvila v letu 1935, ki so zaorala ledino tudi na podeželju. Ptujski visokošoici so redno organizirali napredna predavanja v okviru Ljudske univerze. Zborovanja Svobod v Celju (7, julija 1935) se je udeležilo veliko ljudi s ptujskega ob· močja. Ker se je zborovanje razvi lo v pol iti čno manifestacijo , so oblasti Sva· bodo razpustile. Že leta 1936 je bilo v Ptuju ustanovljeno društvo Vzajem· nost, v njem sta bila najdelavnejša dr.

Potrč in Jože Lacko. Zelo dobro je od tega leta naprej delovala tudi Rdeča pomoč. Leta 1936 so s ptujskega območja odšli v boj proti fašizmu v Špa· nijo: Dušan Kveder, Tone Žnidarič, Franc Lazar, Ivan Mendaš in Franc Dolenc (Dolenc in Lazar sta v Španiji padla).

Predvojni komunisti na ptujskem ob· močju so se tudi v polni meri zavedali pomena pisane besede. Že leta 1933 so ustanovili ciklostilno tiskarno KP, ki je do leta 1936 delovala v kleti ptuj· skega gledališča, nato pa pri Klepu v Krčevini pri Ptuju. Leta 1937 so ti · skarno presilili k Olgi Megličevi na Vi· čavo , v letu 1938 v klet ptujskega mu· zeja, zad nji dve let i pred fašistična oi,upacijo pa je ti ska rna spet delovala v kleti ptujskega gledališča. V tej ci· klostilni tiskarni so predvsem tiskali letake, ki so jih razpečevali skojevci.

V letak ih so razkrinkavali delovanj e ptujskih hitlerjevcev, budili narodno zaves t in spodbujali revolucionarno deJavnost.

Najstareiši živeči Posebej je treba omeniti ptujsko komunisti v občini : Janko VOGRINEC, gledališče, kjer je bila v kolektivu moč­ Jurij SVENŠEK in na komunistična postojanka s člani Franc KOSEC

5

PTUJSKA KRILA

KP: Albreht Wilhelm, Nada Pfeifer, Franc Peršon, Mirko Koželj, Mirko Bagar in dijak Zvonko Sagadin. Pod vodstvom režiserja Franja Žižka je od leta 1938 dalje gledališče zelo dvignilo tudi vsebinsko kvaliteto svojih predstav.

Kje vse so na ptujskem območju delovale ilegalne celice KP je danes težko ugotoviti, saj posamezniki v svojih spominih navajajo različne podatke, imena poedinih komunistov se pojavljajo v več celicah KP, nekaterih celic KP tudi nima evidentiranih zgodovinski arhiv CK ZKS. Kljub temu lahko trdimo, da so na ptujskem območju obstajale, poleg že omenjenih celic KP še telice po ulicah, ki niso imele trdnejše organizacijske oblike in v ptujski "Petoviji«, ki jo je vodil Jože Klep. Na območju Cirkulan je od leta 1927 širi I napredne misel Miha Arbeiter, ki je postal član KP leta 1939 in je od takrat v Cirkulanah delovala celica

KP . Dr. Jože Potrč, Dušan Kveder, Jakob Hercog in Franc Kramberger so že leta 1934 organizirali celico KP v Leskovcu v Halozah , njeni č lani so bili Merc , Kmetec, Krajnc , Emeršič in Ivan Bratuša . Rudi Il ec navaj a v svojih spominih, da j e ustanovil celi co KP na Grajeni, nekako po letu 1933, njeni č l a ni so bili Jože Korošec, Matija Kunste k in Franc Kramberger (padel skupno s Francem Osojnikom).

Pomemben vpliv komunistov je bil v predvolilni kampanji leta 1938, ko j e na opozicijski listi kandidiral Jože Lar.ko, kmet in dejansko predstavnik KP .

Po t eh volitvah so bile ustanovljene celice KP še v Markovcih pri Ptuju , kjer je že prej deloval Jože JurančiČ, v »Volnenki« Majšperk, na Destrniku (bratje Reš, zlasti pa oče Ernest). v Desencih (Franc Osojnik), na Mestnem vrhu (Franc Tušek) in morda še kje .

Vse to revolucionarno deiovanje ptujskih komunistov in drugih napredno Llsmerjenih ljudi z našega območja je veliko prispevalo k organizaciji odpora proti vse večji nevarnosti fašistične agresije. Ob sami agresiji in nezaslišanemu zloČinskemu terorju nacizma, ki je slovenski narod želel dobesedno iztrebiti, so se ptujski komunisti znašli v raznih predelih Slovenije, v Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni.

Povsod so bili med organizatorji vstaje in prvoborci.

Komunisti , ki so ostali še doma, so bili edini, ki se jih v prvih mesecih okupacije ni polastilo malodušje. Pod vodstvom kmeta-komunista Jožeta Lacka, takrat člana CK KPS, so zbirali in skrivali orožje. Konec junija 1941 je bila ustanovljena prva postojanka OF, v naslednjih tednih pa v vseh večjih krajih ptujskega okraja. Ustanovljen je bil vojni revolucionarni komite, ki je začel pošiljati prve partizane na Pohorje. Prvi je bil delavec-komunist Rudi ŽnidariČ iz celice železniških delavnic, ki je padel že leta 1941. Komunisti so bili aprila 1942 organizatorji prve oborožene partizanske skupine na območju Severovzhodne Slovenije , znane kot Slovenskogoriška ali Lackova četa, predvojni komunisti so bili tudi nadaljnji organizatorji oboroženega odpora na našem območju.

Franc Fideršek

25 LET DELA IN RAZVOJA AEROKLUBA PTUJ

Uspehi v1978 in naloge y letu 1979 Jubi lej na letna konferenca Aerokluba Ptuj je bila znova priložnost za oceno bogate aktivnosti letalske organizacije v ptujski občini. Po tem, ko je predsednik Alojz GOjčič dal presek 25-letnega obstoja in dela našega društva, je skrbno ocenil dejavnost in uspehe v preteklem letu. Uvodoma je poudaril, da je bil plan dela za leto 1978 v vsem svojem obsegu dosežen in v nekaterih nalogah celo presežen.

Hkrati je poudaril, da bi morali še izboljšati kvaliteto dela . Kljub vrsti objektivnih težav, ki so bile v minulem letu prisotne pri našem delu, bo v prihodnje potrebno še več odgovornega in zavzetega obnašanja. Velja zapisati, da so doseženi rezultati v letu 1978 vzpodbudn i za nadaljnjo aktivnost.

Ker se je naša aktivnost odvijala po sekcijah je prav, da tako tudi predstav imo dejavnost v minulem letu.

DeJ

u,reBničenih

nač"tov

Zadovoljni z doseženimi rezultati modelarske sekcije Udeležili smo se vseh planiranih prireditev in tekmovanj . Doseženi rezultati so naš ponos . Pionirja Tomaž Hostnik in Matija Žuran sta na republiškem prvenstvu v Celju med 60 nastopajočimi osvojila drugo in tretjo mesto. V članski konkurenci pri gumenjakih je postal republiški prvak Miro Dajčman in pri penjalcih Konrad Janžekovič. Na 32 . državnem prvenstvu prostoletečih modelov lahko pohvalimo Dušana Pečka, ki je bil pri gumenjakih odličen tretji, Oto Velunšek pa tretji pri penjačih in ekipno tretji s Konradom Janžekovičem. Se uspešnejša sta bila Velunšek in Alič na državnem prvenstvu vezanih modelov. Velunšek je s svojim petim državnim rekordom 248 km / h postal državni prvak, medtem ko Alič drugouvrščen .

Poleg tega je modelarska sekcija osvojila že vrsto modelarskih trofej in to 19. SOKO-kup v Mostarju (že tretjič zapored!), »Dolenjskega pokala«, »štajerski kup« na letališču v Moškanjcih, kjer lahko pohvalimo organizacijo celotne prireditve . Naslednja osvojena trofeja je »Kup republike« v Zagrebu in veliko priznanje Petru Aliču zlata značka z dvema diamantoma za dosežene rezultate v pretekli sezon i.Miro Dajčman je za svoje uspehe prejel srebrno značko, medtem ko sta C-značko osvojila Ivan Furjan in Matjaž Praprotnik. Veseli smo tudi vseh nastopov skupine modelarjev z radijsko vodenimi modeli.

Kljub težavam padalske sekcije, presežene naloge Za preteklo leto je značilno, da je imela padalska sekcija na začetku številne težave z letalom. Ob tem lahko tudi ugotovimo, da je bilo to kmalu odpravljeno, še zlasti po tem, ko je klub odkupil več kot 70 ur na letalu Lockheed, prej last aerokluba Murska Sobota in danes že našega kluba. Kljub zapetljajem je bil plan v skokih presežen za 1,7-krat, pa tudi v ostalih postavljenih nalogah, le načr­ tovanih značk ni. Tudi dosežena in prsežna trenaža ni dala posebej velikih športnih rezultatov. Da bi v prihodnje dosegli boljše uvrstitve na republiških in državnih prvenstvih, bo v letošnjem letu nujno nameniti več pozornosti metodam in kvaliteti dela.

Smeleje bo tudi potrebno vključevati il) pripravljati mlajše tekmovalce. V pouk in v vzgojo padalcev bo nujno vnesti več kolektivnega dela. V tej smeri je bilo že precej napravljenega in ocenjujemo, da smo na pravi poti.

7 PTUJSKA KRILA

Med doseženimi športnimi rezultati bi radi opozorili zlasti na naslednje: v mladinski konkurenci sta sezono uspešno začela Marjan Rogina z osvojenim prvim mestom in Bojan 2:mavc s tretjim mestom za pokal Primorske. Žmavc je bil uspešen tudi na držav-

nem mladinskem prvenstvu, kjer je v figurativnih skokih dosegel prvo mesto in v skupni uvrstitvi tretje mesto.

Za dosežene uspehe na republiškem in državnem padalskem prvenstvu ter za marljivo delo v klubu moramo pohvaliti še Sonjo Vršič.

Več

pozornosti jadralnim pilotom brez dovoljenja V delu jadralne sekcije velja Izpostaviti že dalj časa prisoten problem, ki se kaže v tem, da bi morali več

pozornosti posvetiti pilotom brez dovoljenja. Teh je vklubu brez lanskih začetni kov kar 16. Povezano s tem bo potrebno bolj odgovorno kadrovanje v letalsko šolo.

Kljub relativni množičnosti v sekciji, saj ta šteje 50 pilotov, dobremu letalskemu pouku in precejšnjemu vlaganju v opremo jadralne sekcije, ne moremo govoriti o kakšnih posebnih rezultatih. Glede na to, da so prisotna precejšnja vlaganja in da so rezultati v letalstvu plod dolgoročnega in načrtnega dela, nas navdaja optImizem za še uspešnejše delo.

Na področju športnih rezultatov se je izkazal Slavko Petrovič, ki je dosegel peto mesto na republiškem ozIroma državnem prvenstvu jadralnih pilotov v Murski Soboti. Ne moremo tudi mimo ugotOVitve, da je kadrovskI potenCial učiteljev oziroma pilotov močnejši kot so doseženi rezultati.

Odgovorno uresničevanje nalog motorne sekcije V motorni sekciji smo odgovorno izpolnili posamezne pogodbene obveznosti in to pri šolanju začetnikov za potrebe KRV, pri trenaži pilotov za vOjno-letalsko in pokrajinski štab Ljubljana. Sodelovanje na vajah civilne zaščite v krajevnih skupnostih, šolah in drugih organizacijah združenega dela je že utečena oblika, ki vsakič pridobiva na kvaliteti. Tudi ostali elementi plana so bili doseženi, razen le enega načrtovanega dovoljenja športnega pilota še ni. Sodelovali smo na vseh planiranih tekmovanjih. Rezultati so zadovoljivi.

Na 13. Fizir KUP v čakovcu: Milan Kralj prvi; Memorial zagrebških pilotov Drago Krepfl drugi in Milan Kralj tretji; na 14. republiškem prvenstvu motornih pilotov je bil Hojnik drugi; na 21. jugoslovanskem aerorelyju za pokal maršala TITA od Kruševca do Ptuja je Danilo Hojnik osvojil šesto mesto; medtem ko sta na memorialu "Branka Ivanuše" Danilo Hojnik in Kost ja Kolarič osvojila pokal.

Med športnimi rezultati v letu 1978 je potrebno posebej poudariti nastop Danila Hojnika z Otom Verbančičem na evropskem aerorelyju, kjer sta med 89 nastopajočimi zasedla odlično drugo mesto.

Kaj bi veljalo iz zastavljenega ln uresničenega plana za leto 1978 posebej omeniti?Nobenega dvoma ni, da smo si enotni v tem, da je organizacija in izvedba zaključka 21. aerorelyja motornih pilotov Jugoslavije povsem uspela, kakor tudi peta prireditev ptujskega padalskega pokala "Podlehnik '78", ki smo jo pripravili v počastitev občinskega praznika.

ln kako v letu 1979?

8

PTUJSKA KRILA

Prav gotovo bo potrebno zapisane naloge redneje spremljati v vseh sekcijah, na strokovnem svetu in upravnem odboru. Aktiv ZK in ZSMS bosta morala še z večjo zavzetostjo sprem-

ljati kadrovanje mladih za delo v po· sameznih sekcijah. Posebno našo in širšo pozornost zaslužijo prireditve, ki bodo v letošnjem letu v organizaciji Aerokluba Ptuj .

Na športnem igrišču v Markovcih bo 21. aprila republiško prvenstvo ve· zanih modelov, 12 . maja zvezno tek· movanje vezanih modelov za KORAN· TOV POKAL (športno igrišče Markov· ci), 25. maja - Dan mladosti in le· talcev na letališču Moškanjci ter 28. in 29. julija bo že šesti ptujski padal· ski pokal "Podlehnik '79". To tradicio· nalno prireditev bomo tudi tokrat pri· pravili ob jezeru v Podlehniku.

Prizadevali si bomo uresničiti vse načrtovane naložbe za letošnje leto, o čemer bo več govora na drugih stra· neh tega glasila.

Ob koncu naj še zapišemo, da gre vsem aktivnim članom aerokluba Ptuj velika zahvala za dosežene uspehe in za vsa prizadevanja, kakor tudi vsem AK Slovenije in sosednje Hrvatske, nadalje organizacijam združenega de· la, družbenopolitični skupnosti in družo benopolitičnim organizacijam za pri· spevek v krepitvi materialne osnove AK Ptuj .

Ni odveč naglasiti še misel pred· sednika Alojza Gojčiča, ki jo je izre· kel na jubi lejni letni konferenci 19. ja· nuarja 1979 in se glasi: "SLOžNI BO· MO TUDI V NASLEDNJIH 25 LETIH POžELI VRSTO USPEHOV!" Franci Golob

Planiranje predstavlja v pogojih samoupravljanja in v okviru samoupravne socialist i čne družbeno ekonomske ureditve eno temeljnih faz samoupravnega procesa ter samoupravno aktivnost, s katero reguliramo in usmerjamo poslovanje in razvoj, tako v delovnih organizacijah, društvih pa tudi v aeroklubih . Planiranje sloni na integraciji znanosti in proizvodnji, kontinuiranem programiranju, sočasnem planiranju, iskanju boljših poti, hitrejši dinamiki razvoja ter povečanju materialne osnove. Načelo sočasnega planiranja nalaga, da sekcije kot temeljni nosilci planiranja v AK, v mejah svojih pravic in dolžnosti, predvsem pa finančnih možnosti AK pripravljajo svoje plane in jih med seboj usklajujejo.

Nenehno smo dolžni analizirati ln predvidevati svoj razvoj. kar pomeni, da moramo imeti vselej plan za določeno plansko obdobje. Samo s takim delom smo lahko uresničevali cilje, sprejemali obveznosti in naloge s težnjo, da dosežemo čim večjo rast materialne osnove, istočasno pa poskrbeli in razvili še boljše tovariške odnose ter tako omogočili uspešno delo v klubu. Plan investicij za obdobje 1976 -1980 je bil izdelan na predlog UO AK do 6. 12. 1976 in sprejet na letni konfe renci 21. 1. 1977, rebalans pa potrjen na letnih skupščinah dne 20. 1.

1978 in 19. 1. 1979 v skupni vrednosti 5,246.420 din.

TABELARIčNI

PREGLED INVESTICIJ IN INVESTICIJSKEGA VZDRžEVANJA, VREDNOSTI TER REALIZACIJA ISTEGA PO PRIORITETNEM REDU Cena din

Prioritetni red

Realizirano

A. POTREBE AEROKLUBA 1 Obnovitev hangarja 2. Obnovitev kritine benc . skladišča 3. Nabava IMV kombija 4. Obnovitev kritine hangarja 5. Obnovitev strelovoda 6. Izdaja jubilejne št. KRILA 78 in KRILA 79 7. Nakup miz, stolov, ograje in razsvetljave 8. Ureditev pisarniških prostorov na

c::::: ---

......

-c:::::

ca

ca c::a.

c::::» Ee c'-»

c:= >c ca

...

-

52.437 20.000 121.000 190 .000 30.000 60 .000

9 13 12 18 20

1976 1977 1977 1977 1978 1978

35 .000

23

1978

4.000

28

1978

25.000

26

1979

7.620 5.000 100 .000

27 30 42

1979 1979 1980

100.000 50.000

43 44

1980 1980

220.000 40 .000 624.000 820 .000 100.000 500.000

1

21 33 29 36 48

1976 1978 1979 1979 1980 1980

2

letališču

9. Ureditev klubskih prostorov v Jadranski ulici 10. Termoakumulacijska peč, 2. kom .

11. Ureditev WC (bife) 12. Nabava 2 prikolic IMV al i dog. prizidek hangarja 13. Asfaltiranje rulne steze 14. Priprava načrtov za novo letališko zgradbo - hangar

B. MOTORNA SEKCIJA 1.

2.

3.

4.

5.

6.

Revizija letala Cessna 206 Transporter 1 kom .

Motorno letalo Piper Super Cup Motorno letalo Cessna F-172 Revizija letala Citabria Motorno letalo Cessna 152

Cena din

Prioritetni red

Reali· zirano

C. JADRALNA SEKCIJA 1. Radijska postaja Dittel 6 kom.

2. Jadralno letalo Blanik z opremo 3. Revizija Blanika yu - 5330 4. Jadralno letalo Jantar 1. z opremo 5. Kristali za 5 postaj 122,10 6. Revizija Trenerja yu - 4158 7.Jadralno letalo Jantar II. z opremo 8. Radijska postaja Dittel 2 kom.

9. Revizija jadralnega letala Blanik yu - 5330 10. Trnsportni voz 11. Električni variometer 2 kom .

12. Revizija Delfina yu - 4131 in yu -4125 13. Padalo Py - 010 - 4 kom.

14. Barograf - 2 kom.

15. Jadralno letalo DG 100 Elan

120.000 150.435 12.986 235.918 3.100 49.200 255 .879 42 .560 82.500

7 10 14 16 17 19

1976 1977 1977 1977 1977 1977 1978 1978 1978

66.500 26.740 120.000

22 34 35

1978 1979 1979

20.000 10.000 300 .000

38 45 47

1979 1979 1980

6.000 168.000 28 .545 2.500 62 .000 300 .000 15.000

6

15 24 37 41 25 39

1979 1978 1978 1979 1979 1978 1979

4.500

40

1979

15.000 15.000 15.000 15.000 10.000

8 11 32 31 46

1977 1977 1979 1979 1979

3 4 5

D. PADALSKA SEKCIJA 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Avtomati KAP-3 2 kom.

Padalo PS 11 - krila 5 kom .

Padalo T-4 1 kom.

Popravilo pod. naselja Padala PS 11 - krila 2 kom .

Motorno letalo AI-60 Lockheed Instrument table (stoperice) 5 kom.

8. Oprema za začetniško šolanje 5 kom .

E. MODELARSKA SEKCIJA 1.

2.

3.

4.

5.

Oprema modelarske del avnice Naprave za radijsko vodenje I Oprema za modelar. delavnico II Naprava za radijsko vodenje II Modelarski motorčki - 5 kom.

Iz prikazane tabele je razvidno, da smo sprejeti program dosledno izpolnjevali po prioritetnem redu ter ga do danes realizirali v vrednosti 3,740 .680 din ali 79 % predvidenega srednjeročnega plana . To pomeni, da smo ga do danes nekoliko hitreje realizirali kot smo to predvidevali, kljub finanč­ nim težavam v katerih se nahaja celotno športno letalstvo, zakar gre zasluga

10 PTUJSKA KRILA

vsem članom aerokluba , ki so dosled· no izpolnjevali obveznosti do njega, še posebej pa gre zahvala vsem delovnim organizacijam, ki so aeroklubu prav tako omogočile njegov obstoj.

Ugotavljamo , da je plan realno zastavljen, na realnih osnovah in prepričani smo , da ga bomo do konca leta 1980 v ce loti realizirali.

Drago Krepfl

Upravni odbor Aerokluba Ptuj je vselej s/~rbel za kadrovsko , organizacijsko in materialno rast društva.

Vodilo: "Domovina je le ena, za njo se more umreti« .

11 PTUJSKA KRILA

25. JUBILEJNA SKUPSCINA AEROKLUBA PTUJ

Srebrna krila in padala Četrt stoletja uspešnega dela, poletov in skokov med nebom in zemIjo. . . Tako bi lahko na kratko, simbolično označili 25-letni, srebrni jubilej AEROKLUBA PTUJ, ki zasluži poleg delovnega tudi slovesno - praznično obeležje.

Štev1fni pokali in pf1iznanja so dokaz .izjem nih naporov in uspehov 25-l etnega d ela član ov A erokluba Ptuj.

~.

~~ ~~?ti.

(_~

Jubi lejna skupščina je bila 19. januarja 1979 v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Bila je le ena od priložnosti za slovesno proslavitev jubileja.

Motorni piloti, jadralci, padalci in modelarji, bodo namreč jubilejno leto,

bolj kot na svečanih zasedanjih, pro· slavili delovno, tam zgoraj v svojem svetu in nad oblaki v njihovem svobod· nem prostranstvu za katerega so se vselej pripravljeni tudi boriti.

Pa tokrat izjemoma ostanimo na »tleh«, saj mi je uredniški odbor za· upal nalogo, da opišem utrip jubilej· ne skupščine v reportažno obarvanih »skokih in poletih«.

Dopoldne 19. januarja 1979. Priza· devni člani AEROKLUBA PTUJ spremi· njajo dvorano Narodnega doma v do· kaj resnično podobo letalskega sveta, razstavljenih pokalov, plaket, priznanj, pohval in drugih odličij, ki so jih na športnih tekmovanjih in raznih sreča· njih, pod domačim in tujim nebom, osvojili v 25-letnem delovanju kluba.

Pod strop dvorane obešajo letalske modele, v kotll dobi svoje mesto živo· barvna padalska kupola, vzdolž leve strani dvorane se v soju luči lesketa· jo razstavljeni pokali. V njih se zrcali tudi ogromno truda, letalske hrabro· sti, prostega časa in ne nazadnje tudi sredstev, ki so bila potrebna in porabo Ijena, da so Ikarusovi učenci dobili krila, padala in dragocene tekmovalne in kar je še posebej pomembno, tudi obrambne izkušnje.

Dan se nagiba k večeru. Dobre pol ure pred pričetkom skupščine se hod· nik pred dvorano spreminja v letalsko mravljišče. Stiski rok domačinov in gostov. Obujanje spominov. Nekoč pionirji, danes veterani letalstva na ptujskem območju, pripovedujejo kako je bilo pred 25. leti, ko so združili dobro voljo in skromna sredstva ter zgradili temelje letošnjemu jubilantu.

Praznični vrvež se preseli v dvora· no. Predsednik AEROKLUBA PTUJ Aloiz GOJčlč, ki je v zadnjih letih s

Pog/ed na zasedanje prizadevnimi klubskimi sodelavci vojubilejne skupščine. dilni organizacijski »pilot", da bi dose-

13

PTUJSKA KRILA

gli še več, je skupščino slovesno popeljal na njeno »vzletno stezo«_ Tu so številni gostje, ki jim velja še posebej prisrčen pozdrav_ Prvi predsednik AK Ptuj Jože TRAMŠEK, predsednik ZLOS Stane Menegalija, predsednik skupščine občine in drugi družbenopolitični delavci iz Ptuja, gostje iz drugih letalskih klubov ln centrov _..

Med pozdravnimi brzojavkami, naslov· ljenimi skupščini in jubilantu AEROKLUBU PTUJ, je tudi čestitka sekretarja predsedstva CK ZK Slovenije Franca ŠETINCA, ki je bil že lani prisrčno sprejet na letališču v Moškanjcih. Tu je tudi čestitka iz bratske občine Arandelovac.

Predsednik Alojz GOJčlč v svojem jedrnatem prerezu klubske zgodovine, uspehov in težav, ne skriva zadovoljstva, vendar poudarja, da je moč storiti in doseči še več. človeški dejavnik je tista gonilna sila s katero v polnem poletu zaživi letalo, padalo ali letalski model.

Ne samo strokovno-letalsko, tudi idejnopolitično se morajo usposabljati letalci in če bo kdaj potrebno bodo tudi branilci našega neba.

Predsednik ZLOS Stane Mennegalija v svoji čestitki poudari. da sodi AEROKLUB PTUJ med najaktivnejše letalske klube v naši republiki.

Letalski veteran Alojz GANZA pilot humorist (sicer pa resen direktor TGO Gorenje - TOZD Elektronika Ptuj) spregovori o vražjih fantih, ki so nekoč leteli v »Iesenih škatlah« • _.

Vrstijo se razprave in čestitke, volitve upravnega odbora in drugih klubskih organov. Jubilejna skupščina je tudi priložnost za zahvalo in priznanje tistim, ki so v minulih obdobjih po svojih močeh in sposobnostih prispevali, da je jubilant dočakal uspešnih 25 let in da je v prihodnje zagotovljen njegov še uspešnejši razvoj. Zato priznanja obvezujejo tudi za naprej.

Ob koncu še pogled na filmsko platno s prikazom delčka življenja ptujskih letalcev. Znova oživijo spomini.

Ob gledanju na platno se iz polteme zasliši glas: »Poglej, kako si bil takrat še »zelen«. Brado si obril pa se ti je zato do danes povečal obseg trebuha . ..« Na svoj račun so pač prišli letalski kibici. Čisto na koncu, ko je roka poiskala roko in so se razšli stari znanci, so si nekateri privoščili »polet« v bližnji disco »Metuljček«. Pa sta zato dva naslednji dan nekoliko zamudila pričetek seje uredniškega odbora, ki se je sestal zaradi izdaje jubilejne številke »KRILA«, ki jo imate zdaj v rokah. Pa kaj zato? Tudi metulj je letalec in so si zato za sklepni del jubileja izbrali kar pravi naslov!

Jože SLODNJAK

v

Clani društva in •

••

organizaCIJe!

dobitniki priznanj Aerokluba Ptuj Frmn c ŠETINC

SkupščIn a obi5in e Ptuj, priznanje prevzel predsednik dr. Cveto

DOPLIHAR

Veljko ŠTALCER

Po sklepu seje upravnega odbora Aero· kluba Ptuj z dne 9. januarja 1979 se pode· lijo priznanja ob 25-letnem delu Aerokluba Ptuj: a) p o sam e zni k om: Franc Šetinc, Stane Menegalija, Mirko Bitenc, Martin Firbas, Anton Gašper, Peter Alič, Jože BotoHn, Matevž Cestnik, Vida Ča· jič, Ivan Čuček, Alojz Čuš, Stanko Čuš, Mi· ro Dajčman, Franc Fideršek, Alojz Gojčič, Alojz Ganza, Otmar Gajzer, Truda Gajzer, Mihael Gobec, Branko Gorjup, Danilo Hoj. nik, Janko Hostnik, Kost ja Jankovič, Kon· rad Jan žekovič, Franc ~odela, Karel Korpar, Janko Koderman, Ciril Kolar,ič, Miha Kola. rič, Milan Kralj, Drago K'r epfl, Albin Logar, Mihailo Mašanol.'ič, Anton Malek, Ludvik Maučič, Adolf Meglič, Janez Meznarič, Ivan Obran, Zali ka Obran, Dušan Peče, k, Janez Petrovič, Janez Petrovič ml. Slavko Pe· trovič, Simon Pešec, Anton Purg, Franc Primc, Jože Stopar, Veljko Štalcer, Jože Tramšek, Milan Trop, Boris Urbančič, Maks Vaupoti č, Fredi Vajsbaher, Marjan Varvoda, Oto Velunšek, Janez Vidovič, Miroslav Vin· diš, Jože Vrabl , Anton Žagar, Franjo Žmauc in Maks Žuran. b) dru št v a i Il org ani z a c ije: Letalski center Maribor, Aeroklub Mur· ska Sobota, Aeroklub Celje, Aeroklub Lju. bljana, Aeroklub Velenje, Koroški letalski center Slovenj Gradec, Dolenjski letalski center Novo mesto, Alpski letalski center Lesce - Bled, Letalski center Ajdovščina, Klub Letalcev Postojna, Aeroklub Čakovec , Aeroklub Varaždin, Aero'k lub Zagreb.

AGIS Ptuj, TGA .. Boris Kidrič« Kidričevo , .. Perutn ina« Ptuj, Kmet ijski 'k ombinat Ptuj, KB Maribor, Poslol.'na enota Ptuj, MIP Ptuj , Komunalno podjetje Ptuj, Cestno pod· jetje Maribor, Stavbar Maribor TOZD grad. beništvo .. Drava« Ptuj, Združeni zdravstve· ni dom Ptuj, Labod TOZD Delta Ptuj, RadioTe,dn ik Ptuj, Garnizija Dušana Kvedra Ptuj, Sk upš čina obč i ne Ptuj, Občinska konferen· ca SZDL Ptuj, Občinska konferenca, ZKS Ptuj, Občinski svet ZSS Ptuj, Občinski od· bor ZRVS Ptuj, Krajevna skupnost Markov· ci, Ribiška družina Ptuj in gasilsko društvo Ptuj .

NEPRIMERNI METEOROlOSKI POGOJI Za vzl'et-enje ,in pristajanje : oblaki Ob , skupaj z bliskanjem in moč­ nimi udari vetpa, točo in ledenim dežjem -- me'gla, ploha, metež in gosta meglica, pri 'katerih je horil'Ontalna vidljivost zmanjšana pod predpisani meteorološki minimum za letališče ali letal·o - niz'ki obl.aki s spodnjo mejo pod -p~ed­ pisanim meteorolaškim minimumom za letališče ·ali letalo - pri.zemni veter, katerega !hitrost in smer glede na vzletno,pristajalno stezo presega omejitev, p~edpisano v navodilih za uporabo letala - če je na vzletno-pr.istaJalni stez·i ali ostali'h voznih površinah poledica, snežna brozga ali če debelina snega presega še dovoljeno mejo -

Miha KOLARIČ -

Jože BOTOLlN

15 PTUJSKA KRILA

KOSTJA

Za maršrutno I·et-enje: - frontalniin lokalni Gb s to~a, ki ga ne moremo obletet·i - intenzivna poledenitev letala, .ki Je ne moremo odstraniti niti z razpoložljivimi sredstvi za razi eden-itev ·in vsaka pol e·d enit-ev (ne glede na 'j ak'o st) letala, ki takih sredstev za m z;leden!itev sploh OIima - močna turboi.enca, ki ogroža varno letenje - v planinskih predelih , ko so vrhovi planinin sedla pokriti z oblaki, kadar letimo VFR .

Kostja Kolarič

LETALCI PRI PREDSEDNIKU CK ZK SLOVENIJE

MnOŽično krepimo tehnično

kulturo Aredsed'nik CK ZKS France Popit hance Popit je sprejel predstavnike slovenski h letalcev.

Poleg drugih so na sprejemu sodelovali: predsednik ZLOS, Stane MenegaNja, predsednIk UO Letalske šole alpskega letalskega centra Lesce Leon MesarIč, popredsednJk ZLOS in predsednjk AK Maribor Anton /vta/ek, predsednJk AK Novo mesto fwgust Auber, predsednik AK Slovenj Gradec Hubert Doli,nšek, predsednik AK VeJenje Peter Robida, predsednfk AK Murska Sobota frnest Novak. delegat obalnega letalskega centr a Ferž, član uredniškega .o dbora .revije .K"jJa" Gustav Ajdič, predsednik AK Ptui Alojz 'Go/čjč in sekretar AK Ptuj Drago Krepel.

16 PTUJSKA KRILA

Slovensko športno letalstvo, pa tudi aviacija nasploh v ožji in širši domovini ni bila nikoli v zavidljivim položaju.

Ker so nas vselej pestile najrazličnej­ še težave od slabega, nezadostnega letalskega parka do neurejenih pogojev izobraževanja pilotov, jadralcev, padalcev in modelarjev. Navdušeni funkcionarji v slovenskih aeroklubih, kakor tudi sami športniki smo si vselej tiho pa vendar opravičeno želeli razgrniti položaj slovenskega športnega letalstva pred predsednikom Centralnega komiteja ZK Slovenije. Nismo pričako­ vali božanske rešitve z razgovorom pri predsedniku CK ZKS, hoteli smo le potrditi nekatera lastna razmišljan ja v okviru Zveze letalskih organizacij Slovenije, kako in kam naprej, da bi izboljšali ne preveč ugoden položaj posameznih klubov, zlasti pa kako izboriti v Zvezi telesnokulturnih organizacij in v samih telesno-kulturnih interesnih skupnostih več razumevanja za vse dimenzije naše ustvarjalnosti.

Zakaj mislimo, da smo v naši samoupravni socialistični domovini potrebni? Pomemben je naš doprinos na naslednj ih področjih oblikovanja človeko­ ve osebnosti in krepitve obrambe domovine: - v prvi vrsti relativno množično krepimo tehnično kulturo mladine, seznanjamo mladino z najnovejšimi izsledki - znanji na področju aerodinamike, navigacije, meteorologije, letalske tehnike in inštrumentov, - drugič, letno izšolamo in usposobimo 43 motornih pilotov, 67 jadralnih pilotov, 70 padalcev, da ne povemo, da so v letu 1978 (za katero sem vzel podatke) modelarske sekcije v slovenskih letalskih klubih štele preko 1000 aktivnih modelarjev,

- tretjič lahko brez občutka pretiravanja sodimo, da se dobršen del pro· fesionalnih pilotov regrutira iz naših športnih vrst, - četrtič, nismo nepomembni v rezervnem armijskem letalskem kadru, tako naši fantje letijo za potrebe vojnega letalstva , teritorialne obrambe, civilne zašč i te in malo je vaj v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, da ne bi sodelovala naša športna aviacija , - petič , športni rezultati, ki jih dosegamo v slovenskem letalstvu , so glede na pogoje v katerih delujemo, več kot odlični. V primerjavi z dosežki letalstva v celotni Jugoslaviji imamo najmočnejši nalet v motornem in jadralnem letenju ter smo s 7291 skoki drugi med republiškimi letalskim i zvezami ZLOJ. - šestič, ni nepomemben naš doprinos na področju vzgoje mladink in mladincev, saj v delu, v človekovem aktivnem položaju in ustvarjalnosti krepimo tovarištvo, prijateljstvo, individualno in kolektivno odgovornost, samoupravno in temeljno zavest, da je domovina le ena za katero smo se pripravljeni boriti.

O tem in še vrsti drugih vprašanj je tekla beseda na sprejemu pri predsedniku CK ZKS tov . Francetu Pop itu , 29. septembra 1978, ko nas je predstavnike vseh slovenskih letalskih klubov sprejel na Centralnem komiteju. Vsak zase in vsi skupaj smo si bili edini, da je predsednika potrebno seznaniti z naslednjimi težavam i ; da je ni v Sloveniji amaterske - ljubiteljske dejavnosti, najmanj pa športa, kjer bi športniki za svojo aktivnost morali najprej v proizvodno delavnico, da bi kasneje

Na slik i z l eve proti desni: lahko jadrali, leteli , skakali, sledili razLeon MESARiČ , Stane MENEGALIJA in France POPIT.

voju modelarske tehnike.

Da nas finančno sicer podpirajo obskladi za potrebe SLO, in DS ter temeljne telesno-kulturne skupnosti, da pa ta sredstva v vsoti potrebnih sredstev predstavljajo le 10 do 15 odstotkov potrebnega denarja. činski

Letalska tehnika je v slovenskih aeroklubih pretežno zastarela . Že pred leti smo na ravni federaCije podpisali samoupravni sporazum, s katerim bi naj aeroklubom zadovoljili potrebe po motornih in jadralnih letalih, žal pa ne moremo »Ieteti z obljubami" . Dovoljenja za uvoz pa so do nedavnega bila tabu. Po obisku pri predsedniku pa so nam v samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino prižgali zeleno luč za uvoz 14 letal iz programa Cessna in Piperja . Poleg uvoznih dovoljenj nas pestijo še težave s carino , ki tudi presega 30 % vrednosti uvoženega letala .

17 PTUJSKA KR I LA

V konceptu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite nismo zadovoljni z odnosom vojnega letalstva in teritorialne obrambe do naše ustvarjalnosti. Preozko je pojmovanje koliko pilotov in padalcev lahko damo za potrebe JLA. Naš koncept temelji na osveščenem , domovini predanem mladincu in mladinki, ki jim niso tuja spoznanja sodobne tehnike ne le na področju letalstva, temveč moramo več narediti na področju tehnične kulture občanov nasploh . Ali na tem področju letalski klubi ničesar ne doprinesejo?

V programe izobraževalnih skupno-

sti ne prodremo . Verjetno je vzrokov za to več : preslaba aktivnost nas letalcev v okviru delegacij samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje od občin do republike, neizdelani in ovrednoteni programi kdaj in koliko v aeroklubih izobražujemo, ne nazadnje pa se srečujemo tudi z nerazumevanjem kaj je izobraževanje v športnem letalstvu .

Ni nobenega dvoma, da Je šolanje pilotov in padalcev izobraževalni proces v vsej svoji strokovni ln družbenomoralni celoti. Da lahko šolamo letalski kader, moramo imeti za to prostorske , tehnične in kadrovske pogoje. Izobraževanje za nas ni sistemsko rešeno, upajmo, da se z združenim delom več in uspešnejše dogovorimo v okviru posebne interesne izobraževalne skupnosti za promet in zveze.

Te in še vrsto problemov smo odprli v pogovoru s predsednikom CK ZKS .

Vesel i, da nas je sprejel in zadovoljni. da je naša razmišljanja v celoti podprl in se mu za sprejem iskreno zahvalJujemo .

Razumevanju tov . predsednnlka CK ZKS Franceta Popita in tov. sekretarja Franca Šetinca ter skladno s predlani sprejetimi sklepi v Izvršnem komiteju ZKS (dne 6. 12. 1977) se položaj jugoslovanskega in še zlasti slovenskega letalstva nedvomno izboljšuje. Dolžnost nas komunistov, vseh delavcev v profesionalnem in športnem letalstvu pa je , da se sami boljše organiziramo in raz rešujemo položaj letalstva v organih družbenopolitičnih skupnosti ln samoupravnih interesnih skupnosti.

Alojz Gojčič

PETER Aue

Od zmaja do sv~ovnega prvenstva Peter Alič, letalski modelar, sodi v vrh jugoslovanskega letalskega modelarstva . Pričel je kot 12-letni fant, najprej z opazovanjem in sestavljanjem zmajev, leta 1955 pa se je vključil v modelarsko sekcijo pri aeroklubu Ptuj, ki jo je takrat vodil Roman Vnuk. Začetki kot vsi začetki v takratnem času, težave z materialom , uporabljali so smrekov les in ostanke jadralnih letal.

Po začetnih modelih P-50 je preteklo nekaj let, da so v sekciji začeli z motornimi modeli, katerih motorčki se z današnjimi seveda ne morejo niti priZ vsem srcem vedno z model!. bl ižno meriti.

V šestdesetih letih je prevzel vod· stvo sekcije, pričeli so z motornimi vezanimi modeli in prvimi gumenjaki. Športnih rezultatov, tistih kot jih po· znamo danes , ni bilo pričakovati, saj so se vsi še učili. Pomembna prelom· nica je odhod v Ljubljano, kjer sta z Velunškom prišla do prvih kvalitetnih motorjev. Tako se je začela tudi tek· movalna pot, udeležba na državnem prvenstvu in potrebne izkušnje s hit· rostnimi modeli. Takratne hitrosti so bile v okviru možnosti, zmagovalec je na prim er dosegel hitrost 155 km na uro .

Študij je takrat zahteval veliko časa, vendar ga je modelarstvo spremljalo še naprej . V tistem času sta z Velunškom na pobudo Mariborčanov pričela tekmovati v ekipni dirki in se na državnem prvenstvu v Velenju uvrstila v finale . Preden sta to izvedla, sta poškodovani model že podarila in tako pristala na četrtem mestu. Takrat je bil pilot Alič , Velunšek pa mehanik.

Nato sta se razdelila, oba sta postala pilota s svojima mehanikoma in nizali so dobre uvrstitve. Ob hitrostni dirki se je Alič posvetil tudi hitrostnim modelom. Nato je prišlo do nekajletne prekinitve v kategoriji ekipna dirka, ni bilo državnih prvenstev.

Po prekinitvi sta nadaljevala v »današnji zasedbi«: Velunšek pilot, Alič mehanik. Začela sta praktično od začetka . S skupnim delom in zavzetostjo sta prišla na vrh in tako je tudi danes, najboljši par v Jugoslaviji, z nor-

mo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki pa se ga nista udeležila.

Peter Alič je med najboljšimi modelarji tudi v kategoriji hitrostnih modelov, sedaj je drugi z uradnim rezultatom prek 230 km na uro, kar je bila izpolnjena norma za nastop na svetovnem prvenstvu. Velunšek, Alič ln Ivanček iz Zagreba so s skupnim delom v tej kategoriji kvaliteto zelo povečali in dvignili popreček hitrosti prvih petih na skoraj 230 km na uro, pred tem pa je bil okrog 215. Kot sam pravi, je objektivna hitrost, ki jo lahko dosežejo, med 240 in 255 kilometri na uro . Ekipno bi to pomenilo visoko uvrstitev v svetovnem merilu.

Načrti? Letos vsekakor balkansko prvenstvo v Romuniji in seveda mednarodna tekmovanja, ob tem pa državno prvenstvo in Korantov pokal na »domačem terenu« . Modelarstvo pa še naprej ostaja stalen spremljevalec. Pa obilo nadaljnih uspehov!

L. Kotar

I\lAN CUCEK

Več kot 3.000 ur

med nebom in zemljo

19 PTUJSKA KRILA

Letos 29 . maja bo minilo četrt stoletja , ko je prvič zapustil letalo s padalom in uspešno opravil svoj prvi skok. Ivan se tega dogodka pred petindvajsetimi leti rad spominja in pravi : »Bilo je lepo sončno jutro in posebni avtobus nas je v Ptuju naložil vse uč ence-padalce in nas popeljal v Moškanjce na takratni veliki travnik, ki je bil še brez današnje zgradbe in dovozne poti. Komaj smo prispeli, smo že zasl išali pesem letalskega motorja, ko je letalo priletelo iz mariborske sm eri. To je bil znani dvokrilec PO-2, ki so ga Rusi izdelali že pred drugo svetovno vojno in letalci smo ga kljub starosti uporabljal i za najrazličnejše namene. Takrat sem tudi prvič videl

letalo od blizu in tudi pilota. To je bil Alojz Ganza , ki v naši letalski organizaciji prizadevno dela in je še vedno v dobri formi za letenje. Po končanih skokih tega dne je letalo ponovno odletelo v matični klub .. Žarko Majcen« na letališče v Slivnico pri Mariboru.« Ivan čuček se spominja, da so v letu 1955 že imeli pogoje za letenje na jadralnem letalu RODA in čAVKA, sledil pa je JASTREB, WEIHE, ŽERJAV, LETOV, METEOR itd. Vsa omenjena letala so bi la za takratne čase zelo dobra za šolanje , trenažno letenje in tekmovanje ter za doseganje višjih značk, kar je želja vsakega jadralnega pilota.

Ivan Cuček s Cessna

20 PTUJSKA KRILA

Leta 1958 je takratnemu upravnemu odboru bilo predlagano, da čučku omogoči šolanje v motornem internatu na letalu aero - 2 na ljubljanskem letališču in v organizaciji Letalske zveze Slovenije . Predlog je bil osvojen.

Tega se Ivan takole spominja . »Vonj letalskega bencina mi je bil vedno bolj privlačen, zato sem se po konča­ nem šolanju v internatu zaposlil na delovnem mestu letalskega mehanika ter v začetku opravljal dela »pod kontrolo« tov. Alojza Ganza . Vzporedno z vzdrževanjem letal, ki jih je bilo vedno več , sem nabiral ure letenja, ki so zelo pomembne za doseganje višjih pooblastiL « O nadaljnji aktivnosti pa nam je Ivan povedal: »Po opravljenem izpitu za dovoljenje športnega pilota je sledilo dovoljenje za aerovlek jadralnih letal , »metanje« padalcev, letenje brez zunanje vidljivosti , nočno letenje, pooblastilo za akrobatsko letenje, za letenje v kontroliranem zračnem prostoru, po t em pa še pooblastilo za UČitelja letenja in navsezadnje tudi dovoljenje za poklicnega pilota, ki pa je v klubih potrebno za opravljanje komercialnega letenja.« Del teh pooblastil je bilo potrebnih tudi za delovno mesto upravnika letalske šole. To dolžnost je Ivan prevzel 1967. leta. čeprav delo upravnika ni lahka naloga, je bil Ivan čuček vseskozi uspešen .

Ko smo ga obiskali na letališču v Moškanjcih in ga zmotili pri vsako-

dnevnih opravilih, nam je tov . čuček o delu v letalski šoli povedal : »Delo upravnika ni ravno lahka naloga, če upoštevamo, da leti z motornimi in ja· dralnimi letali ter skače blizu sto č la· nov in mora vsak izmed teh imeti ve· Ijavno dovoljenje za letenje al i skaka· nje. Potrebno je poudariti, da so ta dovoljenja veljavna samo 24 mesecev oli le 12 mesecev. Zaradi tega je po· trebno vsa dovoljenja pravočasno po· daljševati in to pred iztekom veljavno· sti. Tudi \'sa letala, ki jih je trenutno 15 in pad ala morajo biti redno registri· rana, zavarovana in tehnično vzdrževa· na. Nadalje je tukaj skrb, da je polet· no pristajaina steza vedno brezhibna - dobro ozna če na, da ne zmanjka go· riva v cisterni , da traja normalni letal· ski dan od ranega jutra do poznega ve· čera . To delo traja tudi ob sobotah, ne· deljah in praznikih, kajti takrat so na· ši člani prosti in imajo možnost, da se letalsko udejstvujejo . Skratka, vse na· loge, ki so povezane z delom našega kluba morajo biti sprotno in natančno opravljene.« Ivan bi nam še lahko našteval nalo· ge, ki jih je zares veliko. Kljub takšni angažiranosti v samem klubu, je dose· gel vrsto zelo pomembnih športnih do· sežkov, pri jetnih in neprijetnih dogod· kov, ki mu bodo vedno ostali v sporni· nu. To je udel ež ba na aerorelyju ALPE·

. . . . kat mehanik.

ADRIJA po Sloveniji in Avstriji z letalom KURIR ter vrnitev iz Avstrije nad oblaki in prebijanje oblakov od 2.500 metrov do 250 metrov brez radio sredstev. Leta 1974 je postal republiški prvak v motornem letenju. Leta 1975 je bil član državne reprezentance v motornem letenju in sodeloval na PRVI LETALSKI BALKAN lADI. Z motornimi in jadralnimi letali je opravil več kot 3.000 ur letenja. Najdaljši poslovni polet venem dnevu je dosegel iz Ptuja prek Skopja do Aten v Grčiji in nazaj po isti poti. Iz Moškanjc do Podravske Slatine in nazaj je z jadralnim letalom »delfin« opravil prelet 316 km. Doživel je tudi lom motorja v zraku nad letališčem na letalu PO-2, ki mu je sledil

uspešen pristanek, po tem neuspešno izvenaerodromsko poletanje z letalom in pri tem lom letala. Večkrat je prišlo tudi do letenja v coni zaledenitve z motornim letalom, ko postaja letalo vedno težje in izgublja aerodinamične lastnosti itd.

O vsakem o teh dogodkov je dolga in široka zgodba, ki jo lahko doživi letalec, če je prepuščen samemu sebi, ko mora odločati v trenutnih situacijah brez predhodnih izkušenj. Velja pa zapisati, da te in podobne ter še velikokrat hujše dogodke doživijo letalci, ki se približujejo tri tisočim uram letenja s šolskimi in športnimi letali!

DANILO HOJNIK

Pilot, učitelj, padalec, letalski akrobat ...

Udeležba na svetovnem prve,nstvu 1978 na Dunaju je bila uspešna.

21 PTUJSKA KRILA

Franci Golob

Ob vsakem času vedno nasmejan.

Danilo HOJNIK, strojni tehnik doma iz Ptuja, uČitelj motornega in zadraInega letenja, kot poklicni pilot zaposlen pri AK PTUJ je z 28 leti nedvomno eden tist ih mlajših predstavnikov ptujskih letalcev, ki so na domačem in tujem tekmovalnem nebu, dosegli vrsto odličn i h uvrstitev in obetajo v prihodnje še višji vzpon . Visok, vitek, svetlolas fant je s svojo atletsko postavo (še posebej v letalski uniformi) pravi predstavnik pilotov ljubiteljev sinjih višav .

Danilo je prijeten sogovornik in je tudi sicer priljubljen med mlajšimi in starejšimi člani AK PTUJ. Ker ima vsak letalski pristanek najprej svoj vzlet, smo ga povprašali, kdaj se je vpisal med Ikarusove učence?

22

PTUJSKA KRILA

»:Le kot otroka so me mikale sinje višave, pisane padalske kupole in jekleni ptiči. V padalsko sekcijo AK PTUJ sem se včlanil leta 1967 in ostal v tej panogi zvest do leta 1972, ko sem se udeležil tudi republiškega padalskega prvenstva v Murski Soboti.

Za menoj je bl izu 150 padalskih skokov. Leta 1968 sem postal učenec šole za jadralne pilote in se leta 1973 udeležil republiškega in državnega prvenstva v Lescah. V jadralnem letenju sem osvojil srebrno »C" značko in imam tudi pogoje za pridobitev zlate »C" značke. Doslej sem preletel na jadralnih letalih blizu 400 ur in se v zadnjih letih ukvarjam predvsem z

vzgojo mladih pilotov jadralnega letenja.« Z jadralnega si presedlal na motorno letenje in na tem področju dosegel tudi največje tekmovalne dosežke . Na· štej nam jih nekaj! »Z motornim letenjem sem pričel leta 1970. Osnove letenja mi je vcepil učit e lj Bruno štular iz Lesc . Leta 1976 sem pričel tekmovati tudi v figurnem oz . akrobatskem letenju. V tej discipli· ni sem leta 1977 osvojil naslov držav· nega prvaka, leto poprej pa sem bil na državnem prvenstvu tretji . Med najpo· membnejše dosežke v motornem lete· nju bi uvrsti I lansko leto evropsko pr· venstvo, kjer sva z Otom Verbančičem v konkurenci 89 posadk osvojila od· lično 2. mesto. Vsako leto od 1974. da· lje tekmujem tudi na tekmovanju za pokal maršala TITA, kjer sem osvojil drugo, četrto, peto, šesto in trinajstvo mesto . S kopilotom Kostjo Kolaričem sem lani na mednarodnem tekmovanju za pokal Branka Ivanuša v Portorožu pristal na prvem mestu, enako - prvo uvrstitev pa sem dosegel lani na klub· skem tekmovanju ... " Uspehov torej ni manjkalo. Med zemljo in nebom človek marsikaj do· živi. Bi nam povedal kakšen zanimiv dogodek? »Bilo je leta 1973 na pokalnem tek· movanju motornih pilotov v Črni gori .

Pod seboj nenadoma zagledam jezero, ki na zemljevidu ni bilo vrisano. Ču­ den občutek . Kje sem? Odgovora ni bilo. Še en pogled na zemljevid. Jezera še vedno ne najdem . Povratek na cilj . Nobene točke. Ugotovitev: karta je bi la stara več kot 20 let . . ., še bolj čuden občutek , « pove Danilo in se na· smeji.

Takšen je bežni portret vsestranskega letalca Danila HOJNIKA, ki je bil leta 1977 proglašen za najboljšega športnika v figurativnem letenju v Jugoslaviji in je prejel plaketo »ZLATI OREL« . Trikrat je bil najboljši športnik v motornem letenju v Sloveniji, enkrat pa je v tej razvrstitve zasedel tretje mesto . Čestitamo in mu želimo še več podobnih uspehov, tudi pri delu učitelja motornega letenja ter prenašanju svojih izkušenj na mlajše Ikarusove naslednike!

Jože SLODNJAK

FRANC KODELA

lkonomist Spadalom Tudi Franc KODELA, dipl. ekonomist doma iz Ptuja, uČitelj padalstva, zaposlen kot vodja sektorja za elektronsko obdelavo podatkov pri MercatorIzbira-Panonija Ptuj, je eden tistih prizadevnih članov AK PTUJ, ki zaslužijo našo jubilejno pozornost. Obiskal sem ga na njegovem delovnem mestu, kjer si je med elektronskimi možgani, s tePotrebno bo skrbno žavo odtrgal čas za kratek pogovor. zložiti.

Ne po elektronskih , tokrat je pobrskal po spominu lastnih možganov in povedal: »Pričetek je bil tak, kot pri večini letalcev in padalcev. Najprej papirnati aviončki , potem pa v četrtem razredu Oš Ivan Spolenjak, še vpis v šolski letalsko-modelarski krožek . Ko se enkrat »zastrupiš« z osnovnimi zakonitostmi letenja, potem želiš še več ...

Leta 1967 sem prvič poletel med oblake z jadralnim letalom. Potem sem se navdušil še za padalstvo in motorno letenje.« Po tekmovalnih dosežkih sta največ dosegli na področju padalstva. Kateri so največji uspehi? »Leta1970 sem, čeprav še mladinec, v članski konkurenci osvojil drugo mesto na republiškem prvenstvu v Murski Soboti. Isto leto sem postal tudi državni prvak v skokih na cilj . To leto so me proglasili tudi za najboljšega špo rtnika ptujske občine. Podoben uspeh sem ponovil leta 1974, ko sem bi l drugi na republiškem prvenstvu in si leto pozneje znova »priskočil« naslov republiškega prvaka v skokih na cilj. Tekmovanj in uspehov je bilo še več ... " Padals ki skoki na cilj so vaša special nost. Tudi v vodo skačete. Mislim na tekmovanja na jezeru v haloškem Podlehniku. Kako je s tem? »Razlike ni nobene, razen v tem, da te č a kata na vodi dva cilja in moraš od prvega do drugega ci lja pokazati tudi svoje plavalne veščine.« Kolikokrat ste doslej leteli s padalom z neba proti zemlji? »Za menoj je 1061 padalskih skokov.

Najbolj zanimiv je prosti pad v zraku, ko padalo še ni odprto. To so takoimenovani skoki z zadržkom. Takrat člo-,

vek resnično leti oziroma pada brez kakršnega kol i tehničnega pomagala .« Vaši skoki so poslastica za številne obiskovalce poletnih prireditev v raz· nih krajih ptujske občine, ko s pada· lom večkrat pristanete na tribuni med mikrofoni, seveda če je prireditveni prostor zunaj?

"To so povsem normalni skoki le paziti moraš, da ne poškoduješ mikro· fona ali pa zvočnikov. Aplavz občinst· va je najlepša nagrada.« ln še posebna doživetja?

"Samo dva dogodka bi izluščil. Pred leti se mi nad letališčem v Moškanj· cih ni in ni hotelo odpreti glavno pa· dalo. Padal sem v globino, aktiviral re· zervno padalo in srečno pristal na zemlji. Nikoli pa ne bom pozabil tragič' nega dogodka v bližini Gorišnice, ko se je pokvarilo letalo in sem izskočil z višine komaj 80 metrov nad zemljo.

To je bil izredno tvegan skok v sili, ki pa se je zame srečno končal,« sklene pripoved Franc KODELA, se nekam da· leč zamisli in pove, da še ne namera· va obesiti padala na "klin«.

Takšen je torej ekonomist s pada· lom, ki ima poleg padalskih skokov za seboj tudi 130 ur letenja z jadralnim in nekaj nad 200 ur samostojnega lete· nja z motornim letalom. Še mnogo srečnih ur v zraku mu želimo!

Jože SLODNJAK

KARL KORPAR

Ponosni smo nanj Rodil se je 25. 9. 1937 v Ptuju, kjer je tudi uspešno končal osnovno in obrtno šolo. Začetki njegove aktivnosti v letalski organizaciji segajo v leto 1953, ko se je udeležil padalskega tečaja v Ptuju, v organizaciji Aerokluba

24 PTUJSKA KRILA

Maribor. Prvi skok je opravil maja 1954. leta na letališču v Moškanjcih.

Prvi samostojni polet z jadralnim leta· lom: 24.5. 1956 v Moškanjcih. B, Ciz· pit in tečaj aerozaprege leta 1956 v Moškanjcih. Prvi pogoj za srebrno C (trajanje 5 ur in 20 minut) "čavka« 1957. Tečaj za motornega pilota (Troj· ka in UT 2) Moškanjci 1957. Prvi samostojni let z motornim letalom je opravil 1. 8. 1957.

V februarju 1958 je odšel na odsluženje vojaškega roka v Valjevo in pozneje v Zemun. V Zemunu je kot član aerokluba dosegel pogoje za srebrno C in se pr ijavil za polaganje izpita za športnega pilota. Tečaj motornega letenja (instrumental no) je opravil v Vršcu 1960. leta . Na orožnih vajah istega leta v Titogradu se je prešolal za vojaškega rezervnega pilota .

Na predlog aerokluba Ptuj je v letu 1961 opravil šolanje za učitelja jadralnega letenja v Vršcu . Prelet 300 km (pogoj za zlato Cl . Več uspešno opravljenih preletov, prijavljenih za nacionalno tekmovanje mu je omogočilo udeležbo na državnem prvenstvu 1962 .

Dosežen i uspehi: 1962. leta osvojena zlata C, na državnem prvenstvu v Vršcu 1962. leta 13. mesto, leto pozneje na istem prvenstvu 1. mesto, leta 1964 na državnem prvenstvu v Celju 1. mesto, leta 1965 na državnem prvenstvu v Vršcu 2. mesto in leto pozneje prav tako na državnem prvenstvu v Vršcu 2. mesto.

Leta 1965 se je udeleži I svetovnega prvenstva v Angliji, kjer je osvojil 34. mesto in v letu 1967 na državnem prvenstvu Poljske 23. mesto. V letih 1963 in 1966 je bil uvrščen na 5. in 6. mesto desetih najboljših športnikov Letalske zveze Jugoslavije.

V letih 1962-63 je bil zaposlen kot učitelj jadralnega letenja v aeroklubu Ptuj, 1963-67 je bil upravnik letalske šole v AK Ptuj, 1967-71 pri Pan Adria Zagreb (poljedelstvo in pošta)' v letih 1971-73 pri Aeroklubu Ljubljana (poslovni poleti) in od 1973. leta naprej pri Izvršnem svetu Slovenije (Cessna 421) . Leta 1975 se je šolal v Ameriki za letenje na reaktivnem letalu Learjet, na katerem še leti kot kapetan-inštruktor.

Za dosežene uspehe in za izredno bogato letalsko dejavnost tov . Karlu Korparju iskreno čestitamo. Hkrati se mu zahvaljujemo za velik prispevek k 25-letnemu delu aerokluba Ptuj!

Franci Golob

Na najvišji st opnici državnega in repubbiškega prvenstva v Celju 1964.

STANE VERBANČiČ v

fant iz letal med jugoslovanskimi orli Zagrebčanom Krajnovičem

je leta 1959 na jugoslovanskem aerorallyju osvojil drugo mesto.

Po šolanju v Ljubljani se je vrnil v Ptuj in se vključil v vrste članov aerokluba Ptuj , Po odsluženju vojaškega roka je pričel z zavzeto vadbo in od leta 1963 začel nizati uspeh za uspehom.

V letu 1965 je bi I na državnem prvenstvu tretji, zmagal je na memorialu Edvarda Rusjana v Beogradu. Na listi najboljših jugoslovanskih športnikov je zasedel tretje mesto. V naslednjem letu, ko ni bilo državnega prvenstva, je ponovno zmagal na memorialu Edvarda Rusjana in se z nekaterimi dobrimi uvrstitvami v končni uvrstitvi motornih pilotov povzpel na drugo mesto.

Leto 1967 je Stanetu prineslo največji uspeh. Postal je državni prvak, četrti na Rusjanovem memorialu in izbran za najboljšega jugoslovanskega motornega pilota . Naslednje leto je ta uspeh ponovi I in tako dvakrat zapored osvojil pokal maršala Tita.

Stane Verbančič je bil večkrat tudi med najboljšimi športniki ptujske občine.

L k.

Prvo mesto v generalnem plasmanu 'na držav nem prvenstvu 1967. l eta v Kr alj evu.

26

PTUJSKA KRILA

Stane Verbančič, ki SI Je že v rani mladosti želel premagati zračne višave, je kot član aerokluba Ptuj dvakrat osvojil pokal maršala Tita in se zapisal v zgodovino jugoslovanskega športnega letalstva.

Pričel je leta 1955 kot modelar. V Lj ubljani je začel z jadralnim letenjem in nato postal motorni pilot. Že takral je dosegel prvi večji uspeh. Skupaj z

SONJA VRSIC

Neznano ni več neznano Članica padalske sekcije AK Ptuj Sonja Vršič je prve korake v padalstvu takole opisala: »Na svet sem privekala 23. oktobra 1958 pozno zvečer v Ptuju. Babica je dejala, da sem nočna ptica. Dosti se ni zmotila, saj skačem.

V padalski tečaj aerokluba Ptuj sem se vpisala januarja 1975. Že ob samem vpisu sem spoznala, da sem ravnala prav, saj sem se srečala in spoznala s prijaznimi fanti in dekleti, iz katerih je izžareval življenjski elan, volja do dela, letenja, modeliranja in skakanja.

Pri znam, v začetku me je bilo strah, vendar se s svojo odločitvijo nisem prenaglila, saj sem ob znanju naših učiteljev bi la pravi nevednež, čeprav sem si domišljala, da o padalstvu vemmnogo .

27

PTUJSKA KRILA

Toda delo ključavnic, družba članov in srečanja na letališču so počasi prerasla strah nevednosti. Odkrivanje neznanega nas je zbližalo in postali smo prijatelji. Deževni dnevi so bili za nas prava mora , žalstno smo se ozirali v temno nebo . Piloti so sanjarili o cumulusih, padalci pa so z mislimi bili pri zadnji nuli, ugodnem vremenu in padali, ki so jih težko pričakovali. Toda na neljube dogodke tudi spomin zbledi, prerastejo ga lepi spomini.

Januarja 1975 sem pričela obiskovati tečaj. julija pa so nam obljubili prvi skok. Pravijo, da je 13 nesrečna številka, vendar sem prvič skočila ravno 13 . julija 1975. Šele takrat se je zače lo čisto za i·8S. Prvi dve leti sem opravila pogoje in jeseni 1976 sem na letališču v Moškanj c ih opravila izpit za športno padalsko dovolj enje. Matura na gimnaziji Dušana I<vedra mi je vzela nekaj dragocene ga časa tako, da sem se prvega tekmova nja udeležila julija 1978. To je bilo republiško padalsko prvenstvo v Postajni . Komaj sem si oddahnila od vsega noveg a, že smo bili na poti v Prilep, kjer sem sodelovala na drža vnem prvenstvu . Vročina, vča­ sih tudi 37 stopinj v senci, trema in neizkušenost, vse to je vpi ivala in tako sem doskoči la na predzadnje mesto. Ne, to ni neuspeh, saj sem si nabrala mnogo izkušenj in spoznala marsikaj novega. Sodelovanje na tekmovanjih pa so mi vzpodbuda za nadaljnje delo .

Ob našem srebrnem jubileju se zahvaljujem vsem, ki so se trudili in mi pomagali uresničiti veliko željo - spoznati višine in lepoto našega sinjega neba !«

1. k.

OTO VELUNSEK PRIPOVEDUJE

Kako sem osvojil zlatega orla

Velunšek shitrostnim modelom.

28 PTUJSKA KRILA

prvenstvu v Avstriji.

Iz leta v leto sem postajal zanesljivejši in uspešnejši. Tako sem bil leta 1975 pro· glašen za najuspešnejšega modelarja Letalske zveze Jugoslavije. Za povrst· jo sem dosegel več državnih rekordov v hitrostnih modelih in za te uspehe prejel naslov zaslužni športnik SFRJ. Tudi leta 19'16 sem bi I ponovno izvoljen za najboljšega modelarja . Uspehi niso izostajali in zlatemu orlu sem bil vse bliže.

V najuspešnejšem 1977. letu sem že tretjič osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji p e njačev . Ta naslov sem si priboril na terenu v Vipavi .

Tudi pokal Bratstvo in enotnost sem osvojil z maksimalnimi točkami. Na državnem prvenstvu vezanih modelov v Markovcih sem zmagal v hitrostnih modelih v ekipni dirki s kolegom Aličem. Za to sezono je manjkala le pika na i . To pa sem postavil na svetovnem prvenstvu pen ja čev na Danskem . Tako sem osvojil daljnji cilj, trofejO zlati orel , priznanje - najboljši letalski športnik Jugoslavije.

Z zlatim orl om sem se prvIc sreleta 1966 na proglasitvi najboljših športnikov Jugoslavije v Beogradu . To leto ga je osvojil moj učitelj kolega Vilim Kmach iz Zagreba, eden najuspešnejših modelarjev po osvoboditvi.

To leto sem prvič sodeloval v državni reprezentanci na evropskem prvenstvu in za vse uspehe v preteklem letu pristal na 8. mestu najuspešnejEki pno bronasto odličje osvojeno ših letalskih športnikov. Prav gotovo na Dun aju 1973. le ta. mi je bil zlati orel v letih le cilj in daljnje, skoraj neuresničljive sanje.

Zaradi služenja vojaškega roka sem nekoliko izgubil stik z vodilnimi in se v letu 1971 ponovno priključil najboljšim. To leto sem kot član državne reprezentance prvič sodeloval na svetovnem prvenstvu na Švedskem . Pristal sem na solidno 33. mesto. Več uspeha sem imel naslednje leto na evropskem prvenstvu, ki je bilo pri nas v Otočcu v Liki. Peto mesto pOSa- . mezno, ekipno pa smo postali evropski prvaki. 1973 . leto je bilo prav tako uspešno in ekipno smo osvojili bronasto odličje na svetovnem čal

Omenjeno svetovno prvenstvo na Danskem mi je prineslo 7. (sedmo) mesto posamezno. To mesto sem si izbojeval z maksimalnimi točkami v uradnem delu tekmovanja in dodatnimi leti na izpadanje. žal se mi je nekoliko ponesrečil zadnji let - deveti let, pa kljub temu je bilo dovolj za dobro uvrstitev.

Preteklo 1977. leto je bilo uspešno še na drugi letalski balkaniadi v Bolgariji. Ekipno prvo mesto pri prosto letečih modelih penjačih in 4. mesto posamezno. Tudi ti rezultati so pripomogli k najboljšemu mestu zlate trofeje.

Demonstracije na j avni Ve čerov:i prkeditvi 1978.

Težko je opisati doživetje ob proglasitvi in sprejemu zlatega odličja in še to v letu jubilejev tovariša Tita in naše partije. V tem trenutku sem se spomnil vseh kolegov našega aero kluba in letalske zveze, ki so mi pomagali omogočiti udeležbo na tekmovanju doma in v svetu, da sem dosegel pred leti še nedosegljivo trofejo zlati orel . Prav gotovo gre zahvala tudi njim.

1.11 ..-

, -

ca.::» ..... c:n

.......

~ ~

.~

c:::: c:::a.::. ~

-

c::a.::t :::i C I:)

~

::-

..... c= a:: c=

~

---' ::::.::::

c..,:)

..... -

::::.::::

CI:)

--1

cc::

Q,:»

Q..

<1: c::= o:::E

=--..,..,-

cc::

Q..

»Hal'O , ovde kontr,ola letenja Zagreb! DaH je tamo aerodrom Marihor?« " Da , da, tukaj letal ' i šče Mariib'Or,« je bilo slišati žens,l<'i, glas na drug i, strani. "Ja, v,este, vS'i letaiDi so odš'Iii', tudi upravniki so 'Od-š l'i, nikogar ni več; lahko vam pokHčem mojega moža .« "Ja, tU l etahšče Maribor. Pri t,elef.onu Magdič,« je nag las·il v prleškem nar ečju, »ja, veste, jaz sem tukaj samo hišn:ilk ,in ni!č nevem, tudi :pomagati vam ne morem.« T·e.daj sem ponovil z močnejšoim tonom in ukaZ!ovalno: "Ovde kontro la letenja Zagreb, 'kroz kratk.o vreme na v'ašem aer.odr'omu sleHce putnički avioOn DC 3. Pripremite s'i,gna l'izaciju sa vatrom za bezbedno sletnje nocu. Jeste I,i razumel,i'?« "Ja, 'ja, saj sem razma,« mi je odgovoril~ovlari'š Magdi'č na .drug'i strani ž,ice na letališču v Maribor·u, "samo vete, drug k,ontrol,or, ne:mam dosta ši:bja, da bi lahko z·aki.ira, da bi avion vida doj na zem lj'D prlet,eti.« T,e,daj sem p'Dnovno ukazoOvalno dejal: " Izvrš·ite sve po~rebno, kak'D hi, mo.ga'D a,v,i'On ukvaru bezbed no sl,eteN .« Odl,ož·iI sem s,lušalko ,in .prepustil času, kar bo prines·el. BoH pa sem seveda zadovoljen, da mi je prv.oaprilska šala uspela.

Neda bi se zaveda l, se j e napr,ej .odvijal,o vse kakor v filmu. T'Dvari,š Magdič je p'Dklilcal predsedn:ilkaaerokluba Maribor. Ta je imel edini od članov aerokluba 'svoj telefon. Ker predsednika ni bilo doma, so Magd i ču svetovaH , naj pokliče kavarno Asto.ria , kajti najverjetneje je predsednik tam, na požirku kave s .pr'ijatelji.

Tova rilš pmdsednik aer.okluba Maribor, Kare l Hebetršek, je v 't em .pnimeru zaprosIii za pomoč in reševanje .odgov,orne službe v Mariboru . Brez ,pomis leka soo avtomohil'i zdrveH 'proN I,e~ališču v Slivnic.o, s trdnim namenom, da letaloO DC 3, ki je v 'o kvari va rn o pri'stane potni,kom pa nudij'D prvo pomoč. Ljudi, ki bi rad i nudili pomoč, je bil'D vedno več, pri,družili pa soo se tudi rado.vedneži.

Noč je bi la k'ri st aln o čista, na nebu je hi,lo polno zvezd. Tu 'in tam je na prec,ejš-

nji' vi.šini pre letel kak avion, kateni je bil vs'ak .osumljen, da bi, moral priSilno pristati. T,eda j je ede n od sodelavDev ugotoV'iI, da se' le,tal'O približuje zeml'j'i, 'in p rti'žgali so kresove ob letaliiški 'steZ!i. Napet,ost je rastla, letala pa od nikoder. Nastala je mučna tišina . Minevale so minute in ure, letala pa ni bilo.

Nenado ma se ogl.as·i ·eden od prisoOtnih: »Poslušaj, Kare·I, če hi to letaloO res bilo v .okvari, bi' že zdavnaj moraloO pr,istaN, Ka j pa, če nas Je kdo potegnil z.a 1. apni l?, "Moj dun , mo rda, pa im aš pr.av! « "Ne, 110 je nemogoče,« je odrezano dejal predsedn ilk aerok,luba. Nast al'D je kratko prerekanj e 'in ugotavljanje . Vs,i so gl'edali na svoje ure, pa spet v zrak. toda na nebu so. videli samo zvezde . Si'g nal ni 'Ognji so že ug ašal:i 'in končno so vsoi sode·l,avci in reševaloi ugotovliii , da jih je nekdo po· te'g ni'l.

Le kdo Sli Je pr'ivlOšoi l tak,o ne,slano ša1'0 te,ga je treba ·kaznovati'! Na avtomobiI+h so prižgali žaroOmete ,in oddrveH v Ma· nibor. G las kon t r.ole letenja .pa do danes, po 23 l·eNih, ni ug,ot'Dvi l ni hče; .ug,otav,ljanja 'in kri'tilk je bUo seveda več . Tudi na jav· nem zboru č l anov aerok lub a M anibor sem jaz, ...kontrola letenja«, mo l čal ker s·em se bal kazni. T'iste , ki' so resno sumi li, pa sem zapros'il, naj vendar mo.l,čijo. Ta .p'DtegavšČlina je hil.a 1. ,apr.il a 1956. N,e da bi hotel, je bilo ve liko ",igralcev«, moj namen pa je bil narediti sknbi gospodarju in hišniku Magdiiču, k'i je do moval v hangarju na le· ta l,išču v iSIivnici.

Bralcem te dogodivščine pa naj povem , da se m službova l v aemk lubu Maribor.

Dobr'D sem poznal razmere, saj s·em vedel, da so mariborski letalci večkrat lete l,i pDnoči nad Pohorjem z ijadr,a lnimi l'etaH i.n je bil'D nočno pristajanje ob kresovih že navada.

Tovariše letalce, člane aenokluba Mari· bor ,in d ruge, ki, so bi li vp leteni v to pote.goavšč' ino, pro-slim, da mi po 23 letih opr'Dstijo, saj j e tudi za nas letal,ce bil 1. apri l.

Vaše I,etečoi GAMS

-

..~

- .-

30 PTUJSI< A KRILA

~

I

Če termi'ka »crkne« in če poleg tega piha še mo'čan če'lni vete,r, imaš majhno 'Ji'šino, do doma pa je še ,kakšnih 10 km, >kar je za DeH,ina že vel,ilk problem, si pris-i'ljen poiskati prime,ren teren ,in pristati kar se da va.mo. ,Izbra.l sem veHk nasad jagod, ki pa je bil ograjen z v, is(~k o .agraj.a. lVendar to mi ni povzročalo te'žav. PrisMI sem bre,zhi'bno .

Ko se iz-kobacam tz >kabine, 'najpre'j preg'ledam IletalQ, 'Č e ni mor,da po,š'kodovano. IKo ugotovim, da je vse v redu, pogledam naokoli ,in o nstran ograjeZlag'ledam ,ne'kaj 0~rok, Iki s,i ,rado:vedno ogledujejo neznanega. ohilsko'valca :in njegove'ga p'tiča.

Pri'stopim in jih ~praišam po imenu bl.iž nje vas i. ,Izvem, da je to vas Savci in da lj e do najbližnjega tele'fona, to je tako do 'Jasi Toma.žkot do :Po,lenšaka kakšnih 5 Ikm . 1P0prosim ene'ga ,izmed ·nj-ih,da mi posodi moped a li pa da me 'kar on zapel,je do telefona . Zaman , v očeh mu vidim, ·da mi ne :zau:pa in seizgovor.i, da iima pr emalo b enc ina in tudi moped ne bi prenesel dveh. No , če je t ako, mi ne preostane drugega , kot da se odpnavim pelš, spotoma pa poskušam ustaviti kakšen avto. Najstarejšega od radovednežev popmsim , ,da popazi na letalo, kar ta z očitnim ponosom sprejme. »Tako« sem si rekeii, »seda'j pa pot pod noge , 'da prispem še pred mrakom nazaj .« PreskQ10im 09ra,j oin se odpravim pro.ti cesti, ko se mi nasproti pripe:lje na mopedu možakar srednJih ,let. Ves zadihan se ustavi in me vpraša: »A ste vi pilot te'ga aeroplana?« »o.a, jaz«, mu odg.a vor,im. »Jaz sem Franc, 's em k štaba civ iln e zaš čite. Če vam je potrebna pomoč, sem tu , da vam p,omagam !« m l sem nekoli'ko prese.n8čon gl ede t 3'~( i';· nega raporta dobroduš,nc98 m oža ka in s em se,veda takoj spreje l ipomoč. Razlož il S3m mu, kdo sem, odkod sem, in zakaj sem tu prista!,in da 'bi rad telefoniral na l etali'šče, da ';J ridejo :pO'l'Tl~. ,, _la«, pravi F ranc , »S ,p,alenšakom ne 'bo n i,č. 'Pred dnevi je bill a huda nevihta in potro 'Jala je telefonske žice . Iti bova morala k Tomažu. Sedaj pa :pojdiva k meil i, da se p're'oble'čem, saj sem kar z 'n'j ive pridirjal.« Čez 1O minut sva že na poti pr,oti Toma· žu. IP.a ka'kšn:ih 15 minutah vožnje po praš ni makadamski cesti Iprispeva ,do vaš,ke I-oš te .

Tu pa Ise pr.ičnejo težave vrstiti kar ena za drug'o.. IPoš ta je 'odprta samo do 14. ure.

Odpeljeva se v bli'žnjo osnovno šolo. Tudi tu ni nilč, saj se je pouk že končal, snaži'lke pa nima.jo ključev od zbornice. !Izveva, r' e] ima te!efcn v vas i tudi neki zasebnik.

Odpeljeva se k njemu, toda kot na lašč tudi nje'ga ni doma. 'So's ed nama pove , da bo prišeli čelz 'kak'šno uro alii dve. !Pos'kušava tudi na olddelku mi,lice. Tudi tam ni ni'kogar.

»Smo,la, kaj

31 PTUJSKA KRILA

češ«,

pnavi Franc. »Greva v da 'Sli spere,va :prah ,iz ust.

Morda pa se med tem kdo vrne.« Nič nisem imel proti, saj sem res že s težavo požiral sl·ino, b l.i'~njo ,kr'čmo,

Krčma je prijetna, kmeč'ka, skoraj p razna .

Franc n a roči dva :bni'zganca in ju taikoj pla· 'ča, neda bi mi pustil do besede . <Nekaj redkih gostov, ki slonijo ob ša nku , si radovedna ogleduje mojo 'čudno ob'leko . Bil sem namre'č v ,letalskem kombilnezonu. Franc me takOj p redstavi: »To je pi,lot, ,ki j e mo· ral zas'ilno pristati v j agoda h v Savcih, ker ga je veter pote'gni,1 na tla.« :Pozdravil sem se z v sa:~ irn posebej ,in že so e l e zasul.! ,Z vprašanji. ,Pozab il sem na tež a'Je s telefonom, rahlo zagret od brizganca se spustim v živahil'o razpravo. Vpra· š'anj .ni ne kraja ne konca , medtem p a se že razve, da je v vasi pilot. ki je moral pri· stati 'v b!liž:iniin kričma se polni. Okrog me,ne je množica ljUdi , k i me s svojim i v;pra· ša nji spravljajo v za dre go, ker ne vem, ka· ko bi nekatere stvar i v zvez i z letenjem samim 'najenostavneje razlož il tako, da bi me vs,i razumeiii. IV trenutku se zavem , ko IP're·d seboj zagledam t'ri ali štior,i, prazne :kozarce. ,,0 madonoa, sedaj pa bo treba it i ,drugače se ga še nale'zem«, si rečem, pogledam F,ranca ,in le 's težavo se posloviva, kajti vprašanj je še ,i,n še.

Sede,va na moped in ponovno oobiš'čeva vse, 'ki imaj:o telefon. Žal, bre'z uspeha. Po· vejo pa nama, da ima telefon tudi neki mi· ličnik. Odprav,iva se t ja. Odpre mili čnikova žena, ki naju prijazno povabi v stanovanje, nama ,skuha kavo in medtem pOiz,kuša tele· foniratil. Bre'z u speha. l udi ta tel e·f on je v okvari. Zahvaliiva se 'za go'stoljubj e in skuje· va :nov "bojni plan «.

Franc predlaga, dCi se odp31jeva še na· :p.re'j v vas Vj·čance in tam ,poizkusiva sreč·o.

Strinjam se. Prispeva ,do pi's arne krajevnega urada in ko.nčno dobiva zvezo z letali 'š'čem v ~ .~o ;3f;1lIl'ic i h. In , glej ga vraga , glas po žic i 1'.1':' ~po roč i , da s:o m o~e letalo že vi,de·li iz zmkain d a je transportni voz že na poti.

Nekol iko zlovo,ljen .na vse nepo,t w bne poti pa ven darle za,dovoljen, da ho,nl 'čez ,kakš:lo uro in pol že doma, se odpel'j eva s [=rancem nazaj v Savce.

Verjetno ni potrebno posebej poudarjati , da Franc ni hote'l sprejeti .noben ega p lač'i. l a niti za 'kritje stroškov gor iva, ki sva ga potrošila na vsej <DIpi,sani p'o ti , ' ilzgov arja jolč se na svojo funkcija v civi,lni za<š'čiti in na svojo d;-žavljanslko dolžnost pomanati človeku v stis ki.

Bil sem p rij etno ganjen glede tolik šne· ga poštenja in pož rtvo valnosti preprostega, toda po ,du:ši plemen itega kmečkega člove· ka. Spom.nil sem se na mnoge primere iz druge sve,tolv ll 8 vojne, ko ,so mnogi naši Iju.dje reševal i posadke zave,zni'šk ih letni , ki so bili <pris,i'lje ni zasilno pristati v m nog ih s·loven,skih 'krajih lin 'o kater ih sem veliko bral. Bil sem 'r; on osen in sr ečen, 'da sem s "n tega .n af1oda, Ik.i ga prev eva junaštvo in !p'lemeni,tost srca.

Franc mi 'j e še pomagal raz stav iti in na· t ovoriti letalo, nakar sva se poslovil a obIjutbljajaoč, da se bo va ·še vide:la.

Pa hvala Franc, in srečno l

Dan il,o

Starče' k

Ptuj se s ponosom prišteva med najstarejša mesta na Slovenskem. Celih 1910 let je minilo od takrat, ko je leta 69 n. š. rimski zgodovinar Tacit v svojem delu zapisal ime mesta Poetovio. Rimski Poetovio se je razvil iz ilirsko-keltske naselbine. Ob prvotnem vojaškem taboru se je počasi razvila tudi civilna naselbina, zlasti še po tem , ko je cesar Trajan let a 103 podelil tej naselbini mestne pravice in samoupravo . O vsem tem pričajo bogate arheološke izkopanine od Hajdine do Rabelčje vasi, kjer so izkopavanja posebno intenzivna prav v zadnjih nekaj letih, ko se na tem območju pospešeno gradi družbena stanovanja. Še kratek prelet skozi zgodovino. Zadnji udarec rimskemu Poetoviu so zadali Huni pod vodstvom Atile in ga leta 452 povsem porušili. Slovenci so se začeli v te kraje naseljevati okoli leta 568. Na hribu, kjer še danes stoji ptujski grad so si Slovenci zgradili prvo gradišče. Arheološka izkopavanja na tem območju se v letih 1946/ 47 odkrila grobišče z nad 280 grobovi. Bogastvo vseh teh izkopanin je spravljeno v ptujskih muzejih.

Srednjeveški Ptuj se je razvil predvsem na podolgovati trasi pod slovenskim gradiščem, sedanjim grajskim hribom. Kot postojanka kralja Sama je pripadlo mesto Pribinovi, kasneje Kocljevi kneževini. Ko je knez Kocelj leta 874 tragično končal , je prišel Ptuj pod oblast salzburških nadškofov oziroma nemških vladarjev. Precejšenj del zgodovine od tu naprej skrivajo zidine ptujskega gradu, v njegovih arkadah in na stenah, v bogati muzejski zbi rki in galeriji slik na gradu.

Vredno si je vse to ogledati, prav tako ogledati staro mestno jedro Ptuja, ki je zaščiten kompleks, poleg Pirana in Škofje Loke edini v Sloveniji, ki so ga začeli pod vodstvom strokovnjakov Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru v zadnjih letih načrtno obnavljati.

Kompleks grajskega hriba in pod njim ležeče meščansko nasel je. Vsi bistveni elementi srednjeveškega nasel ja so še danes prisotn i. Ta kompl eks srednjeveškega mestnega jedra j e danes v celoti zaščite n .

32 PTUJSKA KRILA

Grad Bori, "š-tajerski Bled«_ Tu so nekako do leta 1200 gospodariIi Madžari. Star-i razpadagrad so leta 1674 obnovili In dozidali. V letih 1941-1943 je grad ,gestapo spremenil v zbirno taborišče. Od tu so zavedne in napredne Slovence pošiljali v 'i zseljen!iŠ't'Vo, v tabo~išča smrti in tudi kot talce na morišča . Danes je grad preurejen v letovišče, im a 100 leži šč, plavalni bazen in gostom postrežej.o z dom ači mi speciaNtetami. Z obzidja je čudovit razgled na severovzhodno Slovenijo .

joči

Gorca pri Podlehniku, pf1ivlačna izletniška točka s tujskimi soba mi. Pod njo je "Podlelmiško jezero« na površini 8 ha lin ribiški dom, ki ga upravlja RO Ptuj. Čista voda sredi haloških gozdov daje poseben čar športnemu in turističnemu ribolovu. Tu vsako leto .priredi Aeroklub P,tuj padalske skoke 'v vodo za Ptujski padalskli pokal. V neposredni bližini je Pe trolov motel z okrog 80 posteljemi, več sto sedeži, s kakovostn-i mi uslugami, parkiriščem in bencinsko črpalko.

33

PTUJSKA KRILA

Ptujske toplice so po svoji zdravi lni vodi znane že daleč čez meje naše domovine. V toplicah sta dva letna bazena in zimski bazen 12,5 X 25 m, otroški bazen 6 X 12,5 m in masažni bazen za solarije, garderobe , saune, prostor za fizioterapijo z bolniško sobo, na· prave za podvodno masažo itd. V okviru toplic je sodobni gostinski lokal s 100 sedeži v zaprtih pros/orih in 360 sedeži na gostinski terasi , s pl es iš č em, l etnimi t očilnicami in drug,i mi objekti .

Pretežni de l Zg. Brega in Sp. Hajdine pokriva bogate arheološke sledove trgovske četrti mesta . Tu je stala vrsta malih svetišč raznih rimskih bogov in trije mit-reji. Prvi mli trej iz 2. stoletja je pod zaščit'l1o l opo dostopen obiskovalcem.

34 PTUJSKA KRILA

Nekdanii dominikanski samoMan, danes je v njem sedež Pokrajin skega muzeja Ptuj, Zgodov'inskega arhiva in predvsem arheološke zbirke. Zgradba kaže več gradbenih faz, najstareiša je Jz leta 1230. Samostan je bil več'krat obnovljen in pove ča n , v 17. stoletju pa je biibawkiziran. Po razpustu samostana leta 1786 je zgradba služila do l eta 1926 za vojaš,n:ico.

Domačija narodnega heroja Jožeta Laeka v Novi vasi pri Ptuju, v njej j e l epo urejena spominska soba. Kmet revolucionar Jože Lacko je bil član KPJ od l eta 1932, član CK ZKS od leta 1940, organizator OF na ptujskem območju, ustan ovitelj prve Slovenskogoriške čete , ki so jo ljudje imenovaN Lackovačeta. V poslednjem baju, 8. avgusta 1942 v MostjL. pri Juršincih ranjen, nato izdan, na ptujskem sede'žu gestapa zverin sko mu če n, umrl v ptujsk,ih zaporih 19. avgusta 1942.

35 PTUJSKA KRILA

II . , **. .. ,

li

j

MaN grad, Prešernova ul. 33. Zgrajen je bil v 12. stoletju, prvič se omenja leta 1235. V zapad'nem delu je stavba še srednjeveška, oba vzhodna kraka in gornje polnadstropje pa so .iz 16. stoletja in lep primer renesanse. Sedanje mogočno ostrešje je gradič dobil v 18. stol. Poslopje je s svojim mogočnim čelom prav karaktef1istično za p·tuj.

Besedilo: Franc FideofŠek

36 PTUJSKA KRILA

Fotografije: Ivo Giani

STROKOVNI IN PRAKTICNI NASVETI

Računar končnega doleta Na preletih z jadralnimi letali si jadralei želimo dose'g ati čim ve:čje povprečne hitrosti. Za dOli et na oilj mora jadralec pridobiti toliko vilšine, da ibo dosegel čim večjo hitrost tudi na tem delu !poleta. Op·isal bom način iizde: laveračunarja za hitr'Ost zagotovitev potrebne· vi'š ine za do,let ,na cilj .

IRabim hitrostno Ik,rh.'uljo letala na dolo· če,no obremenitev (z ·aH ibre,z dodatnega bremena), Iki Jo nari'š em na milimeterski pa.pi'r v primernem me'rilu. Slika 1.

Za ·razne hitrosti vzgorniko'Vin vetr,ov z dOl ločitvijo tangent na kr'ivulji odčitam Wsi i,n Vi (n. pr.: tangenta a lj e za pri'čakov·an v,z gornik 3 m/se,k ,in veter O, tangenta b pa za vzgornik 2m /se k in čelni veter 40 km / h).

Sestavim tabelo os pomenom oznak V - hitrost preslkakovanja (km/h) Vz - hitrost glede na zemljo (km / h) Ws - na~pi 'čna hitrost ,letaila .pri V, 'Odči­ tam ,iz 'k,rivulje (m /s ek) h15 - potrebna vilšina za prelet 25 km pri Vz lV +1\1 vetra) .

25000

h" =

V

+

(n)

V ve,tra

3,6. W,

Sl ika 1

I

l i [-

~-~--

..o--i.---t---'---:+-+-

Ijo ~o

V.rt<rll,..

90000 . W,

-tt.. ' -10-20

-1

-2

---

Za računar končnega dO'leta je primeren zemljevid merila '1 : 250000, kjer je dolžina 25 km = 10 om . INa papir narIšemo ,k ro:žnico os premerom 20 cm ·in vnesem k,rivulje, k,i mzdeHjo polmer na enake dele tako, da število ,de,lov pri vrtenju v obratnisme,ri urinega ·kaz·alca naraš·ča. Številke ob -kr-i'Vuiljah pomenijo potrebno vi'š ino po 100 m . INa nasprotni strani 'v krog'u nari'š emo 9 med 'sebOj enaklo oddaljenih koncentri'čnih ikrožnih lokov (",pl'iv čelnega al·i hrbtnega vetra: 5. lok je veter O, kmžnilol!<.i blllilžje sredi 'š l ču 'so hrbtni vetrovi 10, 20, 30 'in 40 km / h, ostali +oki pa so 'čelni vetrovi - '10, -20, -30 .in -40 km / h) . Višino , ki jo rabimo za prelet 25 km ob dv.i·ganju n. pr. 2m/sek ,in vetru O poiš:čem na 'krožnioi v = 10 cm, z ravnil'Om pove'žem to točk-o in središ'če ter na k,rožnem loku za veter O km/h označim preseči­ šče. '6nakiO naredim za !primer 'čeilne'ga vet,ra 10 km/h; preseči'šče je se,veda na IO'ku -10 km / h.

Tako nadaljujem za vsa dVi:ganja ,in hi,t rosti lIfetra . Doblj ene točke za določeno hitrost vzgorni,ka ob različnih vetrovih povežem s Ikr ivuljami'.

Tak,o narisane 'krivulje prenesem na 1Pr.Dzorno plo:š'čo preme'r približno 21 cm . izrežem še eno plo:š'čo 'P,remera 22 cm . Nanjo nalepi:m zemljevid mer,ila 1 : 250000 ta,ko, da 'je ciljno letal!i š'če v sred i ,š'Ču plošče . Ob ro:bu plošče na-ri'šem ikompas,ovo mžo. Nad zemljev,id položim p l oš'čo s krivuljami nad njo .pa še prozorno rav.ni'lo s čorto v sredini.

Vse tri, elemente privijem ta'ko, da posa-

Slika 3

I

38 PTUJSKA KRILA

".- ----

mezne elemente vrtim okoli središča. Ra· čun jegoro,v . iSHka 2.

Uporabim ga tako, da n a 'Zemlje,v,idu poi· ščem 'Svojo ročno pOZ:icijo-, nastavim trto ravn.i la skoz'i, toč,ko pozicije in pl,oščo s .kr.ivu'lj ami zavrt-im tako, da 'črta na nasprot· ni strani ravnila pokor,i je pres,ičiš'če hitrosti vzgorni'ka ,in vetra . Nad pozicijo že od'čirtam potrebno vi'š ino za ci,ljni do;let (bre'z re·zer· ve )! Slika 3.

Vi'r: H IRe,ichnam: iStreck en -

Segelflug Mi,lan Trop

JANTAR ST. 420 KG

- 40

O

1

2

- 30

- 20

- 10

O

10

20

30

40

110

105

105

105

105

100

100

90

95

105

115

125

130

140

0,8

0,77

0,77

0,77

0,77

0,74

0,74

Ws

72100

69200

66700

66700

h25

800

730

650

603

554

513

476

V Vz Ws 90000

V Vz Ws

155

150

145

140

135

130

125

120

120

115 1,475

120 1,375

125 1,3

130 1,2

135 1,125

140 1,05

145 0,974

150 0,91

160 0,91

Ws

132800

124000

117000

108000

101500

94500

87800

81900

81900

h25

1155

1030

937

830

750

675

605

547

512

V Vz Ws

185

180

170

165

160

155

150

145

145

90 000

145

150

150

155

160

165

170

175

185

2,25

2,1

'1,84

1,7

1,58

1,475

1,375

1,3

1,3

Ws

202000

189000

166500

153500

142000

132800

124000

117000

117000

h25

1400

1260

1110

988

888

805

727

670

633

90000

3

4 5

39 PTUJSKA KRILA

.. . ZDAJ PA GREM PO KRILA VPTUJ

MODELARJI

Kako leteti spenjačem 1

40 PTUJSKA KRILA

Reglaž a motornega modela (F 1 C) je žal najbo lj zamotan +n odgovoren proces od katerega so 'v glavnem advisne njegove 'l etne ka'rakte-risHke· 'i n 'špo rtni rezultati.

Polet modela lahko raz·delimo na tri delle : motorn i vz'le,t , Iplaniranje { jadran je) lin sp uščanje modela I(determa).

Najbolj 'Prep~ost in najmanj odgovaren proces je spuščan'je alii, pri,sHno pristajanje.

GlavnO' ~e, da prav'ilno določimo kot odklona stabilizatorja. Ta naj bo 40° do 45° iPrive'čj, ih kortih odklona 's tab iilizatO'rja model rpr,i's taja z večjo· hitor-ostojo in 'so .zato obremenitve na modelu večje . Pri manjših odklonih pa je nev,arno , da se mode,1 su:če alkoli padložene asi, kar pa je nadvse neva rno.

(Režima motorne'ga poleta in rp laniranja se bisltveno raz.Jiokujeta ,drug o,d drugega.

Zaže:ljeno je, Ida začnemo ,z reg ulacijo planira nja . ln to oz grobo. nastavitv ijo . Mode:1 srpustimo iz rOlk proti veku iz iste višine.

Najprimernej'še je,da uporablj amo majhno vzpetino, ograjo ali podobno. Daljši bo let, lažje bomo dolo'č i.I.i prav·i·lni lOdklon stab ili,zatorja. Vso to operacijo vršimo :z verNka'lnim krmil·om v nevtrali.

Ko se model pravilno 'spušča proti zemlji, brez »rpumpanja« ali 'Ostrega sp uščanja pri,čnemo z motornim letom. Motorni let se regul:i:ra. t ako, ·da bo mode'l samo v desni spirali, 'če se uporabljajo motorji s splošno uparabno smer'j o vrteče elise . Delno nastavitev horizo ntalnega st<lbi'Hzaj1orja 'Iah,ko že nastavimo v ,delavnici, ko smo 'isto'časno preverHi ,vse 'O'stale s ime,trije 'Oziromakote modela . !Prav tako j e pomembno težišče, ki qa dobimo po že zna ni f.or-molli.

V prime'ru ,da je naklonsiki ,kothila + '2°, bo za začet.ne 'lete pol'ožaj Sttabilizatorja + 0 ,5° do + 1°. Vse komande ,so firksirane za motorni ·Iet. Čas delovanja motorja ne presega 2 Ise,kundi. V ·nasprotnem primeru, bi se lahko model že pri prvem 'sItartu 'r,azbil. Aktiviranje detema je 2 do 3 sekunde po ustaVlj anju motorja. Motor se mora vrteti z maksimalnimi, vrtljaji. tKoti nagiba rpr,i spuš:čan'ju so odvisni od moči motor~a ,in vetra. 'Pr,i vetru, tki ne presega 5 do 8 metrov na 'selkund'O je kot 70° ,do 80° in l oč imo od vetra 5° do '10° ,Pr,i ·dveh se kund ah delovanja mo,torja se >krivul'ja ne mo're hudo spremeniti če­ prav tanodemov pri'čakujemo. Pri u strezn ih kore'kturah, 'če 'so potrebne, se čas deilovanja motor-ja ve'ča po eno se,kundo.

09'le'j mo si nekoli,ko na:jvažnejš,ih napak: 1. Model krene v pentlja {luping). 'V zrok pre,velli·ka degradacija (razlika v kotih). PO-

trerbno je pove,ča ti ,dO'ločen kot stalbHhzatorja al.i zmanjšatli kot krHa. V eikstremnih pr·i· merih obračamo 'še motor :iz O° v minus.

2. Model prehaja v horizontalni let !i n spu§čan'je nosu. V ,t em primeru moramo pove'čati degradacijo .

3. V začetnemšta1diju leti madel normalno, ve ndar se rpotem nagne na desno krilo. naleti na ·del 'krO'ga ·in ,se ponovno VZipne.

Potrebno 'je prv;i :č mal,o, zmanj'šati degradaoijo, drugiČ smerno krmila v desni lin tretji'č ,nekoliko ,povečati kot Ik·riila desne polov ice.

4. V prvem trenutku se mode'l sunkov.ito »v leže« n a 'd esno ikrilo. vendar patem pre.ide v vertikalni ,let in streml,j enje. da ui,de na le,vo. V tem p'rimeru ~e 'Potrebno naslednje: najprej. ko je hitrost pOileta še ne,znatna je ,najbolj ulčin'kovito IOld vseh de!lov smerno >krmilo, 'ke,r se naha:ja v toku elise , Pri hitrosti so nasta!jajoče ae'ro-dinamione sille. vzrok tega pojava. Zato je potrebno smerno krmi'lo v ,levo ;in nekoli·ka po~ečati kot levega Ikrila (premiki so. m inimalni. zato so priporočljiva mala zakrilca na levi stra· ni).

Težko je datikarkšen 'kolli splošen recept za ,re-glažo. ker se modelirazHkuje'j'O drug od drugega po raz!:iičnih parametr.ih. Zato je v vsakem :primeru potreben konkreten pri· jem.

Nadvse bistven in važen mament poleta je prehod od motomega 'leta na planiranje.

Dober prehod ,omogoča uspešen športni 're~u ltat, Ikar pa je še· poosebej važno pri 7 sekunda h delovanja matorja. Kako\,ost prehoda se regulira z ,razJ.i!ko 'časa .akNv,ira nja enega in ,drugeg'a stabirli,z atorja. Vrstni red komand je pribli'žno siedeič: 1. Uga'š anje moroor,ja, 2. 1/ ,2 sekunde kasneje aktivir.anje smernega bmilla, 3. '1/ 2 do 2,5 sekunde kasneje odklon ho'r,i'zontalca .

4. 3 do 5 sekund aktivi rantja determe .

Za fino nastavitev plank.anja. zadostuje 4 do 5 selkund moto.rja li n po možnosti brez termi'ke. :Reguiliranje planirane'ga 'leta se v made'lu razlikuje od osta.lih prostolete'oih mode-I,ov. Naj prej se model »'Obeša« do lahkega "pumpanja>< in postopoma prehaja v blagi p'Olet z minimalino hitrostjo. Moldel planira v delnih krogih za 'k aterega pobrebuje 30 da 50 sekund. IPred vsakimi te1kmovanji ali odhodom na teren je priporoč'lji­ vo iz,ve'sti nekaj štartov s Ikra~š,im del·ova· njem motorja in ne preiti takoj na tekmovalni :Iet.

NASVETI PILOTOM NE TVEGAJTE Mno,go samozavestnih pilotov meni, da lahko letij'o po vs,a:kem vremenu. Morda tudi vi mislite, da poznate neki teren kot svoj žep in da lahko tod letite . Če so vremenski pogoji problematični, rajši ne poskušajte . Minimalni pogoji za v,izuelno letenje, instrumentalni prihod in procedure za letenje so predpisani zaradi večje varnosti potnikov v letalih . Zato jih upoštevajte . Nihče ne bo pomislil. da ste z'aradi tega slab pil'o t. Nasprotno, vedeli bodo da ste zanesljivi.

OPAZUJTE NEBO Zn ano je , da je zmanjšana pozornost razl,og mnog ih nesre,č. Dokl.er je v zraku, pilot mora, pa če !j e še takoO 'izkušen, opazovati ,in s pogledom preiskovati nebo . Občasno nadzir,anje instwmentov in opazovanje vremenskih pojavov ,in drugih letal v zraku - to je odli,ka pametnega pilota .

do tedaj, dokler ne parkirate in ug,asnete motor. Več ovir 'je na zemlji kot v zraku.

Opazujte! Polet se dobro prične z " rulanjem« in se dobro konča sprevid nim "rulanjem«.

TOPLO, VISOKO, VLA2NO Visoka temperatura, viši na leta l ,išča in vlažnost zraka vpliv,a na, malo gostoto zr,aka in s tem zmanjšuje silo vzgona . Kadar obstajajo takšni pogoji, predvidi te daljši zal,et pri vzletu in ne preobremenjujte letala,ker se boste težko ,odlepili 'od tal.

Kost'ja Kolarič P ri,čujoči sestavek je bil objavljen v beograjskem časopisu " Kril'a«, dne 24 . 11.

1970. Napisa l ga je novinar M. Krstic . " Kri la« so nehala izhajati poleti 197 1 leta .

,

TOVARISA Kontr'o lorji letenja in pilot kar najtesneje sode luj-ejo . Če ste za krmilom letala, vedite, da je vaš tovariš z mik rof.onom vselej tukaj, nev'i,den vendar prisoten, stalno pripmvljen pomagati.

Smo pa samo ljudje, z vsemi odlikami in napakami, zat,o se spomnimo, da je glas v slušal'kah, glas prijatelja . Kontrolor ve, -kaj hoč,e. Ne vsiljujte mu svojih odločitev. On često misli tudi za v,as 'in ,še nekoli,k,o letal , ki jih mora varno pripeljati na tla . Pomagajt,e tovarišu, bodite strpni in disciplinirani !

GORIVO Za va š nameravani prelet do nekega lepotrebujete goriva, recimo z'a eno uro I.etenja. Vzel,i boste, s pr,edpisi zahtevano ,in natančno določeno količino rez,ervnega gmiva . Toda, če lahko napoln ite rezervoar do vrha, storite too! P,oslabšanle vremena , odpoved neke naprave, t'av,anJe ln izguba orientaCije lahko povzr,očijo nepredvideno zadrževanje v zraku. Dovolj goriva vam tedaj veli'ko pomeni. tališča,

LJUBITELJI LETALSTVA, AEROKLUB PTUJ VAS VABI NA TRADICIONALNI DAN MLADOSTI IN LETALCEV, KI BO 25. MAJA 1979 OB 11. URI NA LETAUSCU VMOSKANJCIH

V02NJA PO ZEMLJI Nepr,evidna vožnja po zemlji I,ahko pov-

41 PTUJSKA KRILA

zroči številna prevračanja, postavitve I,e-

tala na nos, trčenjaal'i tež,aveizven stez za "fu lanje« . Zapomni,t e si, da letite vselej

1......_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __

LETALSKO MAKETARSTVO

-

Delfin

vPtuju tudi maketarii Ni s icer šport, pač pa konjiček, ki z'avzame ščasoma v stanovanju vedno več prostora. Leta nis·o ovira. Vsi, mladi in stari, se z vedno večjim navdušenjem lotevajo selstavljalnja malih letal. Tovarne izdelujejo plastične komplete maket letal, ki jih je potrebno samo še zlepiti in pobarvati. Povejmo,da pa je že s tem mnogo dela. Potrebuješ veliko mero natančnosti, študija, predvsem pa zvrhan koš potrpežljivosti .

Tež,ave so z nabavljanjem modelov. Pri nas so bile v letih 72 - 76 trgovine dokaj dobr.o založene z modeli proizvajalcev AIRFIX in RE,VELL. Danes jih na našem tržišču, zaradi usmerjenega uvoz·a ni več mogoče dobiti, tako da se je potrebno podati na pot v sosednje ,države in tam oskrbeti se z nov,o zalogo modelčkov.

Najbolj znana med proizvajalci modelov je vsekakor ,angleška firma AIRFIX, -ki ima najobsežnejši pro izvodni p rogram. Izdaja

tudi sVOJ casopis, »Airfix magazine«, meki je namenjen samo maketarjem.

Katalogi modelov so danes nekaj običaj­ nega.

Zbiralci, seveda kupujejo modele ostalih proizvajalcev , ·iz Francije , Nemčije , Ita· lije, Anglije, ZDA, Japonske, pa tudi iz vzhodnoevropskih dež·el.

Po popo lnost·i pa se celo enaki modeli različnih proizvajalcev dok-aj r.azlikujejo.

Danes najpogos tejša merila so vsekakor 1: 72 in 1 : 144 ter zadnje čase vedno popularnejše merilo 1 : 32. Modele izdeluje'j o še v r,az merju 1 : 24, 1 : 48, 1 : 100 pa tudi drugih, manj čestih.

Tudi v Ptuju je, po razpolOžljivih podatkih nekaj maketarjev. Med sebOj niso povezani,k,adar pa nanese beseda na modele so takoj pnijate,lji. ,In lepo je videti skupi· no malih letal , ki niso nič nevarna, saj so samo igrača .

Kost ja Kolarič sečnik ,

NOVI JUGOSLOVANSKI REKORD VMOTORNEM LETENJU

Prelet ljubljana -Ohrid Znani športni pilot Stanko Verbančič je postavil nov jugoslovanski rekord v preleteni razdalji z enomotornimletalom .

Tik pred zaključkom letošnje letalske sezone , točneje 28. okt,obra, smo dobili nov rekord. Znani motorni pilot Stanko V'erbančič, član Ae~okluba Ptuj , je z letalom "Libis 180" preletel razdalja iz Ljubljane do .ohrida in tako postavil jugoslov,anski rekord v preleteni razdalji v ravni 'črti brez vmesnega pristanka. Letalo "Libis 180" spada med avione razreda C 1 - c, skupne teže do 1700 ,kg, P·omembno pa je tudi, ,da je letalo nastalo v del'avniCah "Letalskega inštituta Branko Ivanuš" v Ljubljani.

V svoji dolgoletni športni karieri je Stanko Verbančič dosegel nekaj izrednih športnih rezultatov, Dvakrat z.apored je postal državni prv'ak v motornem let,enju - leta 1967 in 1968, Letos proslavlja tudi mali jubil,ej - petnajst let aktivnega letenja . »Jaz sem samo pilotiral ... « Srečali smo se na letališču v Beog·radu; o svojem poletu pa nam je povedal naslenje: "Veste, že kar na začetku hi rad povedal, da se mi dozdeva moja vloga pri tem rekordu malo preveč poudarjena, kajti jaz sem samo pilotiral letalo. Pri izvedbi prel,eta pa je sodel,ovalo mnogo ljudi - piloti, mehaniki', meteamlogi kontrolorji letenja in športni funkcionarji. Že nekaj let nazaj nihče izmed nas, motornih :pilotov, ni postavil al'i izboljšal kakšnega rekorda. Ug'o tovil sem , da v našem, ptujs'kem Aerok,lubJ razpolagamo skvali· tetnimi piloti, imamo pa tudi solidna letala, kar sta osnovna pogo}a za doseganje dobrih rezultatov, OJ katerih bi morda ne· kateri bili ,celo rekordni. Jugoslovanski rek'ord vpreleteni r,az,dalji v ravni črti brez vmesnega pristanka še ni bil postavljen , pa smo prišli' do ideje , da ,ga bomo dosegli mi. Bil sem prijetno presenečen, maIa pa tudi zaskrbljen , ko so se odločil ' i, da bom ravno jaz tisti, ki bo 'izvršil rekordni prelet.

V pričakovanju primernega vremena

43 PTUJSKA KRILA

S tovariši iz Aerokluba sem pr,eživel preoej časa :pri izbiri smeri za ta let. Najprimernejša je bil,a, obenem pa tudi naj-

da I,jša , tista proti jugovzhodu . Odločili smo se za prelet iz Ljubljane do .ohrida, vendar pa morajo za prelet v tej smeri biti izredni vremenski pogoji. V tem primeru ne mislim na nebo brez oblačka in brez vetra, ne, r,avno nasprotno . . . Poglejte zakaj: pri nas v Sloveniji se v lepih po.zn.ojesenskih dnevih pojavijo meglioe , ki se razblinijo šele okrog poldneva, Po načrtu pa bi moral preleteti Ljubljano in šele zatem naprej. Veter bi moral med preletom biti čim ugodnejŠi , v našem pr,imeru hnbtno bočni , saj bi na ta način imel večjo hitrost; kar pa je še najpomembnej še, zelo raCionalno bi porabljal gorivo . Končno pa še majhen ,osebni problem: ko bi prej navedena fakt,orja sovpadala, bi moral tudi jaz imeti v službi prost dan" - je :povedal Verbančič.

Let v višini 3.300 metrov

- Končno zjutraj 28. ,oktobra meglic ni bilo, po napovedi meteor·ologov bo pihal primeren veter , jaz pa sem imel prost dan, torej, vs,e se je srečno pričel,o .

Spremljale so me želje tovarišev, ko sem I·eteliz Ptuja pr,oti Ljubljani. Z brniškega letališča sem, po kratki konzultaciji z meteorologom in pregledu podatkov, poletel proti Ohridu . .. Žel,el sem čimprej doseči višini 2500 metrov; tam lje namreč pihal ugoden veter.

Motor in instrumenti so brezhibno delovali, jaz pa sem bil vedno vi'š je in vedno dalje. Mimogrede lahko povem, da moje letalo ni imelo nobenih naprav , ki bi lahko vplivali na rezultat; bil je ,enak vsem ostalim "Libisom 180" .

Približno eno uro časa sem porabil do prvega orientacijskeg.a znamenja , do 'radionavigacijskeg.a oddajnika Kostajnica, Potem sem dalje letel prat'i Sar'a jevu. Povzpel sem se še nekoliko više in sem sedaj letel v višini 3.300 metrov. Imel sem prekrasen razgl,ed ; pod mano nepregledni bosanski ,gozdovi, desno se je videla obala J,adrans,kega morja, levo pa Sava, kako vijug.a po navnini.

Let sem nadaljeval proti Ivangradu, ž,e sem preletel 400 kilometrov . Vis'oko nad seboj sem videl bele trakove kondenz'i ra. ne'ga zraka, ki so jih puščal,a za sebOj potniška letala , Te 'črte so mi, bMe dober sme-

rokaz. Iz Ivangrada sem letel proti P.rizrenu, saj naravnost nisem smel zaradi albanske meje.

V Ohridu Končno Čeprav je

zadnja etapa: Prizren - Ohrid. to bila najkrajša ,etapa, se mi je zdela najdaljša,. Bil sem skoraj na cilju, pa sem že bil nekoliko nestrpen. Celo radijsk,o postaja sem že uravnal na frekvenco kontrole letenja v Ohridu , dosti prej, kot je to sploh bilo potrebno. Okoli 30 kilometrov pred letališčem, z višine 3000 metrov, sem zagledal del Ohridskega jezera. Sence visokih planin so ga obarvale v črno . Samo majhen del ,jezer.a, ki ga je osvetljevalo sonce, se je bliščal globolm spodaj .

Počasi se spuščam pripoveduje dalje Verbanoič, »da ne prehladim motorja«,

kot pravimo. Končno, po štirih urah ,in 21 minut,ah letenja, pristanem na ohridskem letališču. Preletel sem okrog 750 kilometrov. V,endar, lahko bi letel še skoraj 200 kilometrov, saj sem v rezervoarjih imel še za toliko goriva. Sicer pa, že to ni kar ta· ko.

Po izstopu ·iz letala me je obdala prijet· na tišina. Zvok motorja in prasketanje radijske postaje, ki sem jo ves čas poleta po'S,lušal, miše odzvanja v ,ušelih. Žarečih I ic po uspešnem poletu pristopim k letalu in pobožam eliso: Bravo!

Izpod pokrova motorja , ki se počasi oh· laja, se siliši lahno pokanje. Z,di se mi da mi na ta način avion odgovarja: Bravo za naju .oba! ~ostja Kolar i č

Cessna Skyhawk-l00 Znana ameriška letalska tovarna Cessna je jeseni 1977 leta praznovala petdeseto obletnico svojega, celo vedno uspešnejšega, ·obstoJa. V 1P0slovnem letu 1978 so v tovarni izdelali 9197 letal, predvidevajo pa, da bodo letos celo pres,egli magično mejo 10000 novih letal venem letu! Trenutno obsega njihov proizvodni program 36 različnih modelov.

Nov model, Gessna Skyhawk/l00, je leta 1977 zamenjal prikupna in vsem nam tako dobro znano Cessna 172 SkJlhawk.

Letalo so opr,e mili z motorJem Lycoming 0-320 s 160 ,km. Ta men.java motorja Je bila potrebna; niti ne tol,iko ,zaradi dodatnih 10 km, temveč je nov motor prirejen na 100 oktanski benCin , le.tega pa je na tržišču vedno dov.olj.

Mimogrede, z novim motorjem Lycoming 0-320-H 2AD, so imeli tudi nekaj težav. Tako so v Cessni ,k'o nec marca 1978 poklical·i na pregled ceHh 3700 I,etal, za-

rad.i nekaterih sprememb in dopolnitev v (Lycomingovem!l motorju. Akcija jn bila odlično zastavljena in so jo zaključili v manj kot dveh mesecih .

Z novim motorjem so se izboljšale tudi potoval ne lastnosti, saj ima npr. za 10 % večjo hitrost vzpenjanja (770 fpm okoli 3,70 m/sekl , v .primerjavi s staro 172 pa doseže tudi za 1100 ft večjo končno višino.

Novain preglednejoša je postala 'tud.i raz· poreditevinstrumentov.

Letalo C 172 izdelujejo od leta 1956 naprej. Nedoigo tega so izročili kupcu že 30 tisoč Cessna Skyhawk/l00 .

Ptujčani smo ponosni na našo novo pridobitev, na naš YU DDE. Letalo je z instrumenti več ,kot odlično ·opremljeno .

Dve radijsk'i postaji 300 NAV /COM z el,ektronsko digitalno 25 KHz razdeibo, H":S, VOR, ADF, Transporter 300, dva višinomer,a, umetni, horizont, indikator temparature v vplinjačuin p a, za varnost, na konceh kril bliskovne luči (flashlightl .

=

Osnovni p·odatki: Motor : Lycoming 0-320 , 119 KW (160KM) Razpon kril: 10,92 m Dolžina letala: 8,20 m Višina : 2,68 m Površina kril: 16,16 m ' Teža praznega letala: 636 kg Največja dovoljena teža : 1043 kg Potovalna hitrost: 226 km / h PI,aton: 4328 m Največji dolet: 1065 km (v višini 2400 ml Dolžina vzleta (15 ml: 439 m Dolžina pristanka (15 ml : 381 m Kostja

Kolarič

KRI2ANKA ZA RAZVEDRILO - KRI2ANKA ZA RAZVEDRILO - KRI2ANKA ZA

])610

vaDI--

JEVA OPE{(A

DOPISUJ

v

ILO

S PO~

ZDRUŽENO PODJETJE

pp perut:n.in.a.ptu.j D1esokoD1bi:nat PiŠČANCI

ZA

VAS ...

TOVARN A GLINICE IN ALUMINIJA »Boris Kidrič« K I D R iČEVO

Impol..

Industrlla metalnih polizdelkov n. sol. o. slovenska bistrica Impol..

Industrlla metalnih polizdelkov n. sol. o. slovenska bistrica

47 PTUJSKA KRILA

KmETIJIKI K.o mllnAT "U.J Ptuj, Muzejski trg 2, Telefon : 77-351, telex: 33208

~

~

mercator izbira panonija ptuj

Pri nas dobite vse!

Komunalno podjetje Ptuj TOZD Avtopark

\ci 48 PTUJSKA KRILA

Zavarovalna skupnost Triglav ObmoÄ?na skupnost Maribor

Ob rob ptujskih kril

Qgis-ptuj tovarna avtoopreme, gumijevih izdelkov , servisi

Predstavljamo pro:zvodn i program : oljni hladilniki, guma-metal proizvodi , zavorni agregati za tovo rna vozi la , oprema za kabine vozil in delovnih st rojev , varnostn i pasovi ter oprema za avtobuse

Kultura nekega naroda je tudi , koliko je ta isti narod zapisal svojo preteklost.

Kulture naroda pa ne ob likujejo le veliki dogodk i političnega, gospodarskega in drugega družbenega živ ljenja, ampak tudi drobni kamenčki v mozaiku tvorijo celovito podobo dosežkov neke civi lizacije.

S to že ljo, da zapisemo svojo ustvarjalno preteklost, smo se že v lanskem letu lotili izdaje pose bne štev i lke naše slovenske htalske revije »KRILA«. S tem smo odtrgali ča­ su pozabe 25 let i11še ga delovanja, ustvarjanja in dosežkov. Sočasno pa dopr inesli svoj delež k izdaji slovenske letalske monografije . žal nam je, da s svojim vzgledom nismo potegnili za seboj ostalih aeroklubov, da bi izda li vsa j vsak po eno števi lko »KRIL«. Še bolj pa obžalujemo, da bijemo boj z uredniškim odborom »KR IL«, ki se počasi »uči« , kako pr i lagoditi koncept revije, da bi le-ta v resnici bila zanimiva za širši krog bra lcev, ca bi v njej sodelovali člani vseh društev ZLOS, pa tudi strokovnjaki in prijatelji letalstva , padalstva , mod elarstva izven naše zveze .

V konceptu revije »KRILA« je nedvomno potrebno križat i sp lošn i pristop, s pristopom prikazovanja ustvarjalnih dosežkov naših društev.

Za izdajo druge posebne štev i I ke revije »KR ILA« o našem aerok lubu smo si nekajkrat dopisovali med klubskim in osrednjim uredn iškim odborom »KRIL«. Prispe li smo tako daleč , da urednišk i odbor »KRIL« ni sprejel na šega predloga, da v celoti krijemo vse finančne in druge stroške za izdaj o druge posebne štev ilke rev ije »KRILA« pod geslom: 25 LET AEROKLUBA PTUJ, 60 LET KPJ OZIROMA ZKJ, pa vam zato, dragi člani ZLOS in prijate lji letalstva na Slovenskem in v š irši domovin i poši ljamo (brezp l ačno) za spomin PTUJSKA KRILA .

A . G.

LEPOTICA

»Društvo je pomembno tudi zato , ker je to prvinsko samoupravljanje .

V društvu, kakršno je vaše, ne gre za oblast, tu odnosi ne temeljijo v boju za oblast. ampak temeljijo na resničnem samoupravljanju . Samoupravljanje, kakršnega razvijate v vašem društvu, je pravzaprav vzgled, kakšno mora biti samoupravljanje v naši družbi. Kajti samoupravljanje ni nekaj, kar se vsiljuje človeku, kar bi človek moral sprejemati kot nekakšno breme. Samoupravljanje je tisto, kar pride iz človeka kot njegov prostovoljni odnos. V tem smislu moramo ceniti prispevek naših društev k razvoju bolj človeških, bolj plemenitih odnosov.« Franc ŠETINC

Natisnila Ptujska tiskarna v Ptuju aprila 1979 v 3.200 IZvodih