Krila 6 1986 by Milan Korbar

KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEL Otoika da kota Je zdaj tudi dostojno ..oblečena.. v barve ln InslgnlJe RAF, kakrine so Imela letala, ki so pred 42 leti prlstaJala na belokranJskih partizanskih letalIlčih. Za to so poskrbeli cerklJanski fantje Karel, Miran, Zoran, ln seveda Jure, ki )e vse skupaj tudi spretno ovekovečil - s samosproIllcem. Več o akciJI v JesenIl

V Beogradu združenje maketarjev Letalska zveza Srbije, aeroklub Beograd in krožek letalskih maketarjev ), Aleksander Deroko« so 26. junija orga-

easa je le do 15. julija! Vsem, ki Jim Je lal, da slovenskega priročnika JADRALNO LETALSTVO niso pravočasno naročili po zares Izjemno ugodni prednaročnllkl ceni, lahko sporočimo veselo tolalllno novico:

rok za

prednaročIla

velja do 15. julija 1986!

Tiskarna bo pognala stroje za nalo prvo knjigo takoJ po tem datumu, ko JI moramo potrditi dokončno naklado priročnika. Strahu ..za dva tisoč Izvodov.. sicer sedaj ni več, saj so nekateri klubi ln centri naročili tudi po več sto Izvodov, precej pa Jih Je prednaročniiko ceno le plačalo do 30. JuniJa. Pa vendar so le zaspancl, ki Jih v seznamu prednaročnikov pogreiamo. Gre predvsem za nekaj večjih klubov ln dva letalska lolska centra, za katere si telko predstavljamo, da bl brez učbenika, ki bo podlaga tudi Izpitnim komisiJam, lahko uspeino lolall mlade jadralce. All pa Imajo morda toliko denarja, da Jim prodajna cena po Izidu ne bo delala sivih las? Gre namreč za skoraj dvakrat večji znesek ln prl1 OO Izvodih pomeni to .. pokurjenih .. kar 40 starih milljonovl Sicer pa, vsak je svoje sreče kovač... Vsem članom nallh osnovnih organizacij, klubov ln druitev pa priporočamo, naj se takoj pozanimajo, če so njihovI lefl priročnik za članstvo le naročili cena na debelo je občutno nllja kot za posameznlkel UREDNISKI ODBOR PRIROCNIKA

nizira li prvo odprto republiško prvenstvo letalskih maketarj ev v prosto rih Beograjskega sejma. Na men priredit veje bil širiti maketarsko gibanje med mladimi po vsej J ugoslaviji in jih usmerjati v razvoj tehni č n e kulture in koristno izrabo prostega č asa. Letalsko maketarstvo prispeva k spoznava nju letalske zgodovine, na svoj n ačin pa lahko usmerja tudi idejne vplive. Letalski maketarji prav kar snujejo Jugoslovansko zdru ženje, ki naj bi imelo sedež pri aeroklubu Beograd . Zbrali so že skoraj 20.00 č l a n ov s približno 15.000 maketami . Zelijo pa še bo lj širi ti to priljubljeno dejav nost in pr iča kuj ej o p o m oč zlasti od armade, gospoda rstva in sredstev javnega o bvešča nj a. Zlasti si prizadevajo za industrijsko proizvodnj o lastnih maket, izdelavo orod ij in pripomo čk ov za ma ketarje. AK BEOGR AD

Ko smo od predsedstva ae ro kluba Beograd do bili prispevek z vabilo m na Prvo republiško tekmovanje letalskih ma ketarjev, smo vedeli , da bo naša jun ij-julijska številka izšla šele po tekmovanju. Prispevek pa nekaj skrajšan ve ndarle objavljamo, vsaj ko t spodbud o tistim, ki se s to dejavnostjo Ukvarjajo. Pa tudi naši slovenski Zvezi, ki ma ketarjev pravzaprav še nima za res pod streho ...

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

* KefL,4 LETO XVI

"* JUNIJ-JULIJ 86 "* ST. 6-7

str. 4

To je naš zadnji redni snopič pred jesenjo. Avgust-septembrskega smo naposvetili stoletnici rojstva Edvarda Rusjana, izšel pa bo pred slavnostjo in mitingom na Brniku. Tako smo danes napaberkovali zlasti vsa tekmovanja, ki bodo oktobra že zgodovina, ne manjka pa tudi perečega strokovnega čtiva, zlasti za zmajarje in jadralce, ki pravijo, da so poidinamično iz prejšnje številke priveslali natanko do polovice izvleka (šandele), zdaj pa čakajo na drugi del, ker ne vedo, kako bi se spustili... -(:( Potem lahko tik pred sezono naši turistični zaspanci preberejo nekaj tudi o tujem letalskem turizmu pri nas in o našem letalskem turizmu po $paniji. Pred uporabo dobro premešati, za devize gre!-(:( Zadnje poglavje svetovnega tržišča jadralnih letal naj ne bi še bolj zagrenilo poletja lastnikom nesrečnih pilatusov, ki čakajo na uvozni blagoslov že dobre štiri mesece, čeprav gre le za nekaj sto frankov. Stabilizacija je tokrat zanesljivo stoodstotno uspela - vsaj kar se tečajnih razlik tiče! Gre pa, seveda, tudi za nekaj sto ur letenja, ki ga decembra in januarja ne bo moč not prnest... -(:( Pilot, ki je bombardiral Tretji rajh, se danes poslavlja, ker ga čaka nestrpna vnukinja - za jesen pa je že pripravljena nova napeta pustolovščina -(:( Tudi naslovnica je zadnja iz serije olimpijskih disciplin - posnel jo je naš zvesti Jure Pestotnik nad Lescami -(:( Nasvidenje torej na brniškem air-showu! UREDNIK mreč

~" ,

_'" , ' ,,'~ .... -:. "" "

str. 10

..-' -i

str. 19

Simene, Peperko, Kolarič Letalska pošta PO hribih in dolinah Ali so zmaji na koncu? Zakaj nekateri spijo? Spanija - za jadralce

5 10 14 18

20 22

Tržišče jadralnih letal Poidinamično jadranje

26 28 Pilot, ki je bombardiral 32 Sam čez Atlantik 36 Modelarska tekmovanja 36 (vložek) Letalski vestnik

"e,tlJ

Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta -tr Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo Iju bitelji letastva brezplačno . Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka, uporabljenega za naslovno stran. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo. jadralstvo, padalstvo , motorno letenje, raketarstvo, prosto letenje, balonarstvo, maketarstvo in amatersko gradnjo. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati , dopolniti al i prilagoditi prispevke gledp, na prostorske in kakovostne zahteve v reviji 1;( Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl, Belizar Keršič, Ivan Konavec, Taras Krlvenko , Leon Mesarič, Jure Mežnaršič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik) , Jože Perhavc, Jure Pestotnik, Srečo Petrle in Ciril Trček Naslov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33, 68001 Novo mesto Prispevki za objavo v KRILIH morajo bitiv uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem, v katerem izide naslednja številka 1;( Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504 , tekoči račun pri ZLOS, štev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter otJvezno napiŠite stan in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno 1;( Letna naročnina 1500 din , cena posamezne številke 150 din 1:< Grafična priprava Ole , tozd Grafika, Novo mesto - tisk: Tiskarna, Novo mesto.

~\I

Toma! Berginc

Igor

Kolarič

Marjan

Medič

lv.. Fllko

Bolljan Priilavec

lIčo

Panonkl

Dregl Ivanovski

GordIIn

Vinkovič

Branko Slojkovit

Nikola PopovIki

VIaIko Rlhler

Miom-eg GalolIn

Boril JanevIki

Franc Peperko

Dulan Kapunec

Janez Slarlha

Djordje Slep ..ov

Vojko

Slarovlč

Miha Thaler

2lva Frenc

XXXI. DRŽAVNO JADRALSKO

Šimenc, Peperko, Kolarič Balonarski muzej Pred nedavnim so v Gersthofenu pri Augsburgu v Zahodni Nemčiji odkrili prvi balonarski muzej v državi. Ta za nimiv muzej, ki se že v začetku lahko pohvali s sorazmerno bogatim izborom eksponatov so namestili v nekdanjem vodovodnem stolpu, slavnostno otvoritev pa je opravil bavarski minister za kulturo in prosveto. (FI ugrevue)

Boeing 767-300 Sredi letošnjega januarja so na slavnosti v tovarni v Everettu predstavili novo potniško letalo Boei ng 767-300. To je tretja inačica širokotrupnega dvomotornega letala" 767«. Na novem letalu naj bi bila do se ptembra opravlj ena vsa testiranja tako, da bi ga v nk tobru že lahko i z ročili naročniku -letalski družbi .lAL. Letalo, ki ga je naroč ila ta družba im a mot orja Pratt in Whitney IT 9 M-7R4D s potisno močjo 48.000 funtov in bo sprejelo 254 potnikov. kar je la 45 več, kot osnovne izvede nke te vrste letal. Največja dovoljena teža letala pri vzletu je 345.000 funto v. dolet pa 3.400 milj . Firma Boein g naja vIja. da bodo v kratk em začeli dela na izpeljanki 767300 ER. ki bo imela dolet okrog 6000 milj in še nekoliko večjo vz ietno te žo. (.lAT)

Že 31. državno prvenstvo v jadralnem letenju je s pomočjo Letalske zveze Makedonije organiziral aeroklub »Mirko Todorovski« iz Bitole, v času od 25. maja do 7. junija. Od možnih 12 dni, je bilo mogoče izpeljati 6 veljavnih tekmovalnih disciplin. Preden smo prišli v Bitolo, smo Makedonijo poznali predvsem kot našo najtoplejšo republiko, kjer sonce s svojo močjo požge še tisto nekaj trave, ki je spomladi uspela ozeleneti. Vendar smo že ob prihodu doživeli presenečenje v obliki močnega dežja, ki je spremenil letališče v pravo močvirje tako, da so na nekaterih mestih ostale luže še ves teden. Domačini so vedeli povedati, da česa podobnega niso vajeni. Sicer pa je letošnje muhasto vreme igralo odločilno vlogo pri izvedbi tekmovanja. Na potek tekmovanja je poleg samega vremena vplivala tudi protitočna obramba, ki po izjavi nekaterih letalskih veličin strelja na vse, kar se oblačnega pojavi na nebu. Glede na vse te okoliščine pa tudi zara<!i omejenosti v letenju severno od linije Stip-Titov Veles, katere vzrok je vojaško letenje pa tudi težje je najti mesto za izvenletališki pristanek, je bila dolžina posameznih tekmovalnih disciplin med 160 in 250 km . Celotno tekmovanje je bilo torej omejeno predvsem na področje Pelagonije, severno od Bitole. Organizator se je v okviru svojih možnosti potrudil , vendar je zaradi pomanjkanja izkušenj v začetku prihajalo do manjših spodrsljajev. Tipičen je tisti s štartno tablo in zamenjava štartnih številk za vzletanje, kar pa nas po prvem razburjanju ni več motilo. Za spanje in ostale potrebe je organizator dal na razpolago dve možnosti . Ena je bila v klubskih prostorih na samem letališču medtem, ko se je večina slovenske druščine odločila za prenoče vanje v šotorih. Pri tem seveda niso manjkale kuharice, ki so se posebej potrudile za razpoloženje tekmujočih in njihovih pomočnikov. Po dnevih pa so se dogodki odvijali takole: 25. maj - Hud naliv je pov z ročil, da so se nekateri v svojih šotorih počutili približno tako , kot koliščarji svoje čase na Ljubljanskem barju . 26. maj-Pri 3 - 4 mis severnega vetra je te kmovalna komisija tek movalce poslala na oblet trikotnika Bit o la-Prilep-Kri vogaš tani-Bitola . kar naj

Zmagovalec Ivo Simenc - zamišljen, vendar zanesljiv (vse fotografije: Milan Korbar)

bi obleteli dvakrat, vendar ob po zne m štartu, saj se je vzletanje zače l o ~e l e o b 13.30, nihče od tekmovalcev ni uspel preleteti niti kvalifikacijske razdalj e. Ta dan so se prvič preizkusile zemeljske ekipe. .

27. maj -

1. tekmovalni dan

Modro vods tvo je tekmo va lcem določilo precej trd oreh. ki pa ga je bilo mogoče streti, kar je dokazal Kolari č. ki je nalogo edini opravil v celoti. Disciplina se je glasila: dvakrat obleteti trikotnik Bito la-Gostiražni-Krivogaštani-Bitola in po mo žnos ti oprav iti vse potrebno za dokumentiranje dogodka: posneti zemeljsko uro. t oč k e obračanja in izpo lniti pred videni obrazce. na konclI pa vse skupaj predati komisiji. Prav ta papirna dokumentacija je pri nekaterih po vz roči la nekoliko ra zb urjenja. kar pa se je pozneje uredilo. Zmagal jc Kolari č s hitros tjo 45 .656 km/h . na drugo mestose je uvrs til domačin Popovski . ki je pristal vsega 5.7 km pred ciljem in je torej skupno preletel 236.9 km . Pri sta vec. Stepanov in Vinkovič so si s pristankolll na isti njivi po preletenih 229.2 k m bratsko

"e'L" 6

XXXI. DRŽAVNO JADRALSKO

Na štartu XXXI. državnega prvenstva v Bitoli

razdelili tretje mesto. Tekmovalci so skupaj preleteli 4573, I km.

28. maj -

2. tekmovalni dan

Glede na pričakovani razvoj vremenske situacije so tekmovalci dobili nalogo cilj spovratkom Bitola-Prilep, zapornica na jezu-Bitola dvakrat v skupni dolžini 168,8 km. To je bila prva hitrostna preizkušnja, ki jo je dobil Thaler s hitrostjo 84,718 km/h, sledila sta mu Filko s 75 ,648 km/h in Pepersko s 76,294 km/h, ki pa mu jo je faktor zmanjšal za toliko, da je bil slabši od Filka. Nalogo je opravilo 21 tekmovalcev, vsi skupaj so preleteli 3.912,6 km. 2. dan 1. Miha Thaler 2. Ivan Filko 3. Franc Peperko Po 2 dnevih 1. Miha Thaler 2. Ivan Filko 3. Igor Kolarič

84,718 km/h 75,648 76,294

746 645 634 1594 1493 1471

Po uspešnem dnevu je Šimenc s svojo ekipo uprizoril preganjanje tropa psov po letališču, vendar se psi niso vdali in so še naprej izvajali svoje nočne koncerte za speče občinstvo.

29. maj - Vremenska napoved je bila, da se nahajamo pred frontalnim valom, katerega neposredni vpliv bo občutnejši v drugem delu dneva . Temu ustrezno je bila zadana naloga, to je trikotnik Bitola-Gradsko-Kruševo-Bitola skupne dolžine 179,4 km. Tik pred začetkom vzletanja je prišla prepoved letenja zaradi delovanja protitočne obrambe. In res so se že okrog 14. v okolici Bitole pojavili močni kongestusi. 30. maj - Vremenska napoved je bila podobna, kot prejšnji dan, naloga pa tudi. Tekmovalci bi morali obleteti trikotnik Bitola-Durfulija-KrivogaštaniBitola skupne dolžine 192,6 km . Zemeljska ura in vse ostalo je delovalo kljub temu, da se je okrog 14. vlil dež. Nekateri so še celo v dežju dikali uro in odhiteli po nalogi, vendar ne za dolgo, ker je zaradi delovanja protitočne obrambe prišlo do spremembe v načrtu, pa so se morali tekmovalci vrniti. Na sestanku vodstva tekmovanja popoldne je bilo ugotovljeno, da ima v Makedoniji protitočna obramba absolutno prednost, iz česar sledi, da jadralno prvenstvo sodi drugam . 31. maj - Pod vtisom prejšnjega dne in meteorologove napovedi se je vodstvo odločilo za prost dan, kar pa še ni bilo razlog, da ne bi uprizorili tekme "guračev« v disciplini "kdo prej zguta«.

XXXI. DRŽAVNO JADRALSKO

rce'L4 7 Kavšek je v prvem poskusu uspel zelo hitro končati svojo dogodivščino, spodaj podpisani sem svoje truplo vozil po zraku eno uro, medtem ko je Kranjcu uspelo, da si je priboril dve uri in pol borbe z ničkaj razpoloženim Bitolskim ozrač jem. 1. junij - V nedeljo se ne dela in naj se tudi ne dirka, tako so odločili na višji stopnji in so nam poslali dež že navsezgodaj. Prihajalo je tudi do posameznih razjasnitev, ki pa so jih brž prekinili gosti oblaki tako, da od tekmovanja ni bilo nič. Tekmovalce paje že počasi prijemala tekmovalna mrzlica in nekateri so pričeli resno razmišljati, kako čimprej domov.

2. junij Sodniika "trupla« daljnogleda

Korda niti pred fotografom ne zdrži brez

3. tekmovalni dan

Vsi tekmovalci so željno pričakovali, ~aj jim bo naklonila milostna komisija. Ze ob 12.30 so bili vsi pripravljeni za spopad z dnevno nalogo, ki se je glasila: obleteti dvakrat trikotnik Bitola - Demir Hisar - Prilep - Bitola s skupno dolžino neverjetnih 190,4 km. Najbolj se je izkazal Starovič, kije nalogo najhitreje odpeljal, skoraj za petami Ra sta na cilj prihitela tudi Peperko in Cerin, poleg njih pa še 10 drugih, torej točno polovica tekmujočih, ostali pa so odvisno od razpoloženja prelet eli od 16 do 146,4 km. Rihter in lanevski sta se zadovoljila z jadranjem v področju letališča. 3. dan

Gavge za meteorologa -

stara tradicija jadralskih tekmovanj

1. Vojko Starovič 2. Franc Peperko 3. Tone Čerin po 3 dnevih 1. Igor Kolarič 2. Franc Peperko 3. Ivo Šimenc

865 863

840 2260 2247 2195

Skupno je bilo preletenih 3432,2 km.

3. junij -

Brez domače kuhinje seveda negre,za vajenca pa je bil kar Miran

68,135 km/h 67,939 km/h 66,016 km/h

4. tekmovalni dan

Optimizem se spet vrača v tekmovalce in vodstvo tekmovanja. Vreme odlično za sončenje , naloga pa je bila tudi še kar obetavna; trikotnik skupne dolžine 225,4 km, k temu pa še letenje izven prilepskobitolske kotline pomeni prvi pravi iFiv. Tekmovalci so morali fotografirati Stip, potem most čez jezero severno od Titovega Velesa in se po možnosti čim prej pojaviti v območju letališča, česar pa so bile najbolj vesele pomožne zemeljske ekipe . Od enajstih, ki so se vrnili, sta naLogo najhitreje opravila Peperko in Simenc, vendar je s pomočjo faktorja oba prehitel Stojkovič in s tem pospravil 1000 točk. Prišlo je tudi do nenavadnega dogodka, sredi štartne mrzlice v višavah

Jadrnice na privezu v Bitoli

nad nami se je iz neznane smeri pojavila tovarišica Zorica iz Zveznega komiteja za promet in zveze z novico, da morajo pilatusi v tem trenutku izginiti z modrega bitolskega neba. In sta se pripeljala, sicer ne lahkega srca, vendar pa oblast je oblast in ima vedno prav. Ostali so preleteli med 31,3 km in 163,6 km. Tragična oseba tega dneva je bil Thaler, ki je prvi pohitel paje moral pristati kmalu po slikanju prve točke, vendar pa je ostale opozoril na nevarnost, da bodo tudi oni prizemljili v okolici Stipa, če ne bodo previdnejši. Ta dan je bilo skupno preletenih 4.132,8 km . Prisoten je bil tudi problem pravilnega obveščanja o mestu izvenletališkega pristanka

4. dan 1. Branko Stojkovič 2. Franc Peperko 3. [vo Šimenc Po 4 dnevih 1. Franc Peperko 2. [vo Šimenc 3. [gor Kolarič

4. junij -

65,725 km/h 66,084 km/h 65,858 km/h

I(lOO 989 986 324.: 3181 3145

5. tekmovalni dan

Dan se ni pričel ne vem kako obetavno , nebo je bilo prekrito z altokumulusi in altostratusi pa še meteorologa niso pravoča s no pripeljali na ~etališče . Na osnovi tako skopih podatkov je vodstvo izračunalo nalogo, ki se je na koncu izkazala kot edina prava hitrostna dirka na prvenstvu. Naloga je v dolžino merila vsega 161 ,6 km, glasila pa se je: Bitola - Krivogaštani - Bitola Prilep jezero - Bitola. Vsi so jo bolj, ali manj uspešno opravili, vendar je bila razlika v hitrosti med zmgovalcem in zadnjim skoraj 40 km/h. Gatolin in Peperko sta bila najhitrejša, vendar premalo, za Stojkovica, ki je zmagal že drugo disciplino zapored. Od zm31govalca sta bila hitrejša tudi Ferenc in Simenc. 5. dan

2:rtev prepovedi...

1. Branko Stojkovic 2. Miodrag Gatolin 3. Franc Peperko Po 5 dnevih 1. Franc Peperko 2. [vo Šimenc

94,58 km/h 95,734 km/ h 95 ,59 km / h

593 587 584 3820 3757

XXXI. DRŽAVNO JADRALSKO 3. Igor

lCe'L.4 9

K o larič

3. Igor

3720

5. junij -

Za 6. tekmovalni dan je vodstvo pripravilo poslastico. Potovanje do želežniške postaje Gostiražni (na čevapčiče), slikat uro pa še en galop do Prilepa in nazaj , potem pa z orhidejami na privez: Vsa zadeva je merila 189 km in jo je premagalo 10 od 24 še nastopajočih tekmovalcev, Krištof, Filko in Stari ha pa so bili za las prenizki v doletu in niso mogli preskočiti daljnovoda 2 km pred ciljem . Ostali so v odvisnosti od zalaganja na poti in sreče ter preleteli od 31,3 do 136,3 km . Sicer pa so bili na tem, da se jim pride ružijo tudi nekateri, ki so potem le pri krmarili do cilja. Poleg ostalih zanimivosti je brez dvoma potrebno poudariti uspeh Celjana Pe perka, ki je po končani 6. tekmovalni disciplini uspel na film spraviti 33 posnetkov repa letala. 6. dan 77,867 km/h 74,296 km/h 69,146 km/h

4514

6. junij - prost dan - priprava za pot domov

6. tekmovalni dan

1. Tone Čerin 2. Ivo Šimenc 3. Miha Thaler skupno po 6 dnevih 1. Ivo Šimenc 2. Franc Peperko

Kolarič

Skupno je bilo preletenih 3.438,6 km .

Tekmovalci so skupno preleteli 3878,4 km .

Možno bi bilo izvesti morda še eno mladinsko disciplino«, vendar je bilo vse takoj jasno, ko je Filko že navsezgodaj odmontiral variometer in je večina priče la letala pospravljati v transportne vozove. Zvečer je bilo v domu JLA še tovariško srečanje, 7. junija pa je kolona usmerila kompas proti domu. Značilno za to prvenstvo je relativno majhno število nastopajočih, vsega 26, 27 . pa se je izgubil nekje na poti in sploh ni prispel v Bitolo. Razlog je velika oddaljenost. Na prvenstvu se niso pojavili predstavniki Srbije, Kosova in erne gore, za kar razlogi niso znani. Znova je bila potrjena premoč ,ALC Lesce v jadralnem športu, saj je Simenc po sedmih letih že drugič državni prvak, ekipno pa so tudi zasedli prvo in drugo mesto. Poleg starejših in izkušenih tekmovalcev je potrebno omeniti Boštjana Pristavca, ki je z zanesljivim letenjem pokazal, da od njega lahko še dosti pričakujemo, saj se je z minimalnim zaostankom uvrstil tik za najboljšimi na odlično 5. mesto. MILAN KORBAR

904 871 825 4625 4608

PREGLED DNEVNEGA USPEHA NA XXXI. DRŽ. JADR. PRVENSTVU KONČNI VRSTNI RED Ime in priimek 1. 2. 3. 4. 5. 6.

7. 8. 9. 10. Il. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18 . 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26 .

Ivo Šimenc Franc. Peperko Igor Kolarič Vojko Starovič Boštjan Pristavec Tone Čerin Miodrag Gatolin Živa Frenc Ivan Filko Branko Stojkovi': Miha Thaler Črtomir Rojnik Nikola Popovski Marjan Medič Tomaž Berginc Janez Stariha Gordan Vinkovic Stipe Kristo Vlatko Rihter Djordje Stepanov Miljenko Vranješ Dušan Kapunac Stjepan Pripeljaš Dragi Ivanovski lIčo Panovski Boris Janevski

klub

ozn.

ALC Celje Ptuj Portorož ALC ALC Novi Sad Zrenjanin Novi Sad Novi Sad ALC Celje Bitola LjUbljana Celje Lju bljana Mostar Banja Lu ka Novi Sad Vršac Banja Luka Zrenjanin Zagreb Bitola Bitola Štip

A9 CE 89 CP 07 E3 NS ZR FI 03 MT LX 18 14 09 S2 42 13 77

32 29 30 63 66 67 81

1. dan 848 750 939 460 887 376 870 727 848

8. 15. 1. 21. 3. 23. 6. 17. 9.

848

10.

848 848 917 768 864 423 887 361 742 887 250 806 470 523 544 51

Il. 12. 2. 14. 7. 22. 5. 24. 16. 4. 25. 13. 20. 19. 18. 26.

TEKMOVALNA KOMISIJA: predsednik Petar Bugarski, OBDELAVA REZULTATOV: Radovan Korda

2. dan 546 6. 634 3. 532 9. 495 Il. 449 13. 542 7. 537 8. 588 4. 645 2. 449 12. 746 1. 441 15. 323 20. 443 14. 578 5. 512 10. 144 24. 416 16. 416 17. 357 18. 182 23. 323 21. 51 25. 325 19. 292 22. O 26. člani

3. dan 801 863 789 865 639 840 742 589 680 144 294 640 756 265 141 439 617 616

4. 2. 5. 1. 10.

3. 7. 13. 8. 20. 17. 9. 6. 18. 22. 15. Il. 12. 77 24. 45 25. 428 16. 82 23. 141 21. 473 14. 264 19. O 26.

4. dan 986 989 885 947 964 926 398 902 376 1000

314 486

454 882 811 886 454 454 406 349 454 93 349

5. dan 3. 2. 9. 5. 4.

6. 18. 7. 19. 1. 22 . 12. 14. 10.

Il. 8. 15. 13. 17. 20. 16. 24. 21. O 25 . O 26. 311 23 .

576 584 575 557 291 365 587

5. 3. 6. 7. 18. 16. 2.

577

492 593 412 253 496 218 224 167 429 176 455 463 453 335 453 O O 215

9. 1. 15. 19. 8. 21. 20. 24. 14. 23 . Il.

6. dan 871 778

794 736 822 904 744 406 593 439 825 719 414 662

414

590 265 604 414

10.

101

13. 17. 12. 25. 26. 22.

245 112 143 O O 232

Rok Golob, Kire Angelovski, Bo§ko Trimparevski.

2. 6. 5. 8. 4. 1. 7. 18. 12. 14. 3. 9. 15. 10. 16. 13. 19. Il. 17. 24. 20. 23. 22. 25. 26. 21.

točk

4628 4598 4515 4060 4052 3953 3878 3789 3634 3473 3439 3387 3360 3238 3032 3017 2796 2627 2510 2202 2012 1751 1607 1321 1100

809

EA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION AIR MAIL oVIA AEl o

JN DER WU . I.E

Moš. ko""

MgriqL-1 I

"KRILA"

f.r.

68001

Noyo Wlesto

-yuRazglednica iz Mengna s pozdravi za bralce Kril

Naši na nemškem nebu

Sodelovanje pri razvoju novega letala Švedsko podjetje. ki izdeluje avtomobile in letala . Saab-Seania. bo skupaj I ameriškim letalskim Idruženjem Boeinga ralvilo in i/delalo nov tip potniškega letala. Letalo naj hi začeli delati leta (992. imelo naj bi 150 sedežev in. kar je najpomembnejše. bilo naj bi varčnejše pri porabi goriva. Švedsko podjetje naj bi pomagalo s svojimi bogatimi i/kušnjami izae rod inamike in poznavanja materialov. Pričakuje pa tudi , da bo kasneje lahko i/de lova lo posamezne sestavne dele la letalo in tako pridobilo precej novih delovnih

mest. (DELO)

V ponedeljek. 9. junija je v ZRN odpotovala na.5a reprezentanca v jadralnem letenju. ki sebo v kraju Mengen udeležila 3. Evropsk ega prvenstva v FAI razredih. .Jugoslavijo bodo zastopali Starovič Vojko (OLe Portorož). Miha Thaler (ALe Lesce) in Miodrag Gatolin (AK Novi Sad). Vodja reprezentance je Miran Ferlan. Vsi tekmovalci bodo tekmovali v standardnem razredu na letalih DG 300 ELAN. Na pot .\'{} odpotovali direktno s pravkar končanega 31. državnega prvenstva v Bitoli in bodo morali prepotovati v nekaj dnevih prek 200() km. kar bo poleg napornega državnega prvenstva predstav/ialo .5e posebno obremenitev za tekmovalce. Tudi sicer ne odhajajo na pot posebej optimis tično razpoloženi. saj med tekmovanji niso imeli časa za temeljite priprave. Za primer povejmo to. da seje celotna reprezentanca ZRN pripravljala skoraj en mesec skupaj v južni Franciji. kjer so bile doslej edino ustrezne razmere za trenin~. Še posebejje fkoda. ka ~aradi službenih ob\'eznosti na prvenstvu ne morejo sodelovati .~imenc. Peperko in Kolarič. ki so' sicer uvr.fčeni v repr e~cntanco in so trenutno naši najbolj.5i piloti. se bodo pa zagotovo udeležili 4. i:'l'l'Opskcga prvcnstva v klubskem razredu v Rietiju (Italija). od 29.6. do 13. 7. letos. Spomnimo se da)e Šimenc branilec zlate medalje z zadnjega prvenstva. ki je bilo. leta 1984 v Lescah. Stariha pa je bil tedaj tretji. M/RAN FERLAN

Kam gre tolminsko zmajarstvo V naslednjih letih si poleg tekmovanj in šolanja želijo predvsem močno sodelovanje s turizmom. Na nedavnem občnem zboru društva za prosto letenje Posočje so zmajarji ocenili delo v letu 1985, sprejeli plan za na-

slednje leto in tudi srednjeročni plan društva. Društvo šteje že 44 članov in sicer združuje člane iz Tolminske, Idrijske, Goriške in tudi iz sosednje Italije (Trst, Gorica). Zanimanje za to dejavnost pa je še vedno zelo veliko. tz poročila za leto 1985: Ze tretjič zapored so osvojili naslov ekipnih državnih prvakov, Brovč je postal republiški , Klemenčič pa državni prvak v posamični konkurenci. Brovč se je udeležil tudi svetovnega prvenstva v Avstriji . Organizirali so državno prvenstvo na Tolminskem, ki je izredno uspelo. Poleg dobre organizacije je bilo v tem času tudi vreme izredno naklonjeno. Prvenstvo pa je uspelo tudi zaradi pomoči tolminskih tabornikov, radioamaterjev, Sob Tolmin, oddelek za LO, Iskre AET, GRS, ZOTK Tolmin in velikega števila posameznikov. V skupnem so naleteli 305 ur, kar je nad planom. V teh letih so že dodobra preiskali Tolminsko in izdali termično karto Tolminske. Velik premik je bil dosežen na področju šolanja. V preteklem letu so naučili letenja JO novih tečajnikov. Vsekakor je bil to doslej najbolje organiziran začetni ški tečaj. Iz plana za leto 1986 velja om~niti: Glavni poudarek bo na šolanju za če tnikov in na nadaljnjem šolanju pripravnikov. Za šolanje so se dodobra opremili in računajo na nadaljnjih 10 novih članov. Sicer pa bo prav prek šolanja potrebno bolj popularizirati ta šport na Goriškem in Idrijskem . Tudi letos se bodo udeležili vseh tekmovanj v državi, glede na rezultate pa tudi evropskega prvenstva na Madžarskem. Rezultatov ne napovedujejo , saj je konkurenca vsako leto hujša . Vsekakor pa bodo poskušali ostati v ožjem vrhu jugoslovanskega zmajarstva. Največ dela pa člane čaka doma. Poleg šolanja bo potrebno urediti nekatera nova štartna mesta. Najti in urediti morajo skupne prostore, predvsem za skladiščenje opreme. Srednjeročni plan pa prinaša: Na Goriškem bodo poskušali ustanoviti samostojno društvo ob pomoči tolminskega društva. Seveda pa pri tem pričakujejo tudi podporo širše skupnosti Nova Gorica . Sicer pa bo največji poudarek na šolanju in varnosti letenja . Na tekmah bodo tudi naprej ostali v ožjem vrhu jugoslovanskega zmajarstva. V primeru, da bo sprejeta kandidatura Jugoslavije za organizacijo evropskega

EA oLETALSKA POŠTA oPAR AVION oAIR MAILoVIA AE: prvenstva, bo del tekmovanja potekal na Tolminske, kar postavlja pred društvo velike obveznosti. Velja omeniti, da je zmajarstvo v letu 1985 postalo tudi olimpijska disciplina . Društvo račun a tudi na posluh turističnih organizacij. Tolminska nudi poleg svoje lepote (tudi iz zraka) izredne pogoje za letenje. Društvo pripravlja katalog, v katerem bodo poleg termične karte tudi ostali podatki, potrebni za zmajarje-turiste. Načrtujejo tudi letenje v dvojicah , kar bo tudi del ponudbe ter na večji razmah motornega zmajarstva. V nekaterih zahodnih državah so to normalne ponudbe, predvsem v zimskih središčih. Tolminska pa nudi mnogo kombinacij : smučanje, spusti na Soči , surfanje , zmajarstvo, itd. Društvo za prosto letenje, POSOČJE, Kobarid področju

Konec Tradewinsa .. Tradewins(( -

an-

gleška letal s ka družba, specializirana za prevoz blaga (tovora) ne obstaja več. Ukinili so jo zato , ker je bila zmogljivost njenega letalskega parka prevelika, nadalje pa so se močno

znižale

cene

Ietalskcg" prevoza, poostrili pa predpisi o hrupu, po katerih pa so bila letala te družbe precej prcgiasna. (.JAT)

Pip er. k temu paje seveda potrebna precejšnja mera dobre volje. Edina fotografija, ki jo imam, je nastala v kislem vremenu, pa še ta je prispela iz Berlina precej pomečkana. Ce se vam zdi primerna za objavo v Krilih, bom vesel, kaj novega v bodoče verjetno ne bom več zmogel. Prejmite lep pozdrav, MARJAN MENCINGER Lesce

Novice iz DAGL Bloke I. ADRIA AIRWAYS je od 13. Ol. 1986 pokrovi/elj našega druš/va. 2. DrušIva gradileljev lelal iz sosednjih držav so nam sporočila, kdaj in kjc bodo njihova srcčanja (milingi). A vs/rija 20. -22. junij Nemčija 28.-29. junij Ojfenburg(OUVOskar Ursinus Vereinigung) I/alija 4.-6. julij Vcncgono Ailpor/ (c. A. P.) Anglija 4.-6. julij Cramfield (p. F. Aj Francija 24. -27. julij Briene le Cha/cau, (R.S.A. Fran cc). :t;.D.A. 1.-8. avgu.II Oshkosh, (EAA) Svica 15.-17. avgusl Colombier. (R.S.A. Schwcizj. V Avs/rijijc bilo lani prvo srečanje. na kal('fem so sodelovala Iri lerala iz Avs/rije. dve iz Nem('ije in dve iz Švice. Ohisk na.fih članov hi bil simbolična podpora in ulljevanjc .1·likov s sosedi. Poleg ZDA so FranCija, Anglija in Svica na vrhu dogajanj in prip.oročamo obisk njihovih srečanj. Zelo razgihanojc /Udi na Svedskem pa v Belgiji in Nizozemski. vendar dejanskih podalko v ni na voljo. Za povezavo med inrercsenli, ki hi združili obisk. oz. pOlovanje .Iporočile predsedniku (T. Krivenko. tJ i 293 Šmarje Sap. Ljuhljanska 108. Iele/im: OM 772880). 3. Top/o pripol'Iiča/lllJ. da .IC prcd odloall'ijo ogradllji po.ll ·elujele Z nal11i I er da Ikupaj scsral'il11o dokul11ellracijo za dovoIjcnje' ::a grm/lljo I('{(ila. Vsc vloge, ki .lO Ickle prck I/{I.~cga dru.~ll'a so /eralsk e oh/mli odohri/c. Po i::j([l'i vodjc službe za regis lracijo iII plol'idh;'1I0.11 Icial pri SKS V .11110 edini. ki illlamo pravilcn prislop in lIajholj.(c r e.fill 'c. '4. Opo::arjilll/o, da polcg poohl(l.I'čCIIC ga kOl1lmlorja lIIora pri gradIlji sodclol'al; ludi /cra/ski sll'okol'njak (glej N IJ in 14). Služha ::a I'cgislracijo iII plol'idhellosl nas jc 0po::ol'ila. da is{({ oscha liC 1I1!J1'(' hkmli lIa.l lOl'mi. kOl kOlllm/ol' iII. kOl l('{a!.lki slroko\'{fnjak Ila ('111'111 pl'ojeklu. 5. Prc(lIog S('::lIal1la sll'okol'l1jakol' i:: Slol'cnijc jc s/užha ::a rcgislmcijo iII ploI'idhellosl akccplimla in je uporahcn. Za v

Mencingerjeva najnovejša maketa na Mencinger)

letališču

v Lescah (Foto: M.

Mencingerjev piper

Rekord motorja MI lIor dru/.he General Electric Cf6-50 El. kakršni so mOlltir~lIli

na lelalih Blh'ing 747, k i jih ima n eJllška ktalSk ;I dru7.ba .. l.ul ·Ihan~a" . .il' dl)\\...'t!l' l re k urd la kllt l'gdrijl) .. j"I..' l1 skih .. nHlIorj C\ ·. I.kl""lljc polnih Ih. XLJ2 ur. nnla hi ga hlaj Illcd Il'Jll dcnl<lntirali. (.1\1)

Le/ošnja dolga zima je k moji Ielalski j7o/i prispevala nov model. /okrcll je /0 agraria piper brave 375 v merilu 1: I. Po osmih mesecihje 1800 ur neulrudnega dela rodilo »mašino«. ki je po izdelavi injinišu med semi skalo in skalo ka/egorijo: razpon kril dolžina /rupa površina kril m~a

m%r (prirejen iz

2950 mm 2050 mm 130 dm 2 12~

ročne

2.8kW žage STlLL 50 ccm)

Gradnja je klasična, skelel je iz balsa palic 10x 10 mm in oblečen z vezano ploHo 0,6 mm oziroma delno s plarnom. Ko/ predloga je služil običajni prospekt{irme

EA o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR MAIL oVIA AEl

V Postojni so maja svečano odprli novo cisterno za 20.000 litrov letalskega goriva - zmogljivosti pa lahko le razlirijo, samo če bo kaj !upce... (zgoraj) - Omislili so si tudi triangel, Izredno zanimiv pripomoček za ravnanje travnate steze, ki ga vleče traktor, na katerem je voznik ln avtor zamisli tava ril Bogataj (Foto: Jure Pestotnik)

letalske strokovnjake po čl. 9 in 14 smo predlagali naslednje tovariše: Franc Mordej. Tomo Polanc. Jože in Pavle Perhavc. Matjaž Sonc (vsi so zaposleni v Adria Airways) Dominik Gregl. Rado Kikelj (Fakulteta za strojniftvo) Tone Cerin. Pavle Potočnik (Elan) in Stane Grčar. Z omenjenimi tovariši bomo v okviru naše strokovne komiSije. ki jo vodi Jože Perhavc uskladili pristop. proceduro in merila (kriterije) v zvezi z amatersko gradnjo letal. 6. Letenje na SHERPI je dogovorjeno. Interesenti naj se zglasijo pri predsedniku društva. 7. Pri pregledu knjig smo ugotovili. da so nekateri člani društva pozabili oddati položnico za plačilo lanske članarine. Prosimo. poravnajte tudi letošnjo. Položnico ste prejeli. INFORMACIJA JE NAPISANA TUDI ZA VAŠE PRIJATELJE. ZNANCE in ČLANE AEROKLUBA. POKAŽITE JO!

Vsem znancem, letalcem, grafikom in pijancem sporoča mo žalostno vest. da je po prvem poskusnem letu strmoglavil in se do amena ponesrečil na~ avio-grafični prij.ltelj

PONUDBA & POVPRASEVANJE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko podrOČje. Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Molkon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

BOŠTJAN VOVK-VUČO Ikarusov

učenec

Na njl'go\'i ziJdnji polct ga homo oh hudi masaži naših ledvic. jeter in drugih prct'lavnih organov spremili v petek. 23. maja I~H6, po ši hli.

Zalni sprevod bo krcnil iz Delove vežicc do njegovega zadnjega počiv:llišča za Savo, kjer ga bomo dokončno za .. Ii.

Naj mu bo rahel pristanek

zakonski pisli!

Ljuhlj,ma. 23. maja lYK6

Kupim zmaja - tovarniške ali lastne gradnje. Ponudbe na naslov: Dragan Milutinovic, J.Gagarina 77177,11070 BEOGRAD ali po telefonu 011-150-985. Elektronski variometer s tonskim signalom dviganja - za zmaja, ugodno prodam. Telefon: 061-225-032.

Nalepke kluba KRILA Krški zmajarji že vedo. kaj pomeni dobra propaganda. Izdali so kovinsko značko z motivom zmajarja nad Lisco s planinsko kočo in anteno radarja za obrambo pred točo. poleg tega pa še štiri nalepke. ki jih objavljamo v spodbudo drugim. Poslal nam jih je Mitja Seršen z Brezna pri Laškem.

tEA oLETALSKA POŠTA o PAR AvrON o AIR MAIL oVIA AE BRALCI KRIL! Z objavljeno naročilnico predstavljamo publikacije, računal niške kasete in pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas . Naročilo lahko pošljete na ZOTKS na dopisnici, želeno boste prejeli po pošti , plačali pa po povzetju .

NAROCILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno naročamo : št . izvodov

KNJIGE 1.

2. 3. 4.

5. 6. 7. 8. 9.

cena 400,400,1.500,800,-

Osnove letalskega modelarstva Raketno modelarstvo za mlade Pravo orodje za velike in male mojstre Radiotehnika in elektronika Uvod v amatersko radiogoniometriranje Zgradimo majhno hidroelektrarno (3. del - Turbine in pomožna oprema Zgradimo majhno hidroelektrarno (6. del - Gradbena izvedba majhne hidroelektrarne) Prosto letenje (zmajarstvo) Značilnosti plovbe in izbor

600,-

1.100,4.000,1.500, -

sidrišč

10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20.

1.200,1.200,1.500,5.500,1.500,300,1.100,1.100,1.100,1.100,1.100,1.500,-

Navtika Sportni potapljač Knjiga o robotih Za ekološko svetlejši jutri Računalništvo v 45 minutah Prvi koraki v basicu Grafične in zvočne igre Učenje z računalnikom Uvod v računalništvo Tehnika programiranja Programiranje M 68000

KASETE IN DODATKI ZA SPECTRUM 48 K 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.

Cicibanova abeceda Ciciban šteje Ciciban računa Angleško-slovenski slovarček CW Morse Zemljepis za 6., 7. in 8. razred Yahtzee, Mastermind Mavrični diagrami Hidroenergetske osnove SFRJ Kontrabant I Programi za svetlobno pero JOYPEN Igraina palica z vmesnikom

1.300,1.300,1.300,1.300,1.300,1.300,1.300,1.300,1.200,1.650,22.000,15.000,-

KASETE IN DODATKI ZA COMMODORE C-64 1. 2.

Perfect base Svetlobno pero s programom

1.450,(cena bo določena

po izidu)

SKUPNE EDICIJE Z DMFA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Matematika - broširano Matematika - platno Numerične metode Integralske transformacije, integralske enačbe Funkcije kompleksne spremenljivke, specialne funkcije Navadne in parcialne diferencialne enačbe in variacijski račun Fizika - 2. del

3.000,3.500,1.600,1.000,1.000,2.000,2.750,-

Preklicujemo ceni ke, ki so bili objavljeni v §tevilkah januar-maj 1986,

Republiško prvenstvo v jadralnem letenju Slovenj Gradec, od 1. do 15. maja 1986

Jumbo za avtomobile Pri

;IIll L'ri~kl'lll

pr-

(lilvclj,li clI illkllllej" 1;1 /;thndnolll'lll;kL'g:1 klabk cg: l jHl'\(l/lliLl Lllfth cl ll '" Id cli" . ki h" ll'lellh"t lahko Il,lio/i lo 55 IllbulIlih ""tomobil ov. Boeing 747 F ho 1," čd pre'" ŽCll i "V tumobik lllc'd Evropo ill ZDA oktobr". Le talo so naročili lalo,

d" bodo pre važa li General Motorsnvl' avto -

mobile altiante. Stelli bodo pri v arčevali Veliko ča,a: ko avtolllobile pre važajo 1 ladjo . potrebujejo la preVOl 24 dni. ktalo pa bo la to pot porabilo Ic 12 ur.

Na prvi dan prihoda, prvega maja , nam nebo ni obetalo nič dobrega. Tiste, ki smo prišli nekoliko prezgodaj (prihori je bil določen do 17.), nas je kar nekajkrat pregnal dež pod streho. Takšno nevihtno vreme je bilo značilno za večji del prvenstva. Vendar se ne moremo preveč 'pritoževati, sajje bilo od devetih dni, predvidenih za tekmovanje, kar šest tekmovalnih, kar je za tako zgodnji ter min veliko. Trije od teh so bili manj uspešni, saj četrti in peti tekmovalni dan ni nihče obletel discipline, zad nji dan paje nalogo opravil le en tekmovalec . Leteli smo sicer sedem dni, vendar ni drugi dan nihče preletel kvalifikacijskerazdalje tako, da tega dne niso pri zna li. Kljub temu je 35 jadralnih pilotov in 2 pilotki naletelo 37.179 km. Druga značilnost prvenstva je sora zmerno veliko izvenletaliških pristankov in velik nalet vlečnih pilotov, saj smo se jadraici kar dvakrat skoraj v celoti preselili v Lesce in na Brnik . Pri izvenletaliških pristankih sta se dve jadralni letali poškodovali, izvedeli pa smo tudi za krajo fotoaparatov iz jadralnega letala na njivi. Fotoaparate je lastnik sicer po tekanju za otroci dobil, a kaj, ko so bili filmi že »pregledani« in torej os::etljeni. To bi si veljalo zapomniti! Startali smo s slikanjem zemeljske ure , novost pa je bila uvedena za dolet. Tekmovalec je moral preleteti ciljno linijo na višini 150 do 200 metrov, ali s pristajanjem naravnost iz smeri doleta. S tem so bili preprečeni atraktivni, a nizki in pogosto nevarni izvleki. Koroški aeroklub Slovenjgradec je pod vodstvom upravnika, ki je bil tudi vodja tekmovanja, prvenstvo lepo pri-

pravil. Rezultat e so obdelali s pomočj o računalniškega programa Andreja Miakarja iz Iskre Delte na računalniku Partner, kateremu je »d irigira l« Marj a n Dolničar, ze lo hiti o (začasni so bili objavljeni še celo pred prihodom vseh tekmovalcev s terena , po zneje pa še uradni in končni) in za vse obešeni na vidnem mestu. Vsa letala so vzletela v dobrih 45 minutaQ, kar je zasluga vodje letenja Jožeta Cerniča in 6 - 8 vlečnih letal, oz. njihovih pilotov. Do manjših nesporazumov je prihajalo pri vračanju jadralnih letal, ko se piloti niso dovolj točno držali navodil za vrstni red vračanja, vendar so bili na koncu vsi pravočasno doma. Do kratkega stikaje prišlo nekajkrat tudi med pomočniškimi ekipami in telefonistom, oz. njihovimi tekmovalci. Tekmovalna komisija (Stane Bizilj, Rok Golob in Milan Januška) seje morala prebijati skozi neštete posnetke (največ Krvavca , ki je bil v tistih dneh najbrž eden najbolj obljudenih krajev) ponoči in napovedi neviht zjutraj ob sestavljanju discipline . Proti koncu smo dobivali tudi rezervne discipline, kar je običajno za takšne vremenske razmere. Kar petkrat smo bili poslani v hribe, pri čemer je imela vmes prste tudi prepoved letenja na določenem področju, kar zaradi neviht ni bilo najboljše. Tako je bilo tudi četrti tekmova lni dan, ko naj bi dvakrat leteli nad Gorenjsko378 km , a so zapiranja onemogočila obleteti vso disciplino - najuspešnejši ta dan je preletel 221 km . Dvakrat nas je obiskal meteorolog Milan Ferlan, drugače pa je podatke o vremenu posredovala brniška meteorološka služba po telefonu.

"e,L.4 15

REPUBLISKO JADRALSKO Tekmovanje se je zaključilo z letalskim plesom v slovenjgraški športni dvorani zadnji tekmovalni dan in s proglasitvijo rezultatov na letališču naslednji dan, II. maja. MILENA CESTNIK KRONIKA REPUBLIŠKEGA JADRALNEGA PRVENSTVA 1. maj Vodstvu tekmovanja se je prijavilo 38 tekmovalcev iz 12 aeroklubov ZLOS. Na prvenstvu nista sodelovala le DLC Novo mesto in AK Postojna, Po izvršenem pregledu tehnične uporabnosti jadralnih letal, ni bila sprejeta prijava enega tekmovalca (AK Ljubljana) , Med večernim sprejemom, ki sta ga priredila organizator in pokrovitelj, je bilo žrebanje štartnih številk za prvi tekmovalni dan,

2. maj Po uradni otvoritvi prvenstva je bil uvodni dogovor s tčkmovalci in izvoljena v tekmovalni žiri 2 predstavnika tekmovalcev (Peperko, Thaler) in določena disciplina prvega dne: hitrostni prelet SG-Krvavec-Lesce-Celje-SG, dolžina \86,4 km (za letališče Slovenjgradec uporabljana kratica SG). Na cilj se je vrnilo 28 tekmovalcev, Tekmovalcu Maražu je bil rezultat neocenjen, zaradi zamenjave vrstnega reda slikanja prve in druge obrat ne točke,

Piloti vojnega letalstva na Svedskem niso zadovoljni s plačami Piloti š\ cdskcga vojIll'!'!'~1 ktal~t\ ' a

niso

1.;1-

d(;,,,lllli, pl;lč"l11i. 1"h) ~rn/i.ill. d~1 hudo "dp(Jle',bli ,IIIžh". P"I~'" Ilik (j()l',l Ldw",.d, il' \ 111: 1\ l'111 intcr\ jujll 1;1 'š'l'cI,ki r"di" I·,,;krhIll'll" i/l",·il. d" hi hil", kIll

";'illlcrll š\'l'<.bkll II dli konca kt;t

3. maj Za ta dan je dalo vodstvo nalogo: hitrostni prelet SG-Krvavec-Kranjska gora-Novo mcsto-SG, razdalja 310,6 k m. Ker ni nihče izmed tekmovalcev preletel kvalifikacijske ra zdalje 100 km, so tekmovalni dan razveljavili. Zaradi neviht je večina tekmovalcev pristala v Lescah, a li na Brniku,

4. maj Vodstvo tekmovanja se je ta dan odločilo za disciplino SG-Krvavec-Podčetrtek-Ptuj-SG, v dolžini 247,2 km . Nalogo je opravilo 27 tekmovalcev, opravljeni let pa je bil razveljavljen Starihi zaradi nepisanega - praznega barograma. Kazenskih točk pa so bili deležni tudi štirje tekmovalci, domačini zaradi kršitve določil načina preleta ciljne linije (»miting za publiko«). Tekmovalci, ki niso opravili naloge so pristajali med Ptujem in Slov. Konjicami, 5. maj Zaradi ugodne vremenske napovedi se je vodstvo tekmovanja odločilo za hitrostni prelet (slovenski trikotnik): SG-Krvavec-Lesce-Novo mesto-Maribor-SG, v dolžini 306,6 km , Nalogo je opravilo 31 tekmovalcev, tekmovalcu Pfeiferju pa je bil let neocenjen, ker ni slikal prve obrat ne točke.

Pet tekmovalcev je pristalo med Celjem in Mariborom , eden pa že kmalu po vzletu na nalogo . Dva tekmovalca sta tudi izpolnila pogoj preleta za zlato C značko. 6. maj Vodstvo tekmovanja se je moralo odločiti za edino možno disciplino v »Gorenjsko smer«. Letenje drugam ni bilo dovoljeno, Dnevna disciplina : SG-Krvavec-Kranjska gora-Krvavec-SG in ponovno Krvavcc-Lesce-Krvavec-SG v dolžini 377 ,6 km. Celotne naloge ni opravil nihče, ocenjevali so samo preletcno razdaljo. Prvo polovico naloge 'o opravili samo trije tek movalci, ostale pa jc spravila na lemIjo ncvihla po povratku iz Kranj,kc go re. v Lesce. ali na Brnik, Dva tckmo-

k,t~d;-.t\

S llll'IllU

pildlln ... NI...· dl)\ "nJili . tLi hi

i/L!.lIhili

l'!1L'L!.;! sa11ll'L!.~1

pl'lillU

1,,'I()l". kl'r hi hill" h,',d Lldarl'c la !las ," jl' i/j:! \ il. V š\ \'tbkL'1ll \ '()jlh.'1ll kt~d",\ li illlajll t)kn)~ 51111 pil(l[(JI . I ." r"di Il l"\;Irlld s ti. da hi li Jllll11 ;ičll" pre'hai,i1i ' T i, illl e' drll;hl'. kin St) pl"C·l' (lhČLtl Ilt) \ išj c. jL' Š\ l'L1 ,I"d" ic' kLI 19X4 1

,k"

/ ; II,(lIhll11 dtiilIč iLI. tI ; l

bhk" kl"l , ke' drll;he' kIll /<lpo:-.lijll 11;11' l'Č tk :-' l ' t \ n j; lš kil1 pil(l\()\ . ( Re' llln)

\ 'S .. Ik:d

Udeleženci prvenstva ob razglasitvi rezultatov

REPUBLlSKO JADRALSKO valca pa sta se po preletu štartne linije vrnila na »matično« letališče .

kane obratne točke, storilci-otroci pa so mu pustili svoje fotoportrete.)

7. maj Zaradi ne najbolj ugodne vremenske napovedi se je vodstvo odločilo za najkrajšo možno disciplino, ki jo še dovoljuje pravilnik (najmanj 150 km) . Dnevna naloga: SG-Ptuj-Celje-SG, v dolžini 155,9 km. Na cilj se ni vrnil nihče. Zaradi neviht so najuspešnejši prileteli najdlje do celjskega letališča. Pri izven letališkem pristajanju sta se poškodovali dvejadralni letali, ki sta se onesposobili za nadaljnje letenje. Brez točk so ostali ta dan tekmovalci Debevec (ni odletel), Petek (po nesreči ni oddal tekmovalnih dokumentov) in Medič (v obeh fotoaparatih sta bila osvetljt::na filma na tistem delu, kjer so bile sli-

8. in 9. maj Neprostovoljni počitek zaradi slabega vremena, ki pa je bil dobrodošel tekmovalni komisiji , da je ažurirala svoje delo in izdala vse dokončne liste.

5I<UPNA RAZVRSTITEV:

Mesto

lille

i z Letalo Indx' I

DAN: 1 Razd: 186. kri Hitr. Dnev. SkUOi 1 Razd.1 olasma olaSlla

10. maj Zadnji tekmovalni dan in vodstvo se je odločilo za disciplino: SG-C~lje-Ma ribor-SG in še enkrat Celje-Ziče-SG v dolžini 194,9 km. Znova slabo vreme, nalogo je opravil en sam tekmovalec, zato so ocenjevali samo preleteno razdaljo. Tekmovalni dan pa je veljal še za dodatno tekmovanje, za »Koroški pokal« organizatorja. Za tekmovalce je bil zvečer organiziran v mestu »Ietalski ples«, tekmovalna DAN: 2 Razd:2~7. kN 'Hitr. Dnrv. SkUOil , Razd. I olasaa olasMa

DAN: 3 Razd:307. kil Hi tr. Dnev. Skuoa 1 , Razd.1 olasaa olaSlla I

------- -----------------------------! -------------------- ~ ----------------------! ------------------_. 1. 2. 3. 4. S. 6. 7. B. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 2S. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37.

SiEnc Ivo Igor Thaler Miha Brodnik Branko Cerirl Tone Pristavec Bo~t Jan Ber9inc TOIIaž Peoerkeo Franc Kolarič

Starovič

ROjnik Jlledič

VO.1"O

Crt~ir

A9 ALC 89 ptuJ )1fT ALe B5 ALe E3 ALe 87 ALe 09 Cel. CE Cel. CP Ole lX Cel. 14 l .lb. 73 ",,"b. II Ve!. 52 LJb. 86 PISo. 87 Cel. 10 ptU.l 72 AAS 33 KAS CI LJb. 95 Vrh. 71 ptuJ 12 KAS 78 LJb. 3B "rb . GI i'fJo. 93 Cel. 97 LJb. se KAS 56 MSo. E2 Ale

DG-300 DG-100 06-300 OG-I08 00-300 00-100 st.cir. 00-300 00-300 06- 100 06-100 cirr.75 cirr.17

Mar.1ar, Vr~ič Ivan Verdev Jože Shriha Janez DG-~ Kramberger Janel 06-100 Pogla)erl Jane; st. cir. CesirJik Milena 06-100 Mithar,s Avgust Jantar Pe~e Boris B-4 Debevc Herman cl.lib. Ker~ič Jože IIOSO. A.brohč Leooold Jantar Pečolar ~i ran 8-4 Petek Sa~o cirr.75 Vrane Riko .1antar Maraž AI~ 00-101 Skalicki J1Iar.1an st. ciI'. Vovk 80tt Jan cirr.75 Cas Ar.dre.1 00-101 Pfeifer Vladi_ir 00-101 SiJDenc-Jerill Jar.a OG-IN Soacaoan Aleks. ~I 1'fJo. Jantar Medved Alo,lZ 35 KAS astir Naootnik Jože 57 Yl?l. B-4 Pu~rl.lak Err.est 88 Mrb. ,lantar PI~nar ~irarl 59 Ajd. B-~ Kral.1 Darko N9 Mrb. DG-100

Si.boli : - razdalja IlalleSto hitrosti

Hl-l' 116.1@ 182! 97.82 Jtl-l I 118. ~6 IlI2' 81.97 104 I 92.43 102' 88.2e 102 I 94.27 104 I 92.86 104 I 88.60 lt12 I 176. It 102' 60.Bil 102! n.36 103' 74. 7~ 1(14' 98.90 102' 75.9b 102 ' 75.32 102 I 99.09 102! 76.es Ba I 159.61 94 I 75.64 108 I 84.62 lez' 176.11 88 I 159.6f 102 I B3.21P 102 I 71. 70 le2 I 0. el 102' 74.26 102 I 71. 47 102 I 81.88 102 I 77.31 102! 7B.01 102! 68.19P 1@0 I 176. II 8B' 159.5t 102 I 176.11 88' 7B.8f 102' 173.71P

553 I. 4. 52t 2. 364 12. 416 8. 401 9. 437 6. 41B 7. 394 10. ~58

2G3 30. 28~ es. C9G 2~. 31S 21. ~53

329 IB. 325 19. 4Gb 3. 331 17. 27626. 3GS II. 3s2 14.

2G3 30. 276 3« 304 0 319 302 36~

3J7 116 cel 2GB 276

2G3 135 c04

26. 15. 22. 37. 20. 23. 12. 16. 36. 34. 29. 26. 30. 35. 33.

- kazenskr točke NT - ni tekrloval

553 I. ' 458 4.' 52t 2. I 364 12. I 416 B. I 401 9.' 437 6. I 418 7. I :m 10. I 263 30. I 2B4 es. I 296 24. I 31B 21. I 453 5. I 329 1B. I 325 19. I 466 3.' 331 17. I 276 26. I 365 II. I 3s2 14. I 263 30. I 276 26. I 344 15. I 304 22. I o 37. I 31920. I 3lI2 23. ' 364 1::. I 337 16. I IJ6 36. I 201 34. I 2GB 29. I 276 26. I 2G3 30. I 135 35.' c04 33. '

IJ2.9b 83.43 101.24 90. 18 95.Gb 87.37 92.09 79.27 101. 72 94.32 88.0C 79.94 213.31 NT GS.99 69.02 67.57 85.09P 60.B1P 210.21 84.31 210.21 60.57P B5.54 199.370.79 21e.21 79.73 72.19P 86.48 B3.0GP 210.2* 210.21 203. 4f 81.11 24.2f 220. 9t

844 573 730 639 676 612

GS9 516 735 581

I. 12. 3. 7. 5. 9. 6. 19. 2. 4.

618 8. 538 339 0 404 430 415

15. 31. 37. 23. 21. 22. 5n 14. 360 27. 366 26. 535 17. 337 32. 357 2B. 594 II. 320 35. H720. 337 32. 53b 16. 317 es. 603 18. 527 IB. 337 32. 344 30. 37B 24. SS0 13. 45 36. 354 29.

1397 1831 1250 1003

1. 6. 2. 8.

10"~

S.'

I I I

1813 7.' 1096 4.' 93~ 12.' IJ29 3. I 944 9. I 902 13.' B34 lB.' GS7 24. I 453 35.' 733 22. I 755 20. I BSI 15. I 875 16. I 6362B. I 731 23. I 8B7 14. I 600 32. I 633 29. I 938 11. I 624 30. I 447 36. I GSG 25. I 838 17. I 741 21. I '340 10. I ~3 27. I 538 34. I 612 3l.' G54 26. ' 813 19. ' 180 37. I s58 33. '

93.71 1000 I. 77. 93 777 10. 84. GG S58 4. 74.17 716 16. S4.36 854 5. 76.55 7'55 II. 76.21 749 12. 83.52 848 6. 92.59 9B2 2. BI.19 829 7. 79.B7 8ilB 8. 78. es 782 9. 74.61 712 17. 92.21 977 3. 71.14 6GB 19. 75.36 735 13. 74.35 719 15. 6'3.23 637 23. 52.95 S122B. 78.41 P 552 22. 74.63 657 21. 70.52 GS8 20. 264.61 404 31. 76.94P 711 IB. 74.0GP 61S 24. 65.52 578 26. 65. 61 579 es. 75.i7 732 14. 57.25 446 29. 0. el 0 37. 272.71 359 33. ~9. 13 412 30. 63.38 SG4 27. 264.6* 484 31. 234.81 309 35. 217.81 331 34. 9.41 12 36.

2397 I. 18@8 6. 2108 3. 1719 18. 1945 4. 17GB 9. 1845 5. 1774 7. 2111 2. 1773 B. 1710 II. 1616 13. 1369 22. 1430 19. 1401 20. 1490 18. 1680 14. 1515 17. 114B2B. 1383 21. 1544 16. 1258 23. 1837 31. 164912. 1239 24. 1025 32. 1235 es. 1570 IS. IIS7 26. 9~ 35. IN2 33. 9SIl 34. 1176 27. 1058 30. 1122 29. 511 37. 578 36.

REPUBLIŠKO JADRALSKO

lereru, 17

komisija pa je plesala s filmi in merjenjem lokacij pristankov, za izdajo biltena in končnih rezultatov. II. maj Kot običajno po končanih tekmovanjih, lepo vreme za dobro tekmovanje in določitev discipline. Ob II. razglasitev rezultatov in podelitev pokalov ter medalj in nato v trenutku prazno letališče . Iz tabele rezultatov za vseh šest tekmovalnih dni, kije urejena na končni skupni rezultat, je lahko ugotoviti za vsak tekmovalni dan hitrost, ali preleteno razdaljo, dnevno uvrstitev ln uvrstitev v seštevku opravljenih disciplin. Podatek o doseženih hitrostih, ali razdaljah je stvaren , točke pa so obračunane s faktorjem izenačevanja jadralnih letal , odštete pa so tudi kazenske točke. STANE BIZILJ I I

DAN: ~ Razd:37B. km Hitr. DN!V. Sklical Razd.' olasaa_ olasMa

I I

DAN: 5 Razd:l56 kil Hitr. Dr.ev. SkUDa) Razd.1 olasaa olasaa

I I

Najboijii trije (štirje!) od leve proti desni Kolarič (2. mesto). Šimenc in Thaler s sinom (Vse fotografije: S. BizilJ)

DAN: 6 Razd:I95. kil Hitr. Dnev. SkUDaI Mesto Razd.1 DIas.. olas..

IIIe

Teki. št.

iz Letalo lndx!

! ---------------------------- ! - ------------------------- ! ------------------- --- --- -- - -- ---- --- ------- ---------- --- ! . I 221. 61 S3\l 3. 3227 1. ' 129.11 279 B. 3506 I. 67.58 344 l. 3858 1. Silll?nc Ive, A9 lU DG-3Il0 104' ! 221. 61 M6 2. 2654 3. ' 129.1' 285 I. 2939 3. 168.1' 302 2. 3241 2. Kolarič IQor 89 PtuJ DG-100 le2 I

285.81 ! I

I I

I I I I I I

238.~' 1~.6'

211. ~I 162.0' 28~.61

1~3.6'

162.e· 169.2f 162.01 162. el 169.2' 162.elp 162. ef 16S.2'P 1~3.6'

162.01 169.2'

1~3.6f

169.21 162.0' 143.6' 162.01 162.0f 162.01 24. el 162.0tP 162.e143.61

162.~'

I I I I I

37. el 7S.2' Il. el 52.~'

8.01

767 S79 616 807 61B 766 53S 61S

l. 22. 4. 13. 6. Je. 13. ~6 III. 61S 13. 612 23. 633 12. 600 24. 61S 13. 55B 26. 548 27. 717 7. 701 9. 518 31. 6-\6 le.717 7. 548 27. 61e 13. 618 13. 61S 13. 95 35. ~4 25. 618 13. 548 27. 618 13. 144 34. 3-\6 32. 836. 232 33. Il 36.

2875 2. 2598 5. 256z 7. 2575 6. 2~63 9. 2540 S. ~9 4. 2391 10. 23S6 II. 2234 12. 19BI 21. 2863 17. 2001 28. 21eB 15. 2158 14. 2863 17. IB65 23. 2084 16. 2062 19. 1904 22. 1~.,4 27. 2197 13. 1857 24. 1643 29. 1853 25. 1665 2S. 1761 26. 1558 31. 1550 32. 1568 Je. 1320 34. 1404 33. 1122 35. 7~3 36. ~0 37.

129.11 189.31 129.11 189.31 123.01 97.2' M.el 123.0' 8. el 97.6' 121. It 129.11 129.11 109.31 97.6' 129. It

S~. S.

' ' '

8~.el

I I I

' ' I I I

' I

' ' ' '

' ' ' I I

' I

0. 0' 97.684.81 0.0' 109.41 129.11 126. s.p 106.3' S4.S1 129.1' 129.11 66.91 S4.S13.S1 129.lf 91. 71 115.1'

279 8. Z~I

279

17.

Z41 17.

271 12. 21828. 183 31. Z71 12.

835. 215 25264 15. 219 S. 285 1. 241 17. 21S 25. 285 1. 217 23. e 35. m 32. 21525. 217 23. Il 35. 241 17. 2S5 1. 265 14. m21. IS7 311. 2S5 1. 285 I. 147 33. 191 29. 35 34. 285 1. 23~ 21. ~ 16.

3154 2839 2841 2816 2734 275e 2832

2. 5.

~5.el

163.51 4. 163.5' 7. I 143.31 9. 168.11 121.31 S. 6. ! 65.6' 2662 18. I 143.31 23S6 13. 163.51 2~9 11. I 45.0' 2245 IB. ' 160.9IP 2342 16. I 65.61 2286 17. ' 92.2' ~5.01 23~9 14. 2373 12. ' 26. SI 2348 15. I 26.81 2082 25. I 116.51 2084 2~. I 116.5' 2239 19. I 26.S' 2119 21 •. ' 65.61971 26. I 116.51 2197 20. ' NT 2e98 23. I 49.9' 1928 28. I 143.3' 211S 22. I NT 1899 29. ' 88.4' 1948 27. I 26.S' 1M3 311. I 26.B' 0.01 1835 31. ' 1715 32. I 26.8' 1511 33. ' 4. B' 1~39 34. I 26. S1407 35. ' 26.S' 977 36. I 0.e26.81 82~ 37. '

79 23. 294 4. 288 6.

3233 3. 3133 ~. 3129 S. 258 8. Je74 6. 302 2. Je36 7. 21~ 14. 29&4 B. 116 IS. 29~8 S. 258 8. 2928 10. 294 4. 2658 II. 81 21. 2538 12. 269 7. 2514 13. 116 18. 2458 14. 166 15. 2452 IS. SI 21. 2438 16. 48 25. 2421 17. 48 25. 2396 18. 243 II. 2325 19. 22713. 231128. ~5 32. 22M 21. IIB 17. 2237 22. 243 Il. 2214 23. o 34. 2197 24. 90 28. 2188 2S. 258 8. 2186 26. e 34. 21lB 27. 159 16. 2058 213. 48 25. 1996 29. 48 25. lB91 311. e 3~. 1835 31. 4S 25. 1763 32. 933. 1520 33. 56 24. 1495 34. 48 25. 1455 35. e 34. 977 36. 48 25. 872 37.

Thaler Miha Brodnik Branko Cerir. TON! Pristavec Bo~t Jan Berpinc TOIaž Peoerke. Franc Starovič VOJKo ROjnik CrtOClir Medič i'lar,lar. VrW~ Ivan Verdev Jože Stariha Janez Kl'a.berper Janez Poq!aJer, JaN!: Cestrdk Mileno "ithar.s ~Qust Perše Boris Debevc Her ... n Ker~ič Jože A.brožič Leooold

ILC DG-3Il0 184 I lU D6-I~ 1~2! ILC 00-300 104! ILC 00-100 102' Ce!. st.rir. 102 I CE t:l!1. 00-300 184' CP Ole 00-300 104' lX t:l!l. 06-100 1~2 ! 14 l .lb. 06-108 102! 73 Mrb. cirr.75 102 ! II Vel. cirr.17 103 ! 52 L)b. OO-~ "4 ' BE. MSo. OG-IN 102 I S7 Cel. st. cir. 102 ' le ptU,I OG-IN 102 I 72 KAS )antar 102! 33 KAS 8-4 88 ' CI L)b. cl.lib. 94' 95 Vrh. IIOSD. 10B ' 71 PtuJ Jantar 102' Pečola r ~irar, 12 KAS 8-4 se ' Petek Sa~o 7B L)b. cirr.7S 102 I Vrane Riko 3B Mrb. )ar,tar 102 I l'Iaraž Al~ GI r«3o. 06-101 102' Skalicki M.lr)an 93 Cel. st.eir. 102 I Vovk &o~t )an 97 LJb. cirr.75 102 ' Cas Ilr.drel 5$ KAS OG-101 102 ' Pfeifer VladiMir 56 MSo. OG-101 le2' Simenc-JeriJl Jar.a E2 AlC 00-108 102' Soacaoan Aleks. 41 r«3o. )antar le2 ' Medved Alo.12 35 KAS astir 100 I Naootnik Jože ~ 'k!. B-4 BB ! Pu~rl.lak Errll'st B0 Mrb •.lantar 102 I Plešnar Mirar, 59 Ajd. [l-4 SB I Kral ,l Darke, JII9 Mrb. DG-108 102 ' JIIT B5 E3 .7 89

Osem izstrelitev

A-A

na leto Dru žba Aria nes pace, ki se uk varj a s ko mercia li zac ij o evropsk e ra kete Ari a ne, nudi stra nk a m, ki so izstrelit ev svojih sa telit ov s p o m o čj o a meri škega veso ljskega letala pred videle za leti 1987 in 1988, osem izstrelit venih programov. Dru žba n ačrtuj e izstr elit ev braz il skega um etnega sa telit a Brasilsat in a meri škega GStar. Po k g tega im a v. n ač rtu še izs trelit ve 29 dru gi h sa telitov. ka r naj bi j i pri nes lo 8,6 milij a rde fra nk ov ( več ko t 1.2 m il ija rde dola rjev ). Ar ia nes pace si bo klju b zamuda m prizadeval a izpo lniti pl a n o os mih izs trelit va h na kt o.

51.1

Ali so zmaji na koncu svojih zmogljivosti? Prvi zmaji , standa rd ni Roga ll o zmaj i. so im eli glede na da našnj e, pr ecej sla be sposobnosti . Za radi svoje "d elta« o blik e so imeli vitkost kril a o krog 3. Njiho va fin esaje bil a o krog 4, najma njše pada nje pa malo čez 2 misec. Če pog leda mo sodo bn e zmaje, o pazim o velik na predek. N aj večj a fin esa je že malo čez 10 ( če pra v prospekt i navajajo bo lj o ptimi sti č n e poda tk e), najma nj še pada nj e pa pod Im /sec. Na ka kšen n ač in je la hko pri šlo do ta kšnega izbo ljša nja sposobn osti zmajev? Vsi vemo , da je fin esa raz merj e med koefi cie nt o m vzgon a in koefici ent o m upo ra. F

kj er je: F - fin esa C y - koefi cie nt vzgo na Cx koefi cie nt upo ra Najma nj še, a li pa ka tero ko li dru go pada nje, pa la hk o i z r ač un a m o iz fo rmul e:

kj er je: W - pada nje (m isec) V - hitrost letenj a (m isec) F - fin esa pri trenut ni hitros ti letenja.

Iz teh dveh for mul se takoj vi d i, da lah ko fin eso po veča m o, če zmanj šamo koeficient upo ra . Ko pa ima mo potem večj o fin eso pa se na m pri isti hitros ti letenja zma nj ša pada nje. To po meni , d a se po la ra hitros ti v po la rn em di agra mu prem a kne navzgor. Na ka kšen n ačin pa bi la hk o zmanjšali upor zmaja? Najprej mo ra mo vedeti , kateri upori sestavljajo cel o tni upo r zmaja : - upo r pii o la - upo r vseh, zračnemu to ku izpostav lj enih cevi, žic in drugih štrl e čih detajlo v upo r trenj a - profilni upo r - inducira ni upo r N ajve čji delež pri teh upori h ima ta pil o tov in inducirani upo r. Vsi dru gi upo ri so vel iko ma nj ši in na nj e la hk o vpli va mo Ic v ma nj ši meri. Za to ni so tisti zmaji , ki imajo profil ira ne tri a nglj e in ja mbo re, sko raj, ali pa č i s t o n ič bo lj ši od tistih z navadnimi (o krogli presek). Le ma lo več se pozna pri tistih zmajih , ka terih jad ro je iz Myla rj a, ki za radi svoje gl adk os ti zma njša upo r trenj a in izbo ljša . cirkul ac ijo o krog kril a. N ajvečji uspeh dosežemo, če se lo timo pil o to vega in indu ciranega upo ra. Najbo lj pra kt iče n pas do sedaj je ko ko n (k a plji ca ). Ker je zelo aerodin a mi čn e o blike, ze lo zmanjša upo r pilo ta, seveda pa mo ra biti ka r najbo lj o brnj en v smeri letenj a. Sedaj pa preidim o na in d ucir ani upo r. za ka terega se fo rmul a glasi:

C xi

+ 6)

Kjer je: koefici ent indu cira nega upo ra C y - koefi cie nt vzgo na A - vitkost kril a 6 - fa kt o r, ki za visi od o blik e kril a Pri zmaju glede zma njša nja ind uci ra nega upora la hk o sto rimo le to, da poveča m o vitkos t. Formula sicer na kazuje, da bi bil o do bro zma nj šati koe fi cient vzgo na. vend a r bi to poCxi -

512

ZMAJARSTVO

~e'l419 veča l o hitrost letenja , s t em pa tudi težave pri štartu in prist anku . Menim , da je zato edin a m ožnost , da povečamo sposo bn os ti zm ajev, s povečanjem vitkosti kril a . T o bo p ovz roč il o, da bo večja !inesa, večja finesa pa bo zm a njšala padanje. T o d a za kaj ko nstrukt o rji zm ajev ne d ajo zm ajem večje vitkosti? Če želimo imeti pri isti pov rši ni krila večj o vitkost, m o ramo pov eča ti raz petin o . Z večjo razpetin o pa se pričn ej o težave pri krmarjenju zm aja po n agibu . Seveda so s i ko nstrukt o rji izmis lili razli č n e n ači n e, ka ko to težavo p ri krmarjenju zma nj ša ti (French co nn ecti on ), vendar tudi to ne zadošča za razpone kril nad II m. Zaradi tega zmaji tudi ne bodo im eli vitkos ti večj e od 7 ali 8. vse do tl ej , dokler ne bodo iznašli nek ega prepros tega. a učink o vitega n ač in a za krmarjenje n agiba. To p a naj ne bi po menilo upo ra be aerodinam i č nih krmil. t e mveč i z klju č n o krm a rjenje s p o m očjo premikanj a t ež i šča pilo ta . glede n a prij em ali šče vzgo na. Trenutno so si vs i zmaji (najbolj ši) ze lo enaki v s posob nos tih. Za nimi vo bo. ko bo J o ko nstruktcrji prebrodili tcžave v upravlji vos ti pri vel ikih razpo nih in bos ta rinesa in prodorn os t z majev skokovito na ras tli. Ker tudi mene zelo zani ma re~ itev problem a preč n e upravlji vos ti z maja. bo m v naslednjih vrsticah o pisal mojo idejo . Odl oč il sem se za ve lik o vitkost krila in ustrezno ve lik razpon kril a. S t em bi dobil pro dorn ega. vendar .. trdn ega« zmaja. Vprašanje o kretnosti o krog vzd o lžne os i pa sem rešil ko t prikazuje s I. I. (vse slik e so ri sane pr etirano za to , da sem po uda ril za kaj pravzaprav gre). Pri .. no rmalnih « zm ajih se v zavoj u platno enega krila opusti. nasprotno krilo pa se za t egne. Na o pu~če ni strani kril a dobijo preseki manj ~ i vpadni ko t in za to je na tej str ani manj vzgon a . Us tvari se mo m ent. ki nagne zm aja na kril o, ki ima m a nj vzgona . Pri moji va rianti pa bi bila leva in desna polo vica krila vsaka zase e na ce lo ta . Obe

po lovic i bi bili do s kraj nost i na peti , da bi bil po vsem krilu čim bolj enak vpadni kot. K temu bi pomaga la tudi notra nj a konstrukcija (glej sI. 2), ker bi se r ebr a nas la nj a la na cevi 2 in 4. P roti ko ncu pa bi se kril o zvilo za 10° ka r bi s po m očjo .. S« p rofil a v Ko renu za d ošča l o za avtostabiln ost. Pil o t bi bil na zmaja o beše n (glej s I. 4) na posebn o kinem a tik o. Ko se prest av lj a pilot levo a li desno o b trianglju , premik a tudi t o čk o svojega vpe tja, s tem pa preko vi li c premika levo in des no cev (glej 51. 2) št 4. Če pogledamo centralni s kl ep na s I. 4 vidim o. da se leva in desna cev ne gi bljeta e na kome rn o. Na s I. 3 se vid i, da je gib navzno t er »b« ved no večj i ko t je gib .. a« navzven. T o pa pomen i. da bi se e no krilo mal o bo lj za tegnil o. nasprotn o pa bi se precej p opustil o. Tako bi pri šlo do giba nj a. ki ga prik azuje slik a 1. Vp etj e pil ota je za mi šljeno tudi tako, d a je vpetj e pil o ta v smeri na prej - na zaj ni žje o d aerodi n a mi č n ega centra za to. da bi dobil du še no giba nje zm aja po višini. V s meri levo - desno p a pilot visi na H a rry-co. vpet ju , ki prest a vi vpetj e pil o ta nad aerodin a mi č ni ce nt er zmaja . Tudi s tem bi povečal preč n o uprav ljivost. Venda r pa bi kljub tem u dal krilu .. V.. lo m , da bi krilo ved no imelo t ende nco k izravna vanju v vodo ravni po ložaj. T o bi bil o v grobe m vse o moj i rešitvi pr eč n e uprav ljivost i pri n adaljnjem razvoju zm ajev. Vse štiri slike so risane bre z merila. Če bi koga zanimalo (m o rebitni samograditelji) še kaj več. mo ram povedat i. da im a razde lan e že vse detajl e in propo rcije kin ematik e za vpetje pilota. Seveda ne na meravam zgraditi takega zmaja . to pa zat o ker so za izdelavo jadra potrebne izk ušnje. Pa tudi za to ker bi bilo tr L~ ba upo rabiti kva litctnccev i in žice. ki pajihje m ogoče dobiti samo v tujini . MITJ A SE RŠEN

TURIZEM IN MI

K~'L,420 .

Zakaj nekateri kar »spijo« 7

Uspešno za Swissair Švicarska letalska družba Swissair je uspešno zaključila leto 1985, saj je prepeljala 7,3 milijona potnikov (263.000 več kot v letu 1984), temu prim erno pa se je p o večal t ud i zaslužek.

Najboljše leto Ameriška družba Boeing je lansko poslovno leto označila kot eno izmed najbolj uspešnih, sajje sklenila pogodbe za dobavo 390 letal v skupni vrednosti okrog 14,9 milijard dolarjev. Kot pravijo v tej firmi , je bilo lansko poslovno leto doslej najbolj uspešno po finančnem učinku, medtem ko je bilo po številu prodanih letal najplodnejše, odkar družba obstaja. Rekordno prodajo - 471 letal pa so dosegli 1. 1978.

Najbolje so pri tej firmi lani prodajali letalo Boeing 737 - prodali so jih 282 in le 30 prodanih letal ni bilo iz te serije. Prodaja 252 letal pomeni hkrati tudi rekord pri enoletni prodaji enega tipa potniških letal. (JAT)

V Alpskem letalskem centru LesceBled si že mnogo let prizadevamo, da bi dejavnosti centra, poleg že tradicionalnih in zelo afirmiranih panoramskih poletov nad Bledom, Bohinjem in Triglavom, razširili še na druge možnosti nudenja letalskih uslug tujim turistom. Ob dejstvu, da je v deželah zahodne Evrope na desetine tisočev jadralnih pilotov in jadralnih letal, je zelo obetajoča dejavnost nudenja letalskih uslug tujim jadralnim pilotom, ki bi k nam prihajali na počitnice in letenje s svojimi jadrainimi letali . Zakon o zračni plovbi in njegovi podzakonski predpisi v preteklosti niso omogočali najboljših pogojev za tovrstno dejavnost. Ob tem, da v zadnjih letih v našem turističnem gospodarstvu vse bolj poudarjajo pomembnost aktivnega počitnikovanja, so se tudi na področju športnega letalstva bistveno popravile možnosti za vključevanje športnega letalstva v turistično ponudbo Jugoslavije. Tako smo v našem centru ob pomoči pristojnih republiških upravnih organov, zlasti Republiškega komiteja za promet in zveze in ob razumevanju in soglasju pristojnih zveznih organov izposlovali bistveno večji zračni prostor, v katerem zdaj lahko letijo tuja jadralna letala in piloti. Na ta način šele zdaj naša ponudba za letenje pri nas postaja zanimiva in sprejemljiva. Pri propagiranju te dejavnosti v tujini in pomoči pri pridobivanju potrebnih soglasij je ALe Lesce nudil veliko pomoč Jugoslovanski turistični urad v Zurichu, ki ima tudi velike zasluge, da je skoraj ves severni del SR Slovenije danes odprt za letenje tujih jadralnih letal in pilotov . Na pobudo tega biroja, posebej njegovega vodje Ivana Martelanca , sodelovanju DO KOMPAS JUGOSLA VIJ A-Poslovalnice Bled in v naši organizaciji je bil letos že tretjič organiziran in uspešno izveden »počitniški jadralni tabor Lesce«, katerega se je udeležilo prek 20 pilotov z 12jadralnimi letali. Tabor je trajal od 26. aprila do 10. maja letos. Posebej za to skupino švicarskih jadralnih pilotov nam je letos že drugič uspelo dobiti dovoljenje za poskusno preletanje jugoslovansko-avstrijske meje na področju mednarodnega koridorja Jesenice-TELSI. S tem dovoljenjem je bilo omogočeno letenje, oz. preleti v avstrijski in švicarski del Alp, česar pa nam letos že drugič zaradi neustreznih meteoroloških pogojev ni bilo mogoče s pridom izkoristiti. Letenje čez mejo proti

zahodu smo zaradi slabih vremenskih ' pogojev le dvakrat planirali, pri čemer je najboljšemu uspel prelet do Lienza v vzhodnih Tirolah, s povratkom v Lesce. Vsekakor tovrstno letenje na področju Alp nudi pogoje za izredno odlične športne dosežke, poleg tega pa tudi posebne užitke v letu. V času bivanja švicarskih jadralnih pilotov na Bledu, je njihov vodja g. Alfred Herbert za časopis DELO izjavil naslednje : »Bolje ne bi moglo biti . Zelo smo zadovoljni s storitvami na letališču, s hotelom GOLF na Bledu, kjer prebivamo, s prijateljskim odnosom, s katerim smo sprejeti. Nekateri so tu že tretjič. Pravijo, da so Lesce zanje postale drugo domovinsko letališče«. V nadaljevanjuje g. Herbert dejal: »Delo na l etališču je profesionalno vodeno . Težko bi rekel, kakšno kritično besedo. Morda bi le predlagal , da bi izboljšali radijske zveze. Samo letališče je izredno posrečena izhodiščna točka za prelete proti zahodu, zlasti zato, ker se vsi gorski masivi v glavnem raztezajo od vzhoda proti zahodu in so zato možni preleti tja do Zuricha in nazaj. Zato bomo še prišli in smo se tudi odločili, da bodo Lesce postale naš stalni počitniški tabor, pri čemer je pomembno, da se preletanje državne !)1eje uredi tako, kot je to urejeno med Svico, Avstrijo, Francijo, ZR Nemčijo in Italijo. Za afirmacijo letališča je pomembno tudi to, da so iz tega centra doma tudi odlični jadralni piloti-tekmovalci, taki kot je na primer Ivo Šimenc, jadralec svetovnega formata. Tabor pa seveda ne more biti na vsakem letališču . Samo letaIiščeje za to premalo. Zelo pomembno je, da so v bližini razviti turistični centri . To pa Lesce z Bledom imajo. Poleg letenjaje tu vse drugo takoj pri roki . Od hribov, golfa, do kazina«. Na koncu pa je posebej poudarit, da je z odprtjem meje za tovrstno letenje bilo dokazano, da Jugoslavija ima posluh do pobud sodobnega turizma. Poleg te organizirane skupine švicarskih letalcev pa letos v Lescah priča kujemo še večje število pilotov iz ZR Nemčije . Za zdaj je za julij-avgust prijavljenih že prek 60 jadralnih pilotov z 38 jadralnimi letali . Seveda ti piloti ne bodo prišli na Bled sami, pač pa s č l ani svojih družin, kar je tudi pomemben faktor, še večji paje ta, da tovrstni turisti ostanejo v kraju bivanja 2-4 tedne. Vse to je seveda zelo vzpodbudno za delo na razvoju te (nadaljevanje na 21. strani KRIL)

TURIZEM IN MI

rce'L421

(nadaljevanje z 20. • tranl KRIL)

Zakaj nekateri kar »spijo«? dejavnosti v bodoče, saj se ob podpori turističnih delovnih organizacij in drugih činiteljev lahko razvije v dejavnost z vidnimi učinki v turizmu in naših organizacijah . Vsekakor je verjetno res, da s tem v našem centru krčimo pot neki novi obliki turistične dejavnosti, ki je verjetno zelo podobna poti nautičnega turizma na njegovem začetku, ki je tudi imel probleme in pomisleke odgovornih in v zakonodaji . Zato si bomo v bodoče prizadevali pridobiti še več zračnega prostora za te namene, posebej pa si bomo prizadevali, da bi že do prihodnjega leta prišlo do podpisa meddržavnega sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo o odprtju mednarodnega zračnega koridorja Jesenice-TELSI, tudi za prelete jadralnih letal. Predlog tega sporazuma je že od lani pripravljen in usoglašen z vsemi pristojnimi republiškimi upravnimi organi in zdaj čaka na soglasje in realizacijo v pristojnih zveznih organih. . Žal je pri tem treba ugotoviti, da se v teh zadevah od vseh letalskih organizacij Slovenije ALC le ·sam prizadeva za ureditev teh zadev. Že leta 1984 je bila uspešno zaključena akcija za odpiranje športnih letališč Slovenije za tuja športnoturistična letala, kijo je vodil in koordiniral Republiški komite za promet in zveze z ostalimi pristojnimi republiškimi in zveznimi upravnimi organi. Na tej podlagi je Zvezna uprava za kontrolo letenja leta 1984 izdala posebno Navodilo (predpis), s katerim je urejeno letenje tujih motornih in jadralnih letal ter helikopterjev, namenjenih za šport in turizem izven kontroliranega zračnega prostora in na letališča, ki niso odprta zl;l mednarodni letalski promet; V preteklosti je bila ta problematika mnogokrat predmet razprav na raznih sestankih organov ZLOS in celo skupščini ZLOS, češ, kaj vse bi na tem področju lahko koristnega storili za nas same in turizem nasploh . Sedaj, ko so te možnosti dane paje ALC Lesce poleg Aerokluba Celje, edini , ki je ta predpis uporabil in si za svoje letališče pridobil takšen status. Ker pa vsi drugi na tem področju »spijo«, je zaradi tega tudi ALC Lesce omejen v svojem delovanju, ker je letenje tujih letal možno le med letališči, ki so si takšen status pridobila. Zato je nujno, da si v skladu s tem predpisom takšen status pridobijo vsaj še letališča Slovenj Gradec, Murska Sobota in Bovec. FRANCE PRIMOŽIČ

1 ,inles ,1

,1 '

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061)861 ·411

1novak okna kombivak okna okna spolkill gibljiva pol1ma ,notranja vrata vhodna vrata garažna vrata .lamelirani profili lamelirane ploiče

Zanimiv pogled na vzletno-pristjalno stezo letaliAča Mora. Padavine, ki jih je prinesla kratkotrajna ploha so v trenutku izhlapele in stvor Ile nizek stratus, ki je prav tako hitro izginil. (Foto: Janko Mesec)

Nesreče

helikopterjev Pri vasi SwalclilTe severno od Oxforda je strmoglavil helikopter tipa squirrel. v katerem je bilo pet ljudi - kot domnevajo. gre za neko družino. Helikopter ameriške vojne morjarice je str· moglavil na pristajalno ploščad letalonosilke America . ki je bila zasidrana severno od Siracu7e na Siciliji. Ranjenih je bilo več ljudi. Helikopter. v katerem so bili televizijski snemalci. ki so spremljali kolesarsko dirko po Baskiji. seje zrušil in vžgal. Pri tem seje eden od potnikov smrtno ponesrečil. dva p ~l sta bila ranjena. Domnevajo, da ~e je helikopter zapletel v žice daljnovoda.

V dneh pred prvim majem sem zahvase brniški poslovalnici J AT imel izredno priložnost, da sem obiskal glavno mesto Španije Madrid in njegovo okolico. ljujoč

Petdnevni potep sem izkoristil tudi zato, da sem poiskal vodjo španske reprezentance v jadralnem letenju gospoda Jaimea Julvea, s katerim sem navezal dobre stike na zadnjem svetovnem prvenstvu lani vRietiju. Zelo ljubeznjivo me je sprejel inje mojo željo, da bi si rad ogledal njihov jadralni center tudi izpolnil. Dogovorila sva se za naslednji dan za. celodnevni izlet po planoti centralne Spanije in prišel je ob dogovorjenem času še v spremstvu predsednika njihovega aerokljuba (Aeroklub se imenuje Real Aero Club de Toledo in njihov znak vidimo na nalepki) Ln enega najboljših jadral nih pilotov v Spaniji Antonia Martineza . Značilnost njihovega aerokluba je to , da se ukvarja izključno z jadralnim letenjem. Šteje dvesto i;Janov inje najmočnejši tovrstni klub v Spaniji. Cl an njihovega kluba je tudi Alvaro de Orleans. ki je bratranec španskega kralja in se je prvič pojavil že na svetovnem prvenstvu v Avstraliji pred 12 leti. sicer pa živi v Monacu. leti pa po večini vRietiju.

Aeroklubi, ki se podobno kot njihov ukvarjajo predvsem .•ali izključno z jadralnim letenjem so v Spaniji še trije. ki so vsi manjši, venem izmed njih (imesem na žalost pozabil) pa precejšen dcl letne sezone preživi tudi trenutno najboljši pilot na svetu 1ngo Renner. kot inštruktor za bolj premožne letenja željne učence. Ker je bilo v avtomobilu še dovolj prostora. se nam je pridružil tudi moj kolega iz brniške meteorološke službe Janko Mesec. s katerim sva skupaj potovala. Prvi cilj naše poti je bilo madridsko leza generalno aviacijo. Leži na obrobju mesta , je zelo lepo urejeno. z vsemi pripadajočimi službami. v neposredni bližini pa se nahaja vojaško letališče z enotami NATO pakta. tališče

KAKO JE NA TUJEM

"refl" 23

Nato smo se odpravili na njihovo letaki leži v kraju Mora, dobrih 100 km oddaljenem od Madrida. ~ot nas je vodila prek planote centralne Spanije (višina od 600 do 700 m nad morjem), prek pokrajine Mancha, znane iz Cervantesovih romanov, kot domovina njegovega junaka Don Kihota . lišče ,

Pirotehnična

vrata Raziskovalci agencije NASA v ZDA menijo, da bi bil o z novim sistem o m za odpiranj e letalskih vrat v primeru ne sreče m ogoče rešiti veliko št evilo življ enj. V ta nam en predlagajo sistem .. pirotehnične ga« , torej avt o matsk ega odpira nj a letalskih

vrat. (JAT)

Na zemljevidu je

Gostitelj nas je peljal po stranskih poteh, da bi videli čimveč zanimivih krajev. Pokrajina, za katero je značilno kontinentaino podnebje, je zanimiva, gričevnata in predvsem povsem obdelana. Poglavitni kulturi sta vinska trta, kije zaradi suhih poletij precej nižja od naših sort in oljke, ki jih zasledimo na ogromnih površinah. Zelo malo površinje zasejanih z ostalimi kulturami - žitom, koruzo itd. pa tudi njiv z zelenjavo in povrtninami skorajda nismo zasledili . Najbolj zanimivo je bilo to, da praktično nismo srečali žive duše, ne na cesti, ne na polju tako, da sem se vča s ih vpraševal : "le kdo vse to obdeluje in kdaj!?« Naselja ob cesti so redka, majhna in strnjena in nehote se vprašaš, kako jim uspe imeti vse obdelano ob tako majhni poseljenosti. Kraj Mora, na katerega

področje

naAega potovanja.

LetaliAčl

obrobju je njihovo športno letališče, ima komaj dobrih 1000 prebivalcev. Zanimivo je to, da je v kraju samo en pilot, član aerokluba, vsi ostali so iz Madrida in se vozijo vsak weekend v Moro in nazaj. Stanujejo v prijetnem gostišču, kjer so že skorajda družinski člani, po zelo ugodnih cenah. Na letališču imajo dve travnati stezi v smeri sever - jug in vzhod - zahod tako, da lahko letijo pri vseh vetrovih . Nedaleč od letališča je tudi hrib - njihova »padina«, sicer pa je odlično izhod'išče za prelete. Poleg lepo urejene in vzdrževane upravne stavbe imajo še dva hangarja s približno 30 jadralnimi letali . Za vleko uporabljajo vitlo in letali Cessna 150 in Piper Super Cub. Za šolanje uporabljajo Blanike, enega imajo celo z zunaj pritrjen im motorjem in Kalifa (Capronni) in Twin Astir. Enosedežna letala so vseh tipov in letnikov, prevladujejo pa Pirat, Grob III, Cirrus st., seveda pa letijo tudi še lesena letala. Njihovo najboljše letalo je ASW 20 C, na katerem leti že prej omenjeni AIvaro, ki pa je sam lastnik še dveh jadralnih letal. Pokazali so nama vse prostore

Mora ln Ocana v provinci Toledo sta posebej

označeni

Avtor prispevka s ipansklm kolegom Julve Jaimejem pred piratom, zadaj blanik z motornim pogonom (Foto: Janko Mesec)

Septembra naj bi z ameriškega letala izstrelili indijski satelit Septembra naj bi iz a meri škega veso ljskega leta la izstrelili indijski sa telit Isa t LC , je po vrnit vi iz ZD A izjav il p redsednik indijske komi sije za raz isk ovanj e veso lj a prof. Rao. Pristavil je, da tregad ija Cha llenge rja ve rj etn o ne bo vpli va la na izs trelitev ind ijskega sa telita . N ASA je odložila prve tri po lete veso ljskih leta l, ki jih je n ač rt ova l a za letošnjo poml ad , pri ča kujejo pa, da se bo progra m izs treli tev nada lj eval že julija. (PTI)

in tudi klubski , kj er imajo spomink e z vsega sveta. Tam je poseben prosto r našla tudi naša zn ač k a in na lepka , ki j im je bil a izredn o v še č. Po kosilu v dom a či gos tilni smo se ustavili še pri edinem pilo tu iz More. Ljubeznivo nas je povabil na ka vico in nato smo v krogu nj ego ve številne družin e (prisotni so bili vs i, o d sta rih staršev d o d oj e n č k a ) preizkus ili d o bro d o m ačo kaplji co. D o mo v smo se vra ča li po dru gi po ti in smo se spo toma ustavili še v mestu O cana , kj er im aj o center za šola nje jadra lnih pilo tov. Mes to Ocan a je z na no po do bro zastraže nem za po ru , kj er imaj o za prt e pred vse m teroriste iz se p a ri s tičn e bask ovske o rga ni zacij e ET A . Vis o ka ograja z mn ožico stražnih sto lpo v, ža rom etov, s t rojničnih gn ezd in TV kam er res ničn o ne d o pušč a po bego v še ta ko premetenim za po rnik o m. L e t a li šče je zun aj mesta na lepem kraju , ima prav ta ko d ve pravo ko tni stezi in vse po trebne st av be za int ern a tski tip šo la nj a. Os no vno šola nj e d Q dovo ljenj a za ja dr a lnega pilo ta je v Spa niji zelo po ce ni , saj sta ne štirit ed ens ko šola nj e z vse mi stroš ki (stanova nj e, hr a na , knji ge, predava nj a, zdrav niški p regledi in letenj e) cca 15 .000 pezet, ka r v naše m dena rju znese 37.000 din. Pri njih o vem pov pr eč nem m eseč n e m d o hod ku je ta zn esek v e č

kot simb o liče n , saj se g iblj ejo pl a če od 40.000 d o 100.000 pezet (pl ača in že nirj a). Letalski pa rk je po d o bno ko t v vse h os talih centrih sestavljen iz šols kih leta l Blanik, vsa enosedežniki pa sodijo v t. i. klubski raz red in so po v eč ini sta rej ših tipov in letnik o v. - Tudi tu m e je presenet il a izredn a či s t oča, skrbn os t in red. Na leta lih , ki že dlj e niso letela nisem zasledil niti malo prahu , ka r zgovorn o do kazuj e njih ov odn os do letal in letenj a . Vremenske raz mere so v centra lni Španiji za jadra lno letenj e o dli č n e, saj jih kara kt eri zira izredn o do lga sezo na - skoraj 10 mesecev na leto la hk o letijo, v večj e m de lu leta so tu izredn o viso ke baze Cu . Prav v čas u m oj ega o biska je bil da n za 1000 km prelet pa ga niso niti po sebej hvalili. Seved a si mo ra mo za po mniti , da letijo predvse m za ko nec tedn a saj jim prek 100 km odd a lj enos t od l e t a li šča ne o m ogoča letenj a po delov nem dn ev u, ki traj a tj a do 17. in čez. Zanimivo je tudi to , da tu vse reko rde držijo tuj ci. - predvs em N emci, ki radi za haj ajo v Spa nij o, saj je za nj e tu vse zelo poceni. Na še po tepa nje s mo za klju č ili zveče r v Madridu , kj er sem še izpo po lnil moje s kromn o zna nj e š p a n šč in e s stav ko m: ••D os litros vin o tint o, per favo r. « MIRAN F ERLAN

1C~'L425

PATENTNA PISARNA LJUBLJANA Copova 14, Ljubljana Zaradi vedno večjega pomena inventivne dejavnosti v naši družbi in s tem povečanega obsega dela

vabimo k sodelovanju

Končno je tudi v našem jeziku izšla pravcata enciklopedija sodobnih letal in helikopterjev. Revija Naša obramba in Smelt sta pred kratkim predstavila knjigo, kakršne pri nas še ni bilo. Knjiga je v velikem formatu natisnjena na najboljšem papirju in v bogatem barvnem tisku predstavlja 174 sodobnih letal in helikopterjev . Posvečena je stoletnici rojstva Edvarda Rusjana in 75-letnici njegove tragične smrti. Avtor knjige Jelko Kacin je obdelal športna, šolska , poslovna, potniška in vse vrste današnjih vojaških letal in helikopterjev. V tujini je podobnih in bolj specializiranih izdaj na pretek, skoraj vsaka interesna skupina lahko izbere posebno knjigo. Naša pa je hkrati namenjena vrsti strokovnjakov, ki se urijo v vojaških in teritorialnih enotah, koristila bo pri izpopolnjevanju družbene samozaščite, navduševala bo mlade za letalske poklice, izčrpen priročnik pa bo tudi za samoizobraževanje. Zato tudi je tako pestra in privlačna, sodelavci pa so vložili veliko truda zlasti v letalsko izrazoslovje, kije med Slovenci navzlic tradiciji močno zapostavljeno. Uredništvu Naše obrambe, ki je knjigo izdalo, so pri tem pogumnem projektu pomagali JAT, ADRIA in SMELT, tuje izraze so poslovenili strokovnjaki ADRIE in ljubljanske strojne fakultete, strokovna recenzenta pa sta bila Stevo Kovačevic, pilot jugoslovanskega vojnega letalstva in dr. Vlado Ribarič. Knjigo je v nakladi 11 .500 izvodov natisnila Tiska rna Slovenija, čez mesec dni pa bo natisnjena še srbohrvatska izdaja v 4000 izvodih. M.M.

diplomiranega inženirja/inženirko strojništva

o za opravljanje del in nalog patentnega inženirja za individualno in kreativno delo p'ri zastopanju in svetovanju v zadevah s področja zaščite industrijske lastnine doma in v tujini, o za nedoločen čas, O z aktivnim znanjem vsaj enega svetovnega jezika in vsaj enoletnimi delovnimi izkušnjami. Ce še niste strokovnjak, ki ga potrebujemo, imate pa študijske ambicije, veselje do raziskovalnega dela na področju ind . lastnine in ste se pripravljeni tako izpopolnjevati v znanju tujih jezikov, vam nudimo možnost nadaljnjega študija in izobraževanja s področja ind. lastnine doma in v tujini.

Svojim sodelavcem nudimo stimulatlvnl osebni dohodek in urejeno delovno okolje ter lahko takoj pomagamo pri reševanju stanovanjskih problemov. Kandidate prosimo, da pošljejo svoje prijave v roku 15 dni. Informacije po telefonu (061) 217-012.

11»

motorna jadralna letala

;:::

Borowski AN 20 K Enosedežno plastično motorno jadralno letalo AN 20 K je izvedenka iz letala pokojnega švicarskega konstrukterje Al berta Neukoma. Fi r ma Borovski. specializirana za popravila jadralnih letal . je to konstrukc ijo pog rabila in naprej razvila in dopolnila. Letalo bo ostalo kot dovoljen vzorčni primerek samo v delih (set) . Mere ln tele: razpetina 13.30 m. dolžina 6.35 m. višina 1.20. površina kril 10.6 m2. teža praznega letala 165 kg . teža v letu 270 kg . Pogon: KFM 107. 18,4 kW (25 KM) Zmogljivosti: potovalna hitrost 115 km/ h. največja hitrost 170 km . kritična hitrost 54 km/ h. hitrost vzpenja nja 2 mi s. vzletna razdalja 110 m. Dobavitelj: Bo rovsk i GmbH . Flugplatz Winzeln . Ob der An 12. 0-7239 Winzeln . Cena: 22.500 OM in davek . brez motorja.

Hoffmann H-36 DImona Hoffman

H-36 Dimona je plastično dvosedežno motorno jadralno letalo. ki ga je v Nemčiji razvil Wolf Hoffmann . Gradnja tega letala je do 1. 1984 potekala v Friesachu v Avstriji. kjer so zgrad ili skupno 130 teh letal. Novi lastniki pa so jih dokončali na Dunaju . Mere ln tele: razpetina 16 m. dolžina 6.85 m. višina 1.60 m. povrŠina kril 15.2 m2. teža praznega letala 470 kg . maksimalna teža v letu 740 kg .

Brdltschka HB-21 Hobbyllner Avstrijska firma že nekaj let dobavlja na osnovi motorja izpopolnjeno inačico . HB-21 je dvosedežno motorno jadralno letalo s srednje močnim motorjem . sedežema drug za drugim. Inačica z močnejšim motorjem jev Avstriji dovoljena tudi kot vlečno letalo. Mere in tele: razpeti na 16.24 m. dolžina 8.10 m. višina 2.60 m. povrŠina kril 19.0 m2. teža praznega letala 510 kg . teža v letu 750 kg.

Schelbe SF 25 C Falke 2000

Brdltschka HB-23 Hobyllner

Scheibe-Falke je najbolj pogosto grajeno motorno jadralno letalo. saj so jih doslej na svetu izdelali že več kot 2.000. SF 25 C Falke 2000 je najmlajša izpeljanka letala mešane gradnje in ga uporabljajo zlasti za šolanje in klubske namene.

Letalo HB-23 je izpeljan ka iz dvosedežnika HB-21 s sedežema drug za drugim in kabino. ki nud i podobno vidljivost kot iz helikopterja. V Avstr iji so to letalo naredili kot prodajni šlager. Ceneno letenje je s tem v ospredju .

Mere ln tele: razpetina kril Mere ln tele: razpetina 15.3 16.24 m. dolžina 8.15 m. višim. dolžina 7.60 m. višina 1.70 na 2.60 m. površina kril 19.0 m. površina kril 18.2 m2. teža m2. teža praznega letala 550 praznega letala v letu 650 kg . kg. teža v letu 750 kg .

Pogon: Limbach L 2000 EA. Pogon: VW-HB-2400 G/ 2. 73 kW (100 KM) . Pogon: Limbach L 2000 EB 1. 58 kW (80 KM) . Pogon: VW-W 1600 G/ 2. 40 58 KW (80 KM) . Zmogljivosti: potovalna hit Zmogljivosti: potoval na hitkW (54 KM) . Zmogljivosti: potovalna hitros 170 km/ h. maksimalna rost 180 km/ h. maks. hitrost rost 180 km/ h. maksimalna Zmogljivosti: potovalna hithitrost 190 km/ h. kritična 200 km/ h. kritična hitrost 75 hitrost 275 km/ h. krit i čna rost 130 km/ h. maksimalna hitrost 65 km/ h. hitrost vzpe- km/ h. hitrost vzpenja nja 4.5 hitrost 72 km/ h. hitrost vzpe- hitrost 200 km/ h. kritična njanja 3.2 mi s. najmanjše mi s. najmanjše propadanje njanja 3.5 mi s. najnižje pro- hitrost 73 km/ h. hitrost vzpe- propadanje 1.0 mi s. drsno 1.2 mi s. drsno število 25. padanje 0.9 mi s. drsno število njanja 2.8 mi s. najmanjše število 23-24. dolet 700 km . dolet 800 km. največja višina propadanje 1.2 mi s. drsno 7.000 m. 27 . doseg 1.000 km . število 24-26. dolet 700 km . Dobavitelj: Scheibe FlugzeugHB-Brd itschka bau GmbH . Avgust-Pfalz-Str. Dobavitelj: Dobavitelj: Hoffmann Aircraft največja viš ina 5000 m. G.mbH . Richard-Neutra GasGmbH in Co .• KG . Dr. A.23. 0-8060 Dachau . Dobavitelj: HB-Brditschka Scharf-Str. 42-46. A-4053 se 5. A-1214. Wien . GmbH in Co. KG . Dr. A. - Cena: 75.000 OM in davek . Haid . Cena: 93.500 OM in davek . Scharl-Str. 42-46. 4053 Haid. Cena: 89.285 OM in davek . Cena: 84.285 OM in davek.

''-

» » O c-

:IJ

» r

lJ :IJ

O O

» c....

A ~ c.... c....

motorna Jadralna letala

c.... ~

O JJ ~

Schleicher ASW 22 BE

Firma Schleicher je po večlet nem čakanju 1. 1985 začela serijsko izdelovati visokosposobno motorno jadralno letalo ASW 22 BE. Osnova tega enosedežnika je letalo ASW 22 s podaljšanimi krili, ki ga že dolgo izdelujejo serijsko in z motorjem Rotax s 43 KM. Mere in teže: razpetina 25 m, dolžina 8,10 m, višina 1,66 m, površina kril 16,3 m2, teža praznega letala 490 kg , teža v letu 750 kg. Pogon: Rotax 550, 31 ,6 kW (43 KM). Zmogljivosti: potovalna hitrost 120-140 km/ h, maks. hitrost 280 km/ h, kritična hitrost 75 km/ h, hitrost vzpenjanja 2,3 mi s, najmanjše propadanje 0,44 mi s, drsno število 55-57 . Dobavitelj: Alexander Schleicher, Segel-Dr, A.-SchiirfStr. 42-46, A-4053 Haid. Cena: 89.285 OM i n davek .

GlaSe~Dirks DG-4QQ

OG-400 je enosedežno visokosposobno motorno jadralno letalo z razpeti no 15, oz. 17 m. Zgrajeno iz umetnih snovi je bilo izpeljano iz jadralnega letala OG-200. Doslej so jih naročili že več kot 150 in pomeni uspešnico med visokosposobnimi enosedežnimi jadralnimi letali. Letošnjo pomlad mu bo sledila izpeljanka OG-500/ 22 M.

Schempp-Hirth Janus CM

Dobavitelj: Glaser-Oirks Flugzeugbau BmBH , Im ScholIengarten 19-20 0-7520 , Brushsal4 .

Janus CM je motorno jad- Ovosedežno motorno jadralralno letalo, visokosposobni no letalo G 109 B šteje med dvosedežnik, izpeljan ka iz ze- najuspešnejša motorna jadlo cenjenega letala Janus C. ralna letala svojega razreda . Izdelano iz ogljikovih vlaken Njegove dopadljive oblike in izkazuje visoko trdnost in je glede na zahteve kupca spetrenutno na trgu eciino viso- cifična izvedba ga delajo kosposobno motorno jadral- tržno zelo značilno letalo za no letalo za dva pilota, Sche- šolanje. Tvrdka Grob razen mpp-Hirth razen tega doko- tega velja kot največji izdelončuje še tu rbo izveden ki Ven- valec letal iz umetnih snovi na tus in Janus C. svetu, česar kupci seveda ne pozabijo. Mere in teže: razpetina 20 m, dolžina 8,62 m, višina 1,00 m, Mere in teže: razpetina 17,40 površina kril 17,3 m2, teža m, dolžina 8,10 m, višina 1,70 praznega letala 475 kg, teža v m, površina kril 19,0 m2, teža letu 700 kg . praznega letala 620, teža v letu 850 kg . Pogon: Rotax 535,44 kW (60 Pogon: Grob G 2500, 66 kW KM) (90 KM) Zmogljivosti: potoval na hitrost 135 km/ h, maksimalna Zmogljivosti: potoval na hithitrost 250 km/ h, kritična rost 190 km/ h, maksimalna hitrost 70 km/ h, hitrost vzpe- hitrost 240 km/ h, kritična njanja 2,6 mi s, najmanjše hitrost 73 km/ h, hitrost vz pepropadanje 0,65 mi s, drsno njanja 3,30 mi s, najmanjše propadanje 1.1 Om/ s, drsno število 42,5. število 28, dolet 1.800 km, najDobavitelj: Schempp-Hirth večjja višina 6.000 m. Flugzeugban GmbH , Krebenstr. 25, 0-7312 Kircheim. Cena: 98.800 OM in davek .

Cena: 85.850 OM in davek.

Cena: 125.000 OM in davek.

Mere in teže: razpetina 17 , dolžina 7,00 m, višina 0,81 m, površina kril 10,57 m2, teža praznega letala 287 kg, teža v letu (z vodo) 460 kg. Pogon: Rotax 504, 31,7 kW (43 KM) Zmogljivosti: potoval na hitrost 140 km/ h, max . hitrost 270 km/ h, kritična hitrost 63 km/ h, hitrost vzpenjanja 3,5 mi s, najmanjše propadanje 0,54 mi s. Orsno število 45.

Valentin Talfun 17 E

Grob G 109 B

Ovosedežno motorno jadralno letalo Valentin Taifun 17 E je s svojimi izbočenimi loputami in uvlačljivim podvozjem najbolj univerzal no motorno jadral no letalo iz umetne snovi v svojem razredu. Izbočene lopute mu dovoljujejo dobre letaine lastnosti pri manjših hitrostih . Razen razpetine kril ima le malo skupnegaz drugimi motornimi jadralnimi letali.

-u JJ

O ~ c-

Mere ln teže: razpeti na 17 m, dolžina 7,8 m, višina 2,60 m, površina kril 17,6 m2 , teža praznega letala 555 kg, teža v letu 820 kg . Pogon: Limbach L 2000 EB, kW, (80 KM).

I 58

Zmogljivosti: potovalna hitrost 205 km/ h, maksimalna hitrost 250 km/ h, kritična hitrost 73 km/ h, hitrost vzpenjanja 3,2 mi s, drsno število 30 , dolet 1250 km . Dobavitelj: Valentin GmbH, Flugplatz Hassfurt, Flugplatz str. 18, 0.-8728 Habfurt. Cena: 107.500 OM in davek.

"7tJ

f::

~ PO FLUG REVUE

Rezultati . Simulacije dviganj v termičnem vzgormku so Izdelane za DG-300 in Nimbus 2. Moč in širina vzgornikov ter obtežba kri~a so spremenljivke, za gostoto zraka pa Je vzeta konstantna vrednost p = 1,05 kg/ml, kar ustreza nadmorski višini 1600 m MSA. Primer simulacije poidinamičnega manevra z DG-300 vidimo na sliki 4. Obtežba krila je 400 N/m2, elementa vzgornika sta Wmaks = 6 mis in RI = 120 m . Skica v zgornjem levem kotu slike prikazuje pot I~tal a, gledano od zgoraj, na kateri oštevIIčene točke označujejo čas v sekun-

OPRAVICILO V majski številki našega glasila je prišlo v prispevku Branka Stojkovica Poidinamično jadranje po krivdi grafikov do dveh neljubih napak: v desnem stolpcu na strani 21 je izpadel izraz (7), izraz (13) na vrhu desnega stolpca na strani 22 pa se je dobesedno "razletel« (oh, ta nesrečna številka 13!) Obe napaki popravljamo danes na koncu sestavka o poIdinamičnem jadranju. Avtorju, prevajalcema in vsem prizadetim bralcem se vljudno opravičujemo in prosimo za razumevanje.

UREDNIŠTVO

dah. V drugih diagramih so podane trenutn e vrednosti parametrov leta, kot funkcije časa, tako da jih lahko primerJaln o navezuJemo na potek poti jadralnega letala . . V diagramu vidimo, da bi največjo indlclrano zračno hitrost (Vi) in hkrati najmanjšo višino (z) dos egli v začetni in končni točki manevra (točki sta najbliže središču termičnega vzgornika). Obratno pa bi najmanjšo hitrost in največjo višino dosegli v točki 5, ki je najbolj oddaljena od središča vzgornika . Na ta način se ustvarja. ugodna dinamična izmenjava energiJe, kar Je pnkazano na dia g ramu ekvlvalentne hitrosti dviganja (Wd). Ta diagram 'prikazuje tudi las tn o spuščanje (we), ki Je na področjih z večji m koeficlentom obremenitve izra zito pov eča no. Opazimo tudi, da krivulja WT E, ki prikaZUJe razen skupne izmenjave energije še kazanje idealnega variometra total ne energije, na posameznih delih niti približno ne ustreza trenutni velikosti neto dviganja (w). Temu je delno vzrok povečal1)e. odpora v manevru , delno pa dinamlcm ucmek (enačba 12). Koneno lahko ob opazovanju diagrama kota (J in kota nagiba <p (kot med vertikalno ravnijo tangente na pot in pravokotno na ravnino krila, po zi tiven v desnem nagibu; na tem diagramu je tudi skupen kot odklona krilc Oa , ki je tudi pozitiven pri krmiljenju v desno) zaključimo, da prikazani manever sodi v

:lJ

dati'

-e, n

(o)

-20

» N

(O)

11.0

(o)

~lIk8

» < »

-4011

-60

[k:nf~1)

71fJOO

140\80

.....

' \ \z \

I I

\ I

120\60

(mis)

6 _

F\'1J \

I // / 6O L

t (S rl

(mis)

i ,~

\ \

We- \

100;:'0

80 iJO

((5)

WTE

t (s)

trs)

10 O

t \ s}

I I~ N

RAZISKAVA r-r-

1 •~

Rt m

120

150

120

I1c

kilfu'

k"l1.

88 ,3

100,9

97,"

61,5

0""

poldln.mlCno Jadranj.

krofenl_

ol .IJ! .o",

wc m"" 0 . 65

145

1,2

1,85

1,31

1"5

1,43

1,09

2 , 85

1"5

3,29

1, 28

125

2 ,32

1, 28

1 35

2.72

1,5

145

2 .97

1,64

155

2.92

1. 61

50.5 "7 51

1. 81

61 6

180

-6

'" ~ ij

210

120

1, 08

1,56

8 150

81 . 2

i 53 . 5

vv.

1.44

7 3.9

v'o krnA.

Ro 'li,

135

64.3

104,3

-e

165

2,7

1,49

175

2 ,61

1 ,44 2,2

111,3

79.6

1,23

160

2 ,71

87 , 8

64 , 8

47.5 -

3,49

145

3,49

50 , 5

2.72

155

3,33

1.22

LlO

10 0 ,9 r----- f---44 106,8

97,9

103.6

101 ,1

101

83 ,3

51.5

2,3

160

3 , 01

1,31

80.6

47 . 5

3 . 26

1 55

3.5

1. 07

87 .1

"8.5

2.9"

160

3,27

1,11

90,6

, 3 ,, 5

160

3 , 38

1, 01

120

2,69

1 .16

130

3.04

1,32

140

3 . 23

1.4

148

3,46

1,5

160

3,16

1.37

180

2,99

1.29

69,;

,;;, ;;

2,31

Tabela 1

Trije največji Trije najve čji svetovn i proi zvaja lci potniških kt .<I so 1. 1 9~5 dož.iveli kot kto doskj naju spcš nejšc prodaje svojih ktal v tem desctIct j~. Družbe Airbuss, B,;eing in Do ug las so lan i podpi sak pogodbe za izdelavo 599 kt. iI \ skupni vrcdnosti 2 1. 3 milijard dolarjc v, mcd tem kosotctr idru ž bc\ ktu In4 prodajale skupno k ~ 13 svojih let a l. (JAT)

Ob r azč lenj eva nju rezu lta to v v ta beli I pride mo do p omembnih sk lepov. Npr.: če so vsi drugi elementi ko nsta ntni , je zaradi zmanjševanja pol mera termičnega vzgornika p o idinami č n o jadranje ugodnejše ko t kroženje. Enako vp li va večanje m oči vzgornika , saj je v obeh primerih din a mični učinek izrazit ejši, za radi v e čjega gradienta dviga nja , Za določeno m oč termičnega vzgo rnika (Wmaks) in dano jadralno letalo, z določeno o btežbo kril a, o bstaja skrajni po lmer vzgornika, pri kat erem je hitrost dviganja s p o ldin a mičnim manevrom enaka tisti, ki jo dobimo s kroženj em. Velikost tega polmera je p recej odvis na od obtežbe kril a , Za jad ra ln o let alo OG300 in vzgo rnik Wmak s = 6 mis je skr ajni po lmer od 150 do 210 mm za o bt ežbo krila o d 320 do 440 N / m 2 • Preizk uša nj e je pokazalo, da p ovečanj e teže jadra ln ega letal a (brez izjeme ) b o lj zmanjšuje hitrost dviganj a v kro že nju , kot v poIdinamičn e m jad ra nju, Vpliv lastn os ti jadralnega letala ni nat a nčnej e pre iz ku še n za radi o m eje nega števila izved.:nih sim ul ac ij . Na sp loš no velja, d a izbo lj ša nje las tn ost i povečuje koristnost p o idin a mi čnega ja dranj a, raze n zelo velikih ra zpetin krila, ki izraz iteje zma njšuj ejo krmlji vos t po nagibu. P oi din a mi č n o jadranje je precej bolj za pleteno ne usta lj eno giba njc , kot kroženje, z velikim štev il om elcmentov. Nek.' glavnih , kot so maksimalna hit rost. ma s ima ini koefici ent obrcmen it ve in pod o ni , vp li va na povpr cč no hitros t dviganja. Deln o jc raz iskan Ic vpli v mak~imaln e hit ros ti (Vio) in s iecr I.a OG-300, z o btcžbo 400 Nim ' in t erm i čn i vl.go rnik z n ajvečj im d viganjem Wl1l aks = 6 mis in polmerom Rt = 120 mm (slika 5). Vidimo , d a doseže no d vigan je ni preveč

a krobats ko letenje, Fa ktor preobremcnit ve je o mejen na n ~ 3: ta o mej ite v ve lj a tudi za vse osta le simUlacije letenja, kijih tukaj obravnavamo, ker večj e obremenitve za rad i ut ruj enost i pilota in materiala jadralnega letala niso sprejemljivc. Izbo r rezu lta tov, dobljcnih s sim uliranje m dviganja v t erm i čncm vzgo rniku , je v tabeli 1. Elem cnt i op timaln ega ustalje nega kroženja (indicirana hitrost Vic, polmer Rc , kot nagiba <pe in hitrost dvi-) ga nja we) in ele menti p o i di nami č n ega jadranja (največj a indi c ira na hitr os t Vi", najma nj ša odda ljitev od cen tr a R", najma2 .... / njši nagib <po in povprečna hitrost -'l-",:::- - - - - - - - - - - - - -d viga nja ws) so dani za izbrane komb in acij e termični vzgornik - jadralno le tal o - o btežba krila. Zadnji sto lpec v tabe li prikazuje ra zmerje doseženih povprečnih hitros ti dviganj a za poidinamično jadra nj e in kroženje (w/ilc). Vidimo, da lahk o s poldi- OL~ _ _ _~~_~ _ _ _ _V.!. Joi ~(=-k_rry.~~ n am ičnim pdra nj em dosežemo vcčJe 100 120 I~O 160 180 hitrosti dviganj v primeru močnih in o/.Slika S. kih vzgo rnik ov: v ckstre mnih primcrih Vpliv maksimalne hitrosti na povprečno celo več kot dvakratna vrednos t dviganja hitrost dviganja pri poidinamičnem jav kroženju . dranju

Ke,u, 31

RAZISKAVA

Odpusti V Westlandu V angleški tovarni helikopterjev Westland bodo v naslednj ega pol leta odpustili 750 delavcev, napovedujejo pa še nove odpuste.

Vesolje: neodvisen nadzor nad varnostjo poletov Po dvomesečni preiskavi je komisija, ki je raziskovala vzroke eksplozije Challengerja, predlagala, da bi ustanovili posebno neodvisno komisijo vokviru ameriškega centra za vesoljske raziskave (NASA). Imela bi nalogo skrbeti za varnost vesoljskih poletov . Kot poroča agencija AFP, se zavzemajo za ta predlog tudi ameriški astronavti, ki niso povsem zadovoljni z dosedanjo skrbjo za varnost posadke v vesoljskih plovilih. Kot predlagajo, bi ta komisija smela tudi odpovedati polet , kadar bi presodila, da je to nujno potrebno. (AFP)

odvisno od nihanj maksimalne hitrosti v bližini njene optimalne vrednosti. S slike 5 tudi razberemo , da ustaljeno kroženje lahko opazujemo kot posebnost poIdi namičnega jadranja. Prehod iz ene vrste dviganja v drugo je kontinuiran glede na hitrost in druge elemente (glej tabelo). Praktična izvedba poIdinamičnega jadranja je zapletenejša kot izvedba navedenega kroženja, obstaja tudi nekaj težav, ki lahko zmanjšajo, ali povsem uničijo teoretično prednost glede dosežene povprečne hitrosti dviganja. Prva ovira je, da noben današnji variometer ni prirejen za tako vrsto jadranja, saj je kazanje variometra totalne energije, kot smo že rekli, zelo težko razložiti v primeru, ko se dinamični učinek pojavlja hkrati z velikimi obremenitvami. Zaradi tega je zelo velika verjetnost, da bomo padli iz termičnega vzgornika po nekaj zapovrstnih poIdinamičnih manevrih. Mnogo bolje bi se izkazal dinamično kompenzirani variometer in sicer, tako za poIdinamično jadranje, kot tudi za delfinji let. Na kazanje takšnega variometra ne bi smel vplivati režim leta, prav tako ne dinamični učinek. Drugi pogoj je v praksi zelo težko uresničiti zaradi zapletenega razmerja vertikaIne hitrosti zraka in dinamične izmenjave energije . Razen takšnega variometra bi bilo koristno imeti instrument, ki bi kazal bočni gradient dviganja, saj bi tako lahko določili, na kateri strani je center vzgornika. Jasno je, da bi kakršnakoli vizualizacija termičnega vzgornika zelo pripomogla k uspešni izvedbi poIdinamičnega jadranja. Npr. ptič, ki kroži v samem središču termičnega vzgornika, ali dim sta lahko ključ uspeha . Mogoče bi nam pomagala majhna naprava , ki bi oddajala dim (podobno kot pri akrobatskih leta lih), ki bi označil center vzgornika, s čimer bi se lahko orientirali povsem vizualno. Poudariti je potrebno, da zaradi akrobatskega značaja poIdinamičnega jadranja nastaja nekaj težav, večja je možnost trčenja , kot pri kroženju, zato je bolje, da tako ne letimo v bližini drugih letal. Prevedla: M. CESTNIK in

i);;~

RAVNAK

Literatura (1) Gorisch W.: Energy Exchange Bet-

ween a Sailplane and Moving Air Masses Under Nonstationary Flight Conditions with Respect to Dolphin Flight and Dynamic Soaring OSTIV Publication XIV, 1976. (2) Gedeon J.: Dynamic Analysis of Dolphin-Style Thermal Cross-Country Flight OSTIV Publication XII, 1972. (3) More11i P.: Static Stability and Control of Sailplanes (OSTIV) Torino, Levrotto & Bella, 1976. (4) McCormick B. W.: Aerodynamics, Aeronautics and Flight Dynamics New York, John Wiley and Sons, 1979. I

(5) Stojkovic B.: Computer - Aided Research of Different Ways of Leaving a Thermal Technical Soaring, Vol VIII, No. 4, 1984. \ (6) Marsden D. J.: Circling Performance of Sailplanes OSTIV Publication XI, 1970.

POPRAVEK Pomanjkljiv del besedila v prvem delu prispevka PoIdinamično jadranje (Krila 5/86, str. 21) se pravilno glasi: Z vzporeditvijo enačb (4 in 5) pridemo do sklepa, da je diferencial dinamične izmenjave enak: dEd = - mvw' cos Odz

(6)

S slike (1) vidimo, da lahko dz zamenjamo z: dz = ds sin O= v dt sin O

(7)

časa.

Z vstavitvijo v

kjer je dt prirastek (6) dobimo:

enačbo

dEd = mv 2 sin Ocos Odt oziroma 2

, idEd l i = --mv 2 - w son (2 O)

rr Izraz na 22. strani pa bi moral biti tak: _ Ws

wTEdt

( 13)

NASA ZGODOVINA

Al Halia nadaljuje z rekordi Italijanska letalska družba Al Italia, ki je že nadvse uspešno - v primerjavi z drugimi letalskimi družbami končala lansko poslovno leto, se lahko tudi v letošnjem januarju pohvali z bistveno večjim prometom. . V primerjavi z lanskim januarjem - ko . Je bilo prav tako veliko neurij in odpovedanih poletov - je povečala promet za 10,9 odstotka, opravila 11.770 poletov in prepeljala 867.000 potnikov. Ker pa se v tem času tudi nenehno ceni letalsko gorivo, je finančni uči nek tega prometa še toliko večji. (DELO)

Brez moči zračnim

pred

piratstvom? Zračno piratstvo se je tako razširilo. da so letalske družbe popolnoma brez moči.je izjavil Richard Lall y. vrhunski strokovnjak za varnost letal v ameri škem združenju letalskih prevoznikov (ATA ). Da je to res. se je pred kratkim poka za lo ob nesreči boeinga 7'27. ki je po eksploziji bombe. podtaknjene mcd prtljago. komaj pristal na atenskem letališču. pokaza lo se je. da so vs i varnostni ukrepi. ki so jih na rimskem letali šču uvedli po lanskem decembrskem krvavem terorističnem napadu, nezan esljivi . Na rimskem letali šč u so namreč letalo pregleda li in očistili. vendar bombe niso našli. (Tanjug)

Po vzletu sem se povsem poglobil manevru, da bi se čimprej vključil v borbeno formacijo. Pri tem pa sem nehote zmanjšal pozornost za druga opravi la pri vode nju letala. Tako sem, namesto da bi potegnil za r očico, ki povzroči uvlačenje podvozja v notranjost, potegnil sosednjo ročico, s katero se upraVljajo zakrilca . Izvlečena zak nlca 111 še podvozje pa sta povzročila,. da sem let alu zmanjšal hitrost in tako pnčel zaostajal! za skupino. Hkrati se je o~l as il v slušal: kah glas vodje skupine, ki ml Je nekaj dopovedoval, vendar ga splo h nisem razumel. Ugotavljal pa sem, da nekaj z letalom ni v redu in, da na ta način ne morem nada ljevati poleta. Nervozno sem se oziral po kabini in si prizadeval, da bi v mislih na hitro še enkrat ponOVil zaporedje postopkov , ki sem jih .moral opraviti po vz letu letala. Pogl~d ml Je obtičal na ročicah podVOZJa 111 zakn lc. Začuden sem ugotovil, da sta obe ročici pomaknjeni naprej, torej sta podvozje in zakri lca izvlečena. Aha tukaj Je torej napaka ki jo moram takoj odstraniti! Jezno sem povi ekel obe ročici nazaj, letal~ se je povečala hitrost in daleč pred sebOj sem videl le še pikice moje skup1l1e. Z naJvečjo možno hitrostjo sem .se približeval cilju naRada in samo zadnjemu mestu v skupynsem se moral zahvaliti,. da sem se v p dnjem hipu tik nad ciljem uspel Vključ iti v borbeni krog. Opravil sem že dva borbena naleta in prešel v napad s topovi , tu pa se mi je po iJrvem rafalu za: taknil sproži lec topov, ki mso prenehali bruhati izstrelkov. Spet sem bil v škripcu, saj sem se zavedal, da z delujočimi topovi ne smem dvigniti nosu svojega leta la, da ne bi zadel leta la svojega kolega pred seboj. Torej moram še naprej ~ leta lom "pikirati« na cilj, dokler tOpOVI ne bod~ izbljuvali zad njih granat. To pa se Je tudi . zgodi lo, toda že precej ni zko nad zem lJ O, kar pa je bilo zelo nevarno za letalo zaradi delovanja protiletalske obram be . A spet sem imel srečo. Približeval sem se le: talom, ki so se že "grupIrala « pred menOj in se priključil najbližji skup nL Pa sem spet zas lišal ostre be~ede vod~e ,. ki. ~e zahteval, da se pridruzIm sk upim , ki Je bila spredaj in v kateri so bila sa mo tri letala . Z zamudo sem se spomnil ukaza, da se moramo vračati domov v četvorkah, zato sem se približal trojki. Glas v sluša lkah je utihnil. Po pristanku na letališču sem malce s stra hom pristopil k vodji skupine in mu raportiral. Kljub očitnim napakam , ki sem jih napravil, me je vodja pohvalil, češ saj je to bila prva borbena naloga. Res pa je, da spomin na ta polet ni zb ledel niti do današnjega dne, kajti to je bila prva

rcefL433

Poročnik Murko pleza iz kabine po uspešnem bombardiranju

'borbena naloga v leta lstvu NOV J. Tej so sled ile še druge naloge in akcije, ki pa so bile uspešnejše in brez začet ni ških napak . Takoj po končani vojni, 9.maja 1945, je naš polk na hitro zapust il a večina sovjetskih letalcev in tehničnega osebja, ki so s svojimi transportnimi letali odleteli v SZ, polk pa se je pod jugoslovanskim vodstvom preselil na letališče pri Veliki Gorici. Ker boji s sovražnik om v severni Sloveniji še niso bili končani, je bil naš polk v sta lni pripravljenosti, dokler sovražna von Leehrova armad na skupina ni položila orožja pod grožnj o, da bo proti njim nastopilo naše leta lstvo . Po končanih bojih na spodnjem Koroškem je polk prešel na l e t ališče v LjUbljano , kjer se je zadrža l Jo sredine oktobra 1945, nato pa se je preselil na letališče v Brežice, zaradi načrtovanega izkrcavanja poljskih čet (generala Andersena) v Istri (zona B) leta 1946. Tu je polk ostal do jeseni 1946. leta, ko se je spet vrnil na l etališče Pleso, kjer se je med tem naselil tudi 422. jurišni polk. V polku sem bil "šturman« polka in sem se kot pomočnik komandant.a polka ukvarjal z navigacijo in borbemm dejstvovanjem pri bombardiranju in raketiranju . Posebno intenzivno šolanje sem imel s 44 jurišnimi piloti, ki so leta 1947 prišli s šolanja v SZ. Leta 1949 je od obeh polkov nastal 138.j uri šni polk, v katerem sem po preselitvi le-tega v Brežice, postal pomočnik

Murko s tovarlll Iz eskadrIle v novi letalski uniformi (leta 1945)

komandanta po lka za letalsko službo (tehniko pilotiranja). Tu sem služboval do leta 1952, od tam pa bil premeščen v transportni polk v Zemun, kjer sem se leta 1959 upokojil. « Ob· koncu razgovora sem ga še pobaral, če mu je ostal v spominu še kakšen poseben dogodek . .. Da, doživel sem ga povsem nepričakovano leta 1947, ko !;e je nekega dne, seveda z odobritvijo .. višjih«, na letališču v PIesIJ pojavila skupina pisateljev iz Zagreba. Zeleli so si ogledati tedanja letala, da bi menda o tem lahko kaj napisali . Dovolili so jim tudi letenje , če bi to koga izmed njih za nimalo. In res' Izskupine se je oddvojila manjša živa hna že nska, markantnih potez in mc zaprosila, če bi hotel z njo naprav iti en polet, pri tem pa poka za la na 11-2. Bil sem nekoliko pres e nečen, a vkrcal sem jo v U 11-2 in napravila sva nekoliko večji šolski krog. Po pristanku se mi je na »stajanki« prisrčno za hvalila, nekdo izmed nj enih kolegov pa najuj e fotografiral. Po nekaj dn eh sem prejel fotografij o s posvetilom: v spomin na dan, ko ste imeli trcmo , ker ste vo zili žensko. Posvetil o je napisla znana pesnica Desanka Maksimovic.« Po upok oj itvi v činu kap<.:tana l.kl. se Na hrbtno stran tega posnetka se je podpisala Desanka Maksimo- je Karel Murk o preselil v svoj lj ublit:ni Marib or in se nas elil v družinsko hišo na vic: .. Za secanje kad ste imali tremo, 23. IV. 1949, Zagrebcc

Murko se Ae zmeraj rad razgleduje z vrha svojega Pohorja

II. transatlantski aerorally V dveh od 14. do 29. junija In6 bo letos že drugič transatlantski aerorally na progi New York - Paris - New York. Proga bo iz New Yorka potekala takole: čez Montreal. Quebec . Frobisher. Gothab. Reykjavik. - London Pariz. Na progi Pariz - New York bo nato hitrostno tekmovanje. Za zmagovalca je razpisana nagrada 30.000 ameriških dolarjev. Tekmovale bodo lahko dvočlanske ekipe. pri čemer mora vsaj eden izmed pilotov imet i nad 500 ur letenja in dovoljenje za IFR letenja. Na aeroralliyu lahko sodelujejo eno in dvomotorna letala. vsaka posadka pajeob prijavi morala vplačati štartnino v znesku 5.000 ameriških dolarjev. (Flugrevue)

Teznem. Zdaj tukaj v krogu prijazne soproge Cilke in bistre ter zveda ve. radovedne vnukinje Olgice preživlja jesen svojega življenja. Skrbno obdeluje precej velik vrt. goji zelenje in strokovno skrbi za uspešno rast sadnega drevja in trte na brajdi. ka tere žlahtno kapljico z zadovoljstvom ponudi svojim dobrim prijateljem. Občasno odide na zeleno Pohorje. kjer v skromni počitniški hišici uživa v čisti nara vi. Od tu z višine spremlja vzlet letal z novega mariborskega letališča in uživa. ko zagkda jadralna ktala nad pobočjem Pohorja. Takrat pa v mislih preživlja vse vesele in žalostne dogodke od dneva. ko je vztopil kot

podollClr v pIlotsko šolo pa do dneva. ko je poslednjič sedel na pilotskem sedežu. Toda čas hiti in spomini bledijo. zato je nadvse zadovoljen. da bo o njegovih dejanjih ostalo tudi nekaj zapisanega. Saj. konec koncev. je vse kar je bilo povezano in doživeto z letalstvom. droben delček . mozaiček. v zgodovini jugoslovanskega bojnega letalstva. In vse. kar je Murko naredil za to letalstvo je bila k njegova iskrena želja za varovanje naše svobode. za osvoboditev domovine. Prav zato pa tudi nobena žrtev. prestam) trpljenje in težave niso bile odveč. In tudi niso bile zaman.

NajlepAI pa so vseeno trenutki z vnukinjo Olgico ...

KONEC prihodnjič

BALONARSTVO

Sam

čez

Atlantik

Najdaljši polet z balonom z enim članom posadke doslej in hkrati tudi prvi posamični polet z balonom čez Atlantik je izvedel Američan Joe W . Kittinger, ml.

letalski polkovnik v pokoju, ki je hkrati tudi rekorder v skokih s padalom z višine 31.333 metrov. Preleteti Atlanski ocean so piloti balonarji poskušali že od 1. 1973 naprej. Pet izmed njih se jih je v skupno štiridesetih poskusih ubilo , le trojici Abruzzo, Anderson in Newman na balonu Double Eagle II . je 1. 1978 podvig uspel. Konstrukter Ed Jost je na osnovi izkušenj z balo nom Double Eagle II izdelal tudi Kittingerjev balon , imenovan po mecenu Rosie O'Gradym »Baloon of Peace« (Balon miru). Balon je imel premer 16,9 metrov in površino 9.428 m 2 • Joe W. Kittinger se je na svoj samostojen polet odpravil 14. septembra 1984 s Karibskih otokov vameriški državi Maine. Po vzletu je najprej letel v smeri kanadske Nove Fundlandije, potem se je usmeril nad Atlantik, ga preletel do Biskajskega zaliva, nadaljeval polet čez Fra ncijo, nad fra ncosk o in italij a nsko sredozemsko o balo in k o nčno prista l blizu J a nove. Vzletel je v mirnem predv eče ru o b 20.20 po lo ka lnem času in se o krog 22. povzpel na višino 3050 m nad ocea nom , kj er je njegov balon letel s hit ros tj o 106 km na uro . Tempera tura se je med poleto m gibala med -9 in -20,5° Celzija. Višine 3.050 m se je nato držal vseh nadaljnjih 30 ur letenja , pri čemer pa se je hitrost vetra zniža la na 98 km na uro. Prvi kritični trenut ek je n a p oč il po 18 urah letenja . Kittinger si je tedaj na bencinskem kuhalniku kuh a l jed, a plameni so vžgali go nd olo . Toda prise bn emu balo na rju je z roč nim gasilnim aparatom uspelo požar hitro zadušiti .

Rekorderski na italijo

balon

Med štirideset imi in šestd esetimi urami letenja se je Kittingerj ev ba lo n d vignil na 4.570 m. Po šestdesetih urah le tenj aje dosegel Bisk ajs ki zaliv, pri tem pa je »po obro kih « spal ko maj dv e uri. Nasled njih dvajse t ur je traja l po let če z Francijo. V tem delu po leta se je hitros t ve tra zmanjša la na pi č lih 45 km na uro . Po osemdesetih ura h letenja se je Kittin gerjev ba lo n povz pel celo na 5.242 m, na to paje nj egov ba lo n zače l vztrajn o pada ti ; ker je po lov ico po ti up o rablj al a parat s ki sik om, je zdaj odv rge l praz ne posode za ki sik in ose bn o o pre mo;

ba lonskih obtežitev se Je tako znebil že nad Pireneji . Toda, kljub vsemu je še kar padal in v 83 . uri letenja je imel le še 460 m višine. Kazalo je, da bo prista nek neizogiben, ker se je pripra vljala tudi nevihta. Hitrost vetra se je povečal a nad 50 km na uro . Spremljali so ga že z račni vrtinci . Po 83 urah in 40 minutah letenja je divji veter Kittingerjev balon vrgel v gozd pri Cariro Mont enotte v Italiji. To je bilo 18. septembra 1984, ob 14. po krajevnem času, ko se je Kittinger prese n ečen znaše l med drevjem pri drvarjih . Le-ti so se brž sprijateljili s Kittingerjem in že čez dobre pol ure je ned a l eč stran pri sta l njihov heliko pter. Na ramenih so odnesli nesr eč n e ga letalca, ki si je ob pristanku balona zlomil nogo. Že pol ure po temj e bil v bo lnišnici v francosk i Nici , zvečer pa so ga spet s helik o pterjem prepelj ali nazaj v Cariro Mon tenott e, kj er so pripra vili prvo proslav itev prvega samostojnega preleta Atlantik a z ba lo no m. Naslednja slavja so bil a na to v Rimu, Pa rizu ter v Kittingerjevem rojstnem kraju Orla nd o na Floridi. »Brez prij a teljev ne bi dosege l ni če sar! «, je deja l šestinpetd eset letni reko rder in kot se spo dobi tudi imenova l vse tiste, ki so k temu reko rdnemu preletu prispevili naj večji delež. Toso bili : ko nstrukt er ba lona Ed Yos t, meteorolog Bo b Rice, glavn i mece n Bo b Sno w in im etnik Flyin g Cirk usa (l etalske skupine v Orla ndu Ros ie O'G rady, ka nadsk i mecen Gaeta n C rotea u , o rga ni za to r akc ije D. K. oHa rgrowe in »dek lica za vse« She rr y Reed, Kittin ge rj eva prijat eljica. Kittin gerjev solo po let z balonom .Je nada ljnji mejnik v zgodovini , občudo v a nj a vrede n dosežek, če up oš teva mo staros t letalca rekorderja. Sice r Kittin gcr 1. 1983 ni sodelo val v zna menit em pok alu Gordon-Bennetove m, ker je »baje že bil pres tar za letenje z ba lo no m,« bi l pa jc seveda pri so ten, saj je priprav lja l balon posa dki D ea na Stel laseja in Boba SI1 owa, ki je v tem pokalu osvojil a drugo mesto . Toda leto dni pozneje se ve nd arle ni obo tavljal ses ti v gond olosvojega balona in z njim sa m preleteti 5.688 km dolgo po t med ameri škim in evrops kim kOllti nentom. Ing. TOMAŠ HY AN Po »Letec tvi«

MODELARSTVO

17. zvezni pokal »Bratstva in enotnosti« v Beogradu Tekmovanje je bilo od 31. 5. - l. 6. na Beograd - Lisičji jarak, vorganizaciji LZ Srbije, z udeležbo 5 republiških selekcij (niso sodelovali tekmovalci BiH , Črne Gore in Kosova). F I A - 13 tekmovalcev 1. Danko Sokolic (Hrvaška) 1260-55 6. Tone Videnšek (ZLOS, Lj.) 1224 10. Marko Bradan (ZLOS, EMO) 1165 13. Franc Tomanič (ZLOS, Ptuj) 1083 ekipno: 1. Vojvodina 3735 2. Hrvaška 3556 3. Srbija 2508 4. Slovenija 3472 F I B - 16 tekmovalcev l. Viktor Šurina (Hrvaška) 1230 7. Dragan Stankovič (ZLOS, N. m.) Jll3 letališču

PRIHODKI IN ODHODKI CLANIC ZLOS V LETU 1985 Na osnovi zaključnih računov članic ZLOS smo izdali analizo in strukturo prihodkov in odhodkov članic za leto 1985. Rezultati analize so naslednji: skupni prihodki v letu 1985 so znašali 233,119.819 din, od tega: 172,163.595 din ali 73,84% lastni prihodki 9,24% 22.952.922 din ali TKS in ZTKO 2,28% 5,334.096 din ali TIS in PIS PZ 7,88% 18,380.130 din ali TO, SLO, JLA, KRV 3,17% 7,404.390 din ali ZOTK skupni odhodki so znašali : 230,040.970 din od tega: 44,992.009 din ali 19 ,55% OD z dajatvami 114,177.067 din ali 49,63 % strokovna dejavnost 2,22% 5,122.407 din ali modelarstvo 3,015.911 din ali 1,31 % anuitete 17,695.216 din ali 7,69% investicije 41 ,2 12,193 din ali 17,9 1% ostali izdatki Iz te analize je razvidno, da so lastna sredstva porasla za 100% v odnosu na leto 1984, da p~ so družbena sredstva v upadanju v odnosu na leto 1984. Zanimiv je tudi podatek, da v strukttlfi izdatkov predstavljajo OD z dajatvami le 19,55%. Stroški pod naslovom ostali izdatki v višini 17,91 % se nanašajo na nabavo repro materialov za dopolnilno delo člans tva za OZD . Podatek , da je modelars tvu odrezano le 2,22% od skupnih prihodkov, je več kot kritičen. To je globalna analiza za celotno ZLOS . Predlagam, da vsaka članica ZLOS zase izdela analizo, oz. strukturo prihodkov in odhodkov ter z njo sezna ni celotno članstvo in vse strukture v občini in to pismeno. Sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc

II. Marjan Klenovšek (ZLOS, EMO) 947 12. Martin Brudar (ZLOS, N. m.) 939 ekipno: l . Hrvaška 3419 2. Srbija 3376 3. Slovenija 2999 F I C - Il tekmovalcev 1. Dušan Varda (Vojvodina) 1260 2. Svetozar Jovin (Vojvodina) 1260 3. Oton Velunšek (ZLOS, Ptuj) 1225 4. Janez Grošelj (ZLOS, N. m.) 1162 9/10. Konrad Janžekovic (ZLOS, ~~)

ekipno: l. Slovenija 2. Vojvodina 3. Hrvaška generalni ekipni: l. Slovenija 2. Hrvaška 3. Vojvodina

3332 2559 2139 9803 9114 9103

Republiško člansko prvenstvo kategorij F1 Prvenstvo je bilo 10. maja vorganizacij i aerokluba LjUbljana, na terenu »novega letališča« . V vseh treh kategorijah je tekmovalo skupaj 49 modelarjev iz 12 klubov. F 1 A - 36 tekmovalcev iz 12 klubov 1. Andrej Gornik (AK Celje) . 1260 + 395 2. Branko Leskošek (EMO Celje) 1260 + 386 3. Franc Tomanič (AK Ptuj) 1260 + 156 4. Edi Kova.č (EMO Celje) 1230 5. Damjan Zulič (AK N. mesto) 11 87 F 1 B - 6 tekmovalcev iz 3 klubov l . Dragan Stankovič (AK N. mesto) Jl37 2. Martin Brudar (AK N. mesto) 1136 3. Milan Mastnak (EMO Celje) 1109 F 1 C - 7 tekmovalcev iz 4 klubov 1. Konrad Janžekovič (AK Ptuj) 1260 2. Janez Grošelj (AK N. mesto) 1248 3. Oton Velunšek (AK Ptuj) 1230

Ptujčani

organizirali zvezni tekmovanji v kategorijah D in F2 V organizac iji ptujskih modelarjev sta bili letos že dve zvezni modelarski tekmovanji. V Ormožu (hala tovarn e sladkorja) je bilo 27. april a tekmovanje v sobnih modelih v kategorijah F 1 Din D 1.

MODELARSTVO

Blizu Pembe , glavnega mesta province Cabo Delgado na Portugalskem je strmoglavilo transportno letalo mozambiškega vojnega letalstva antonov26. V nesreči je umrlo 44 ljudi, pet pa jih je bilo hudo ranjenih. Letalo je strmoglavilo in se vnelo takoj po vzletu z letališča v Pembi. Pilot je sporočil kontrolnemu stolpu, da ima težave z motorjem in da namerava pristati. 2. aprila ponoči je strmoglavilo sudansko vojaško transportno letalo, v katerem je umrlo sedem ljudi. Nesreča se je zgodila blizu mesta Bor na jugu Sudana. Sporočajo, da je šlo za rutinski polet in da je bilo v letalu 14 ljudi. Tehnični problemi so se začeli že takoj po vzletu z letališča v Džubi, vendar se je pilot odločil za nadaljevanje poleta . V ameriškem vojaškem letalu HC-130, ki je strmoglavilo v puščavi v Novi Mehiki, je umrlo vseh II članov posadke. Predstavnik ameriških letalskih sil je izjavil, da je bilo letalo na rutinskem izvidniškem poletu. V Kolumbiji je med poletom 28. aprila iz Bogote v 250 kilometrov oddaljeno mesto Saravena na severovzhodu države izginilo manjše letalo. V letalu družbe ACES je bilo 18 potnikov in članov posadke. Stik s pilotsko kabino so izgubili, koje bilo letalo blizu Saravene. Iskanje se je že začelo .

(AFP, KUNA, UPI)

F I D, 6 tekmovalcev iz 4 klubov: 1. Milan Mastnak (EMO Celje) 41 min 51' 2. Iztok Žagar (Ptuj) 41 min 13' 40 min 58' 3. Oton Velunšek (Ptuj) D 1, 14 tekmovalcev iz 5 klubov (5 iz ZSH) 1. Milan Mastnak (EMO Celje) 20 min 58' 2. Branko Gelo 16 min 42' (Trešnjevka) 3. Oton Velunšek (Ptuj) 15 min 23' V Markovcih pri Ptuju pa je bilo 17. maja tekmgvanje v kategorijah vezanih modelov. Stevilo tekmovalcev kot v preteklih letih, samo iz Slovenije premalo za republiško prvenstvo F 2 A (hitrostni), 8 tekmovalcev iz 5 klubov (iz ZLOS I klub) 1. Kalic 1. (Vareš) 266 km/h 2. Borovac M . (Kluz) 262 km/h 3. Velunšek O. (Ptuj) 253 km/h F 2 B (akrobati), 2 tekmovalca 1. Zarič S. (EMO Celje) 5973 točk 2. Ivanček M. (Trešnjevka) 5790 točk F 2 C (ekipna tekma), 5 ekip iz 4 klubov 1. Bezgovšek-Leskošek (EMO Celje) 7 min 51' 2. Pažin-Pažin (N . Pazova) 8 min OO' 3. Golubovic-Antic (Pinki) 9 min 33' F 2. D (zračni boj), 3 tekmovalci 1. Borkovič D . (Vareš) 100 točk 2. Kolman P. (Litija) 75 točk 3. Dimec S. (Litija) 50 točk

Digitalna

časovna

urica

Moderna mikroprocesorska tehnologija je posegla tudi med jadralne modele, oz. izpopolnila zanesljivost pri mehanskih uricah. Tako se je med prvimi pojavil tudi Kosterjev digitalni timer z zanimivimi tehničnimi podatki, izvedbo in različnimi kombinacijami pri vgradnji s štartno kljuko. Ta časovna urica z akumulatorjem in mikro stikalom (težka 34 gramov) in s časovno zanesljivostjo 0,01% sodi trenutno med za nas odlične, toda zelo drage rekvizite pri naših jadralnih modelih. Urica je sestavljena iz: časovne enote, akumulatorja in mikro stikala. Časovna enota Časovni sistem je osnovan na digitalni tehniki delovanja s kristalnim oscilatorjem. To mu tudi zagotavlja izredno zanesljivost - boljšo kot 0,01%, neodvisno od temperature. Vse komponente in deli so zaprti v mehko poliuretansko smolo, ki ga ščiti pred udarci. Na čelni plošči je poleg zatika za elektromagnet (na višinski rep) tudi dvostopenjska regulacija izbire delovanja - sekundna in minu-

tna. Maksimalni čas delovanja znaša 9 min in 54 sek. Teža ure znaša približno 17 gramov in je 14 mm globoka, kar ji zadošča, da jo lahko vgradimo v vsak normalen trup jadralnega modela. Kljukica urice vzdrži vlek cca 3 kg. Akumulatorček

je v bistvu Ni-Cadmij baterija, ki vzdrži 20 dni brez polnjenja, seveda pri pravilnem vzdrževanju. Baterijo je možno dobiti ploščato, ali okroglo. Ploščata ima dimenzije 16 x 7 x 60 mm, okrogla pa 016 mm x 24 mm. Ko je akumulator poln,je možno napraviti 500 štartov brez prave skrbi za baterijo. Če narediš 10 štartov na uro, se baterija po 16 urah štartanja sprazni za 30% zmogljivosti. Tovarniško jamstvo za baterijo je 4 leta. Akumulator se prazni konstantno s 30 mA, ko je le-ta priključen na časovno enoto. Sestavni del baterije je tudi usmernik, s katerim enkrat mesečno napolnimo akumulator. Mikro stikalo Ima nalogo sprožiti časovno enoto. Montaža stikala je zaradi izredne miniature možna praktično povsod. Običajno se stikalo montira pri štartni kljuki in ima dvojno funkcijo: odštevanje in seštevanje nastavljenega časa. Nastavitev stikala je zahtevna in zamudna, kajti tveganje, da izgubimo model prav zaradi tega je velik. Pri tem načinu montaže je nastavitev časa običajno 24 sekund, kajti to je čas, ko model naredi na laksu en krog, prične pa se tudi časovni rele na ničlo.

Cena po prospektu pa jt; taka: 1. F lA časovnik z baterijo 62,50 am. dolarjev, usmernik za časovno urico 3~ am. dolarjev, skupaj 97,50 amer. dolarjev. TONE VIDENŠEK (delni prevod po prosDektu)

Zahvala Za vso pomoč . ob pogrebu mojega moža se vam najlepše zahvaljujem. Lepa hvala tovarišu, ki mu je ob grobu v imenu slovenskih letalcev izrekel tako lepe besede. Posebno se zahvaljujem tudi pilotom, ki so ga poslednjič počastili s preletom nad odprtim grobom. Vsem še enkrat hvala! MARIJA GAŠPER s sinom BORISOM

10 Gospodarska banka Ljubljana vaš zaupnik v denarnih zadevah

LETAL KI VE TNI Organizacijsko

Zmajarji,

glasilo

ZLOS

'.:

leto

XI ., št.

letališča, priročnik,

ZAPISNIK 1. seje predsedstva ZLOS, v Ljubljani, 16. aprila 1986. Navzoči: Alojz Gojč i č predsednik, Leon Mesarič - podpredsednik, Danijel' Nardin - podpredsednik, Stane Menegalija delegat UZ, Franc Primožič ALC, Drago Glinšek - Celje, Bine Vengust in Teobald BelecLjubljana, JoŽe Majhen - LC Maribor, Miha Adam M. Sobota, Slavko Kos - DLe. Jože Botolin - Ptuj, Stanko Potočnik in Ivan Majcen - SI. Gradec, Prinčič - Bovec , Vettorazzi Franc in Zlato Van i č - komisija za prosto letenje. Marjan Mo~kon - Krila. Jurij Pestotnik - Brežice. Jože 1opolovšek ·RŠTO. Samo Cebu lj - Velenje. Drago Bunčič - padalska komisija. Rok Go lob - ~portna komisija , Mirko Bitenc. Stan e Bizilj in Janez Brezar - DS pri PS ZLOS . Dnevni red seje je bil sprejet po predlaganem v vabilu z dopolnitvijo obravnave o poteku priprav za izdajo priročnika za jadralno letenje . Ad. I. Sklepe zadnje seje PS ZLOS (20. 12. 1995.) je podal sekretar: - Skup~čina ZLOS je bila realizirana po dogovoru 1. 3. 1986. Podeljena so bila priznanja ter izvedene vo litve. Sporno vpra~a nje za to sejo je ., EMO« Celje. kar je treba razčistiti . na tej seji. - Spremembe Pravilnika sklada niso b ile obravnavane na skupščini. ker nismo preje li pism.e nih predlogov članic po sklepu te seje. - Sklepi o reviji Krila niso bili realizirani. . - Seminar v Portorožu je bil realiziran. skupščine

- Jadralna ekipa ZLOS je sode lovala na tekmovanju v Avstraliji. Stroški finančno še niso pokriti - dinarski? Infg rmacijo bo podal na tej seji vodja Miran Ferlan. - Radijske postaje »Ditte l« so bile razdeljene po sklepu PS ZLOS. Finančne obveznosti so prejemniki postaj poravnali. Delegat ZLOS pri PK LZJ je podal izčrpno pOfočilo o zadnji seji PK LZJ, problematiki v DS pri LZJ in pripravah na skupščino LZJ, ki bo 18. 4. 86. Na osnovi podanih informacij je PS ZLOS spreje l stališče , da naši delegati na skupščini LZJ nastopijo »kritično graditeljsko«, a vsa vpra~anja, oz. predloge za statutarne spremembe na ravni LZJ, vprašanje mednarodnega programa in ostalih nerazči~čenih zadev. postavljenih s strani PS .ZLOS se postavi I na dnevni red prve seje novega PK LZJ. Ad. 2. Problematiko društev za prosto letenje je podal predsednik te komisije. Podrobno je informiral PS o napredku pri reševanju te problematike v zadnjem času. Komisija za izdelavo Pravilnika na ravni ZKPZ že aktivno deluje. podal je tudi informacijo o načrto vanem mednarodnem športnem programu za to zvrst dejavnosti. - Načrtovano je tekmovanje treh dežel za pokal " Alpe-Adri ~l « v Kranjski gori leta 1987. PS se nače ln o strinja. da se to tekmovanje organizira . a Komisija za prosto letenje mora takoj dostaviti ZLOS pismeni predlog za organizacijo tega tekmovanja. s J'inančnim predračunom. da ga bomo obra\'navali na naslednji seji PS ZLOS.

,':

junij

devize...

- Prav tako je načrtovana organi zacija Evropskega prvenstva leta 1990vKranjskigori. Vzvezis tem je bil sprejet sk lep, da mora komisija ob vsem upoštevati določila Družbenega dogovora o organizac iji mednarodnih tekmovanj . - Delegat LZJ je informiral , da bo naslednji sestanek komisije za izdelavo Praviinika na ZKPZ 24.4. 86., a sestanek te komisije na ra vn i LZJ bo 2S . 4. 1996. Ad. 3. Predlog gospodarske komisije pri PS ZLOS glede enotnih cen uslug v letu 1996 so delegati potrdili. Nesprejemljiva paj e vi šina provizije KOMPAS za anima- . cijo naših uslug v svetu. Predlog 3()!1r ni sprejemljiv za naše centre, ker celotna akomulacija za izvr~eno uslugo tJ o dogovorjenih cenah ne dosega vi~ine tega (Ir . podan je bil predlog, naj komisija pri PS ZLOS znova prouči to vpra~a nje z izhodi~čem. da je sprejemljiv popust pri dogo vorjenih ce nah , oz. provizija v višini I ()ilr . Ad. 4. Potrjen je bil predlog. da ostane članarina članic ZLOS enaka kot v letu 1985 in za leto 1\ 986 znaša: J - letalske šole II naslova gospodarske dejavnosti SO.OOO.din + 20.()OO.- din članarine let no. - mtale č l anice 1.000.- din Ie'tne čl;lnarine. Ad. S. Delegati so potrdili predlog razdelit\'(: sredste\ S lS /a Ietali~ko deja\nost /a leto 1986. Ra/dcl jena so bila sredst \'a \ višini 5.()()(1.()OO.- din centrom. ki so pranlčasno do,ta\ ili dokumentacijo in y>rošnjL' \ presojo komisiji pri PS ZI.OS .

AK Ljubljana s svojo investicijo za izgradnjo novega športnega letališča ni bila , obravnavana, ker je dogovor na SlS, da naj se AK Ljubljana s svojo prošnjo in zahtevkom po sredstvih obrne direktno na UO SlS. Sredstva, ki jih prejema ZLOS so namreč striktno namenjena za izbolj~anje varnosti letenja na že obstoječih letališčih.

Za leto 1986 paje ZLOS prejel v ta namen še dodatna sredstva v enaki višini (5,000.000.- din). Dogovor je bil, da vse letalske šole najkasneje do 15. maja 1986. pošljejo na ZLOS prošnje. in dokumentacijo za' ta sredstva komisiji za presojo upravičenosti pri PS ZLOS . . Predsednik PS je opozoril vse delegate na določila zakona o temeljih družbenega planiranja. s katerim je združevanje sredstev za SlS za letališko dejavnost v leto~njem letu uzakonjeno. vendar to določilo velja do 31. 12. poročevalce [986. (Delegatski skupščine SRS letnik X[L ~tev 8 od 12. 3. 1986.). Podal)šanje tega sporazuma pa Je pogOjeno s pnstankom uporabnikov. t. j. delegatov v skupščini SRS. V zvezi s tem je bilo dogovorjeno: - Vsi UO AK naj navcžejo stike z [zvršnimi sveti SOb na svojih področjih. oz. obiščejo predsednike [S SOb in jim prikažejo pomembnost, da se navedeni sporazum o združevanju sredstev za SlS letališke dejavnosti podaljša. - Isto naj UA AK izvedejo s poslovodnimi odbori SOZD in TOZD, ki gravitirajo na posamezne naše letalske centre. Podana je bila tudi informacija o delih pri urejevanju letališč, ki jih bo izvedla V. P. 2050 v letošnjem letu, kot pomoč našim centrom. V zvezi s tem sta bila znova informirana: - AK Ptuj letališče v pristojnosti V. P. 5551 Zagreb - DLC Novo mesto - letališče v pristojnosti V. P. 3363 Cerklje Zahtevke za zadevna dela v letu 1987 je treba poslati na ZLOS najkasneje do 1. X. 1986. Ad. 6. Pogodbene naloge v letu [986. Pogodba z V. P. 2050 Ljubljana podpisana, pogodba z RSTO podpisana in bo poslana klubom, pogodba z LZJ (KRV)se

podpisuje 17. 4. 1986 v Beogradu (sekretar). Znova so bili vsi delegati opozorjeni na doslednost pri izpolnjevanju pogodbenih določil.

V zvezi s tem je bilo sklenjeno. da se seminarja LZJ v Vršcu morajo udeležiti vsi mehaniki letalskih šol. ki posedujejo letala V-53 in vodji internatov v M. Soboti in Ptuju. I Vozovnice udeležencev seminarja za prevoz z vlakom refundira ZLOS iz sredstev pogodbenih nalog. Ad. 7. , Obravnavana je bila problematika potrebnih deviznih sredstev za revizije letal tuje tehnologije v letu 1986. Na osnovi 'zahtevkov članic (Murska Sobota mora svoj zahtevek poslati ZLOS TAKO,)) potrebujemo 150.000.US $. Ta sredst va. oz. vsaj dcl teh potrebnih sredstev bomo sku~ali dobiti iz republiške kvote deviznih sredstev la družbene dejavnosti. Vlo!!e za ta namenska devizna sredst~a za leto 1987 je potrebno poslati na ZLOS najkasneje do 1. X. 1986. Sestavni dcl vloge je profaktura za načrt'ovana dela · revizijo. Ad. 8. O.bravnavana je bila problematika OD. zaposlenih pri članicah ZLOS. Potrjen je bil predlog. sprejet na ' sindikalni konferenci delavcev ZLOS. da naj bi OD upravnikov v letu 1986 znašal 120.000.- din mesečno, a OD mehanikov 100.000.- din . Delegati se strinjajo. da so to sprejemljiva izhodišča in. da naj to vprašanje obravnavajo UO AK na svojih prvih sejah. Ad. 9. Zaključni račun revije Krila za leto 1985 je bil potrjen in sprejet. Izguba v višini 616.591.din je bila pokrita iz prihodkov PS ZLOS. Predračun za revijo v letu 1986 znaša 5.000.000.- din, aje že zdaj znano, da bo primanjkljaj v višini najmanj 3,000.000.- din. Vprašanje kako ga pokrivati - sklep: »po dogovoru in sklepu PS ZLOS o izdajanju in financiranju revije Krila«. Podana je bila informacija o teku priprav za izdajo »Učbenika za jadralne pilote« s finančnim predračunom, ki pa bistveno vari ra v odnosu na obseg naklade. (1000, ali 2000 izvodov). Dogovorjeno je

bilo. da vse letalske šole pošljejo do 15. junija 1986. na ZLOS naročilnice za 100. ali več izvodov učbenika. Na osnovi prednaročil bo določena naklada učbenika. ker ZLOS nima sredstev za premostitveno financiranje. Ad. 10. Potrjeni so bili dosedanji predsedniki strokovnih komisij pri PS ZLOS z naslednjima dvema spremembama : - za predsednika jadralne komisije je bil imenovan Franc Peperko iz AK Celje - za predsl:dnika komisijI: samograditeljev letal potrjen predlog. da je to predsednik DAGL »Bloke«. Ad. II. Predsedstvo se strinja s predlogom. da OS pri PS ZLOS uporablja samoupravne akte ZTKOS kot asociacije ZLOS. Ad. 12. Sprejet je bil predlog spremembe , 6, člena Pravilnika , sklada solidarnosti in to: - krediti se odobravajo do višine 5or)1, vrednosti sredstev. ki se nabavljajo. la dobo 5 let. z obrestno mero 20% , ~ ostale članice max. kredit do 100.000,- din. ista doba z isto obrest no mero. Obravnavano je bilo vprašanje sredstev fonda solidarnosti v višini 10.000,000.- din . ki bodo nakazana od TKS Slovenije. Sprejet je bil sklep. da se sredstva takoj nakažejo ALe Lesce za nabavo letala za padalsko dejavnost , ker je ALC močno obremenjen s kratkoročnimi krediti. oz. obrestmi zanje. O pogojih ALC za ta dodeljena sredstva pa bo PS ZLOS razpravljalo na naslednji seji PS . Sprejet je bil le sklep. da prej navedena sprememba 6, člena pravilnika sklada ne velja za sredstva, ki bodo takoj prenekazana ALC za nabavo letala. Ad. 13. Podana je bila informacija o organizacijskih pripravah na proslavo ob 100-letnici rojstva Edvarda Rusijana. ki bo septembra na letališču Brnik (12. do 14.9. 1986). Ker dokončno še ni znan obseg programa K VL je za dogo\ or o celotnemu programu še preuranjeno. Ko go le-ta znan, sekretar ZLOS z RSTO pripravi program ZLOS in se o sodelovanju dogovori s posameznimi centri pravočasno. Ad. 14. Sekretar je seznanil PS o prekinitvi delovnega ra zmerja

ob koncu leta (1. 1. 1987) s Stanetom Biziljem zaradi upokojitve in s tem nujnosti za objavo razpisa za to delovno mesto. Evidentirani kandidat za to mesto je Rok Golob iz Ljubljane. PS se strinja s to kandidaturo, a prošnja kandidata bo obravnavana na naslednji sej i PS . Ad. 15. - podana je bila informacija o let a lskem gorivu. Dosedanja preskrbljenost je dokaj dobra . Problematično postaja vprašanje sredstev za plačilo že naročenega go riva . ZLOS premostitven ih sredstev nima v več, a fakture za gorivo moramo plačati v DUR. - vodja jadralne. ekipe, ki se ~~ udeležila tekmovanja v AvstrahJI je podal informacijo o tekmovanju . Delegati so soglašali. da je bil nastop naših tekmovalcev us-

p~šen ,

a rezultati nad

pričakova

Pred dirkami

mml. -

Stane Bizilj je podal poročilo z obrazložitvijo o izračunu letnega rangiranja modelarskih klubov n a osnovi športnih rezultatov za »EMO •• Celje v preteklem letu . PS se strinja, da je bil izračun pravilen in , da pritožba omenjenega kluba ni osnovana, a še manj bojkot ob podelitvi priznanja za doseženo drugo mesto.

ZAPISNIK seje jadralne komisije pri PS ZLOS, 21. aprila 1986, v Ljublj a ni Navzoči: Franc Peperko predsednik (Celje), Ivo Šimenc (ALC), Marjan Medič (Ljubljan a) Gorazd Celan (Maribor), Drago Drmota (Postojna-Vrhnika), Edi Hojnik (Ptuj), Iztok Gravnar (Ajdovščina), Aleš Maraš (N. Gorica), Stanislav Potočnik (S. Gradec), Jože Napotnik (Velenje). Miran Ferlan, Rok Golob 111 Stane Bizilj . Odsotni : DLC N. mesto , M : Sobota, OLC Portorož Sejo je vodil predsednik komisije Franc Peperko. Dnev ni red seje je bil sprejet po ya bilu na sejo.

Sprejet je bil tudi sklep, da modelarska komisija na svoji prvi seji obravnava vprašanje tekmovalcev, ki v sezoni tekmujejo izmenično za druge klube, da bi dosegali boljše klubske rezultate na raznih medrepubliških tekmovanjih . Zapisnik sestavil Janez Brezar

SE1J;,\H STROhOVNJAJ<OV IZ SLOVENIJE V 1.ISTI ZKl'Z ZA LETO 1986 (odlok 3034/ 1-14 = t ' AJOOvi<CtNA

.OVO MESTO

Greif Avguat Hugerli Evgen Rot Alojz St('go ..... e . S reč ko Špa.apao Anton Štokelj Stoj an

Ka ste l i . Zmago Klemenčič Fran. Kos Slav-k o

',B

•

A A

',0

ALC LESCE Brodnik Branko . Bu.nč ič Drago l!ladnik Voj teb

Hrovat Mi lan Intibar DJ §an Kadun. Rojan Kraiiovee IlBrko Pesjak Gabrije l Poto č n ik Pave l

Sveti na Darko Š i trar Edo Stular Bruno Ze ro'", Jane z

8,I~

Brato! Andrej Omota Drago Jak 1i č Fran. Podbevhk Janez Pol.i.š ak . Jož e

•

A, O,7 A F A B A

CEWE 18- 20 A A,B A

Berginc Frane . Gliniek Drago

Karner Peter Kočevar

Hiro Pižom Žan

',D

WUBLJANA

A,R,IS 0,1 5 8,1 5 D,15 D,15

Berčič Maks Kralj Ivan LajoTi. Franc Okorn nado Orožim Silvo

Pire Marjan

'A A

Rode Bojan Slana Niko Škrln Matija ŠOTn Miha

Mož ina Boris O.epek Jož e Zomada Vojko POSTOJNA

F A,B

•

it ,0,1 5 O

AmbroUč Leopold BotoUn Jože ČUček Ivan ČUj Stan i s lav ČUš Zlatko Krepfl Karel Kolarič Kost ja Kolarič Igor Kralj Milan

lapuh Hajk

Piš ek Vinko Vind iš Miro Vule ! Milivoj

ras

And rej Čas Jože Č. ernič Jože Hithans Avgus t Potoč nik Stan i slav

Kranj. Vreno Majhen Jože

PuJ1ek Si J.vo Ve rba.nč ič Oto Voduhk Iztok Vrečko Edvard

}o~anika

B F B F , B F A,F

Adam Hiha Vidovič Jakob

A F

A A B F F O O A B B

A,n

D,1 5 A B

',0

•

A,n

F '

B,D 15

',B 8 ,15 A,n B

OKRAJ ŠAVE: A B D F I~

HUnSKA SOBOTA

A A

Leskovl C'k Harko lukan. Jože

OSTALI

B,D,15

',n

VELfNJE

Brezar Janez Go lob Jože Golob Rok c Gorjup Janči Stari ha Janez Vaupotič Make

Kralj Frane

A A

SLOVENJGAADEC

Cesn ik Tone Erjan !bdi Koroliu Jože

',B A,B D

Jl'nJJ

MAJUOOR

Kamplet Miba Kodrin Stanko

A,n ',B

PORTOOOŽ

A F

••

Fon Jože

. V, , "VV,

•• • ••• ••• •.•

••

18 .• 19 •• 20 ••

u č ite l j

jadro letenja motornega l etenja mot. l et . - pro lu. učitelj padalstva pr edmet eksp!. in pris. postopki psihofizio logija metodika poučevanja organiza. ija letenja u č itelj

učitelj

1, Republiško člansko prvenstvo V razpravi o predlogu, ali se prične prvenstvo 1. maja, a li preloži za teden dni , so sodel ova li vsi ·prisotni . Na osnovi izjasnit ev o o beh predlogih j e komisij a sk lenila, da se bo prven stvo pričel o I. maja , ker sta za preložitev prven stva bila sa mo d elegata Ajdovščine in Celja. Glede udeležbe tekmovalcev na prv enstvu p a je komisija s prejel a nas lednje zak ljučke : 1. vsem t ekm ova lcem naj leta lske šole o m ogoč ij o v času do prvenstva či m več trenažnega letenja 2. šo lski sveti, oz. upravnikiučit e lji morajo oce niti, a li je prijavljeni ka ndidat za prvenstvo u sposo blj en za tekmovanje za lete iz S. Gradca . . 3. vodstvo tekmova nja (tekmova lna ko misija) mora preveriti iz ove rjenih knjižic let enj a, ali im ajo ka ndidati po pravi lIliku izpo lnj en p ogoj 5 letov, hkrati pa komi sij a pripor oča. da bi im eli tekm ovalci leto šnji na let 20 ur in 300 pre letenih kil o metrov . 4. Za izpolnitev pogoj ev pod 3) omogoča AK S. Gradec trenažno let enje (aerovleko) od 26. a prila dalje 5. komisij a potrjuje pravilnik prvenstva z vnešenimi popravki up o ra be hand . fakt. 6. glede na na povedan o inšpekcijo ZKPZ mo rajo im et i vsi tekm ovalci karto ICAO . (Nadaljevanje na 4. strani)

(Nadaljevanje s 3. strani)

2. Republiško mladinsko prvenstvo v M. Soboti Komisija je soglašala, da se v pravilniku prvenstva zamenjajo določila o ocenjevanju izven letališčnih pristajanj in kazenske točke , ter veljajo ista določila, kot so v pravilniku članskega prvenstva . 3. Seja zvezne jadralne komisije, 25. 4. Komisija je za delegata ZLOS na tej seji pooblastila Marjana M e diča, seje naj bi se udeležila tudi tov . Starovič in Kolarič (zagotovljene 3 brezplačn e karte pri IAA). V razpravi so bila dana vsa navodila in s tališča ZLOS glede udel ežbe reprezentance na EP v Mengnu in Rietiju , s tem da ne more noben tekmoval ec sodelovati na obeh prvenstvih. Zlasti pa je treba razčistiti problem pokrivanja stroškov udeležbe (znesek, ki ga zagotovi LZJ). 4. Razno - državno prvenstvo v Bitoli: prevoz letal in voz z železnico odpade, ker bi znašali stroški prevoza za 12 letal med 2-3 milijoni din. Koniisija predlaga, da bi bil koordinator med ekipami ZLOS (10-15 ekip) in organizatorjem Marko Leskovšek (Velenje), soglaša pa tudi , da sodeluje na prvenstvu, kot sodnik Rok Golob, katerega je povabila LZJ. Miran Ferlan bo pripravil informacijo o meteo pogojih letenja v Makedoniji. Sklep komisije je tudi , da se po zaključku RJP skliče jadralna komisija ZLOS (v S. Gradcu), na kateri bo podrobnejša razprava o udeležbi na DJP v Bitoli, o kritju stroškov koordinatorja ekip in udeldbi na EP. Zapisnik sestavil S. Bizilj

Na' podlagi 36. č l e na Statuta Zveze letalskih organizacij Slovenije, je PS ZLOS na svoji seji 16.4. 1986 sprejelo naslednji :

PRAVILNIK solidarnostnega sklada kolektivnih članic ZLOS I. č l en Namen solidarnostnega sklada kolektivnih članic ZLOSje, krepiti materialno osnovo letalskih or-

ganizacij, ki so včlanjene v ZLOS. Ustanovitelj solidarnostnega sklada' pri PS ZLOS (v nadaljnem besedilu SKLAD) so letalske organ izacije, OZD ter druge organizacije in to: Aeroklub Ajdovšči na, Alpski letalski center Lesce, Aeroklub Celje, Aeroklub Ljubljana , Letals./<i center Maribor, Aeroklub Murska Sobota, Dolenjski letalski' center Novo mesto, Aeroklub Postojna, Aeroklub Ptuj, Obalni letalski center Portorož, Koroški letalski center Slovenj Gradec, Aeroklub Gorenje Titovo Velenje, Aeroklub Slovenske Konjice, Aeroklubi brez letalskih šol, Društvo »Bloke«, Modelarski klubi, Društva raketarjev, Društva balonarjev, Društva zmaJarJev. Clani sklada so lahko tudi OZD ter druge organizacije, ki se včla nijo v sklad, sprejmejo ta pravilnik in redno plačujejo letno člana rino. O sprejemu novih članov sklada odloča PS ZLOS. Sedež sk lada je pri PS ZLOS, Ljubljana, Lepi pot 6.

2. člen Dohodki sklada so: - letna kolektivna č l anarina, katere višino vsako leto določi PS ZLO S po statutu ZLOS, - presežek prihodkov nad odhodki PS ZLOS po zaključnem računu za vsako leto. Višino čiste ga dohodka za sk lad odobri skupščina ZLOS, - 10% čistega dohodka skupnih letalskih prireditev iz naslova vstopnine, - letne obresti za posojila iz sredstev sklada. - drugi nepredvideni dohodki sklada.

člen

Denarna sredstva sk lada so naložena na žiro račun: 50101-678251077 pri SDK . Podpisnike li stin za denarn<l sredst va sklada določi PS ZLOS. 4. čle n Sklad upravlja PS ZLOS, ki ga sestavljajo delegati članic sklada. Predsednik sk lada je predsednik PS ZLOS, v kolikor članice sk lada ne določijo drugače .

5. člen Iz sredstev sklada se odobrava-

jo: - krediti zaposlenih v - krediti - krediti rževanje, - ' krediti

za socialno varnost ZLOS, za zapadle anuitete, za investicijsko vzd-

za investicije. doba je do 5 let, z obrestno mero 20%. Posojila sklada odobrava PS ZLOS z 2/3 večino, na osnovi pismenih prošenj. Nihče ne more dobiti posojila iz sklada, če ni poravnal letne članarine ter vseh zapad lih obveznosti do sklada. Prolongacijo zapadlih pogodbenih obveznosti lahko odobri samo PS ZLOS, na osnovi pismene prošnje. Odplačilna

6. člen Višina kredita za aeroklube z dejavnostjo letalske šole je možna do 50% vrednosti sredstev, za ostale aer.Qk lube, modelarske klube in druge , ki plačujejo letno člana rino pa do 100.000.- din. 7. č l en O odobrenem posojilu sk leneta PS ZLOS in posojilojem a lec pismeno pogodbo. Strokovna, administrativna in knjigovodska opravila sk lada, 0wavlja DS pri PS ZLOS. 'Za to delo odgovarja sekretar PS ZLOS.

8. člen .. PS ZLOS vsako leto potrjuje za ključni račun sklada ter sprejme finančni načrt sklada za naslednje leto.

9. člen Sklad se lahk o ukine samo na podlagi pismenega za htevka vsaj dveh tretjin njegovih č l anic. V primeru pren ehanja delovanja sklada odloč i o razporeditvi sklada PS ZLOS , v primeru nesoglasja pa dokončno odloča skupšč in a ZLOS. 10. člen Ta pravilnik prične velj ati z dnem 16. 4. 1986, ko ga je spreje lo PS ZLOS. S tem datumom tudi preneha veljati Pravilnik sklada sprejet dn e 19. 3. 1982.

Predsednik PS ZLOS: ALOJZ GOJČIČ