Krila 8 1980

~

Kaj dela Zveza Delovna skupnost PS ZLOS, ki šteje vsega štiri člane kolektiva, trenutno uresničuje sklepe vseh samoupravnih struktur ZLOS na ravni republike. V te naloge spadajo tudi pogodbene obveznosti za TO in KRV. Nadalje se intenzivno pripravljamo na dve problemski konferenci, ki sta v programu RK SZDL: problemska konferenca na osnovi javne razprave o telesni kulturi ter problemska konferenca o družbenih organizacijah in društvih.

PS ZLOS je sprejelo 28. 6. 80 na seji pismene pripomhe, predloge in stališča za obe kknferenci. Gradiva je pripravila delovna skupnost PS ZLOS ali bolje rečeno sekretar. Od včlanjenih organizacij nismo prejeli niti ene pripombe odn05no predloga. Ponovno poudarjam, da to ni v redu.

Trdim, da je v tem pogledu še vedno prisotna subjektivna slika objektivne realnosti posameznika pri tako važnih ocenah in predlogih. Najlažje je pač "post fes tum" kritizirati, da stvari niso bile pravilno ocenjene in posredovane naprej. preveč

Drugi glavobol DS je gorivo za aeroklube. Delegatsko smo se dogovorili, da bomo združevali sredstva za odkup goriva

SPOŠTOVANI NAROČNIKI IN BRALCI! Krepka zamuda, s katero ste prejeli to številko KRIL, je posledica denarne stiske v blagajni n~e revije. Najbolj se pozna, da smo zbrali mnogo manj oglasov, kot je bilo predvideno, tiskali pa smo veČji obseg od planiranega.

Vse je kazalo, da bomo letos po počitnicah lahko izdali samo še dve številki! Počakati smo morali do oktobrske seje Pred<>edstva skupščine ZLOS, ki je odločilo, naj izidejo letos Še trije snopiči, namesto štirih.

Predsedstvo je razpravljalo tudi o usodi naše revije v prihodnjem letu: izdali bOOlO 10 snopičev za letno naročnino 150.- dinarjev. Račun sicerkaže, da bi morala zn~ati letna naročnina vsaj 180.- dinarjev, vendar so delegati menili, da bi s takim povišanjem preveč prizadeli najmlajše bralce. Morebitni primanjkljaj bodo solidarnostno pokrili aeroklubi , kot so se že lani obvezali s posebnim sporazumom.

UREDNIK

od ,,Petrola" in to 200 ton 100 LL v vrednosti 5,000.000 din. Na osnovi tega dogovora je DS v imenu PS ZLOS podpi. sala pogodbo s Petrolom. Na žalost so ta dogovor spoštovali samo ALC Lesce, AK Ljubljana, Dolenjski letalski center Novo mesto, AK Celje in AK Ptuj, ki so skupaj nakazali 1,400.000 din za 70 ton zoriva.

Kdo bo plačal razliko za 130 ton, ki postopoma prihaja iz uvoza in katerega je treba plačati v roku 14 dni, DS trenutno ni jasno. Ko ni bilo goriva, je bil problem; sedaj, ko smo ga uspeli dobiti, je zopet problem! Ta problem je zdaj rroblem upravnih odborov, letalskih šo in ga bodo morali nekateri upravni odbori bolj dogovorno reševati skupaj z aktivnimi letalci, ki so neposredno uporabniki tega goriva, ne da bi vedeli kaj več o problematiki okoli uvoza in o ceni ure letenja, v kateri predstavlja gorivo 1/4 cene stroškovure.

V letu 1981 naj bi naleteli 6.340 ur na motornih letalih za šolanje, trenažo in šport ter 2.000 ur poslovnega naleta.

Skupaj 8.340 ur ali 20 ur po pilotu (v letu 1979 je znašalo to poprečje 23 ur).

Jadralni nalet bi znašal 11.680· ur ali 20 ur po pilotu (leta 1979 je znašal poprečni nalet 18 ur). V padalstvu naj bi dosegli 5.000 skokov. Za uresničitev tega programa bi potrebovali 250 ton goriva iz uvoza v vrednostI 7,500.000 din. Vsi stroški v letu 1981 bi znašali 30,832.000 din. Če upoštevamo , da smo v letu 1979 prejeli 18,862.526 din družbenih sredstev in da za leto 1981 ne bo bistvenih sprememb, ,. otem vemo, da bomo morali sami ustvanti razliko v višini 11 ,969.474 din za izvedbo predvidenega programa v letu 1981.

V planiranju imam0 še vedno iste težave. Nekateri klubi pošiljaj o potrebne podatke , nekateri ne. Konkretno : plan potreb deviznih sredstev za uvoz goriva in rezervnih delov in revizij smo prejeli le od nekaterih centrov. Ostali ne potrebujejo nič esar. Ko bodo potrebovali, " bo že zveza uredila" vse potrebno. Zato jo imamo! Č as bi bil , da vsi tisti, ki tako mislijo , spremenijo svoj odnos do zvez, ki sama sebi ni namen, temve č je le mesto za skupne dogovore , plane in realizacijO in teresov v čl anjenih organizacij.

Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

r:efL,4 AVGUST - SEPTEMBER 1980 * LETOX. ST. 8-9

_v_

Nabralo se je gradiva, kot še nikoli ne - marsikateri manj nujni prispevek je moral na objavo v prihodnji številki, ko boste lahko prebrali tudi ž.e poleti obljubljene spomine in zanimivosti iz petdesetletne zgodovine celjskega aerokluba. Na žalost pa je ostala tudi kopica lepih fotografij, ki jih pozneje seveda ne bomo mogli več uporabiti!

Na naslovnici objavljamo posnetek s postonjskega letal išča, k i nam ga je poslal padalec Željko Radovič, na zadnji strani ovitka pa senzacijo z leškega letališča, o kateri preberite kaj več na predzadnji stra ni revije! počakati

naslovna

Na~

str. 12

Stane ima 50 let Letalska po~ta Uspehi niso slučajni Stirinajstkrat v ničlo Miting v Celju Pod kupolami v Lescah Skozi dež in oblake Podlehnik 80 Skrb za varno letenje Zdesetkane vrste Sport

4 6 10 14 16-17 18 22 26 27 28 30

str. 18

str. 27

rlttL,. izdeja Zveza letalikih orgeniZlcij Sloyenije v Ljubljini, L.pl pot 6 • Revija izhaja vsak mesac, razen juNje in avgulta • Gradivo za objavo v KRILIH prilp,vljo Ijub1telJ1 llrn!1stva brezplačno . D.narno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljene ZI n.. lovno Itran : 500 din za bOrvni diapozitiv, 300 din za črno-beli pozitiv. Z. točnost v.n.

1V0jlh prilplvkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo v.. kogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravn..,"" dlllvnosti , kot: modelarstvo, jadralstvo, pedalitvo, motorno letanje, raketarstvo, zmajarstvo in bOlonamvo. Ur8tlnittvo II pridrluj. pravico skrajlati , dopolniti .Ii prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakOYostnl zahtl .. v r"';ji • Urednilkl odbor: Gunav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janež Brezar, Tine Brudar (tIhnični urednik) , Tone t.rin , Dominik Greti, Hočevar Lučki , BIlizor Kartič, Llon Meur ič , Franček Mordlj, Marjan MoIIcon Igl ..mi in odgO'iorni ure<1nikJ , Jole""""c, Srečo ... tric . Tona Poiinc in Ciril Trč.k, jektor: Tone Golnik· Naslov ur.dniru.a: Marian MoCl<on, palmi predel 33,111081 Novo mesto' Prilplvkl ZI nlllednjo ltavilko morajo bit i v ur.dniru.u najpozneje do 10. dne tlkotaga m _ - Rokop;_ in slik ne vračamo, rlZln barvnih dllpozitivov in tujih knj~, če ji pri lomni ovolnice s powrttnim n"'ovom in potrlbnimi .znamkam i • NIllov UPrIve: Zveza leti likih organiztcij Slovenije, L.pi pot 6, poltni p.-lal 4118. 61001 Ljubll_. tllefon 1061 )-21-918, t.koči račun pri ZLO S, Itev. 50101 ~7B-151077. Spremembo nHlovI lP«oči1ll up,..i rhijl tir otJwtano napi~itl Itari in novi nIllov; upravi rtvlj. sporotit. tudi, &e revije na p .. jt.... tI rodno • Letna _otni", 120 din. _ posamezn. ttlVilk. 16 din • Greliena pripravi ln tilk: DoIenjtkl informativni ln tltkarltll cenItr, NOIfo '"'sto.

JUBILEJ

.

Naš Stane ima 50 let .

Cedalje manj je njegovih slik za krmilom letal - in čedalje več izza krmila slovenske letalske organizacije. Kje je težje držati kroglico na sredini, za palico dobrega starega aera-3, na katerem ima Stane več kot 90 ur, ali z občutljivim volanom slovenskega športnega letalstva, ki ga drži od leta 1975? Ni, da bi spraševal ...

Stane Menegalija, naš predsednik v drugem mandatu se je rodil 11. septemb· ra pred 50 leti v Štangarskih Poljanah pri litiji. Ko se je leta 1963 preseli v Kranj, ga je Silvo Orožim navdmil za letal~tvo in Stane je kmalu nato postal tudi član ALe, kjer se je najprej začel ukvaJjati z organizacijskimi zadevami v velikih prireditvah, kot je bil mitinc na Mmiku,

svetovno pad3J.sko prvenstvo v Lescah in podobnimi.

Potem pa je pričel tudi1eteti in nabral na aercu, cessni, supercubu in citabrii kar 380 ur. V Zadru je letel celo galeba!

Težko je našteti vse njegove dosedanje politične in druge odgovorne dolžnosti, katerih izkušnje so ga pripeljale v vodstvo ZLOS. Zdaj pa je tudi član predsedstva Letalske zveze Jugoslavije, član komisije za mednarodne odnose LZJ, član kadrovske komisije LJZ in v odboru za krepitev mllteria1ne osnove LZJ. Aktualno rubriko na teh straneh naše revije smo letos namenili perečim vprašanjem organizacije, in ker Stane ni hotel, da bi ob njegovi obletnici kovali biografijo, češ, ,,za to je še čas!", smo izkoristili prilomo&t v razgovoru z njim za razgled po n.ih prizadevanjih za pet let nazaj in za pet nIPrej :

Katere so bie tvoje glavne skrbi, odkar si predsednik?

Bili so težki časi, ko sem prevzel to dolžnost, saj nismo imeli dovolj letal, poleg tega pa so nas odrinili od samoupravnih virov za napajanje telesne kulture s pOjasnilom, da letalstvo pač ni šport. Z veliko prizadevanja smo morali potem družbi in odločujočim posameznikom dokazovati našo vlogo in pomen, da so nas vendarle priznali in sprejeli v zamisel financiranja.

Hkrati smo začeli tudi organizirano akcijo za nakup motornih letal, za cessne in Tomahawke iz uvoza z lastnim denarjem, za utve- 75 pa v okviru načrta in sporazuma pri Letalski zvezi Jugoslavije.

Danes, ko so ta letala OSnova za razvoj motornega športa pri nas, že morda malce pozabljamo, v kako brezup nem položaju smo . bili še komaj pred dobrim letom dni!

Navzlic prizadevanjem v okviru družbenega financiranja pa je bilo denarja še vedno premalo. Domala v vseh osnovnih organizacijah smo uvedli samoprispevek članov s prostovoljnim pridobitnim delom za klubske blagajne. Ta dejavnost nas še vedno rešuje, sicer niti životariti ne bi mogli.

Velika naloga v tem času je bila zlasti sodobnejša organiziranost Zveze. Uredili smo samoupravne odnose v letalskih centrih in se samoupravno organizirali, tako da smo vzor med republiškimi asociacijami z doslednim funkcioniranjem po teh načelih. Vse osnovne organizacije so se v svojih krajih vključile v samoupravne interesne skupnosti ter v dejavnost splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, nekatere tako prizadevno, da so dobile vrsto priznanja m pohval. Zelo dobro izpdnjujemo pogodbene naloge s KVL in PLO, tesno pa sodelujemo tudi zRepuliškim štabom za teritorialno obrambo.

Precej smo se ubadali z vzgojo in se končno organizirali v Posebno izobraževalno skupnost za šolanje letalskih kadrov ter tako odprli možnost za prvi lastni letalski oddelek pri Fakulteti za strojšnitvo ljubljanske Univerze. Uspešno smo sodelovali pri dopdnjevanju in spremembah letalske zakonodaje, še posebej pa smo se trudili za varnost letenja.

V športu odtehtamo glede na uvrstitve v vseh panogah ter glede na število pilotov in učiteljev več kot polovico vseh jugoslovanskih uspehov. V Sloveniji smo tudi začeli izdelovati kvalitetna plastična

jadralna letala ELAN DG-l00, ki so omilila pritisk na uvoz take športne opreme.

Spremljali smo gradnjo in vzdrževanje vzletno pristajalnih stez v naših centrih zgrajene so asfaltne steze v Portorožu, Slovenjgradcu in Velenju. Portorož je postal celo mednarodno letališče za mali promet.

In kl9 je še ostalo za v bodoče? Če smo že rešili mo tornj ake , pa ostaja odprto vprašanje dvosedih šolskih jadralnih letal in letala za osnovno šolanje padalcev. Še vedno ni rešen status vrhunskih športnikov letalcev in še vedno so ovire pri poslovnem letenju. Poslovna mala avi acija , ki temelji na turizmu in potrebah gospodarstva je ohromljena s prepovedjo za enomotornaletala ...

Urediti moramo status letalskih šol in licenc, ki zdaj niso ,,spričevala", čeprav imajo mednarodno veljavo. Tako bi premaknili tudi vprašanje fmanciranja za šolanje letalskih kadrov v naših osnovnih organizacijah.

Posvetiti moramo več pozornosti modelarstvu in urediti sistematično financiranje te naše osnovne dejavnosti. Povezati je treba interese šol in dijaških domov, kjer imamo še velike možnosti. Še vedno je nerešeno podaljševanje padalskih licenc, vključitev balonarjev in zmajarjev v ZLOS ter ureditev servisa za uvožena letala v Celju. Najti pa bomo morali tudi pot, kako zagotoviti našim centrom upravnike in mehanike, kako zgraditi namesto nekaterih premajhnih in dotrajanih hangarjev nove, kako zagotoviti rezervne dele in gorivo, kako izdajati strokovno literaturo ... Skrbi in dela je torej še dovolj!

Pomagali bomo pri organiziranju dejavnosti in gradji letališč v Beli krajini in Bovcu, zlasti pa pri gradnji novega letališča za AK Ljubljana na Brezovici.

Vse te naloge boste našli tudi v srednjeročnem programu ZLOS za naslednjih pet let. Zelim le, da bi pri njegovem sprejemanju zrelo in tvorno sodelovali vsi n~i aeroklubi!

Ta naša lebiska biografija je hkrati tudi Stanetova zgodba zrelih let. Zato smo se z njim ozdi nazaj in pogledali naprej. Iz srca mu čestitamo za nje$oY življenjski jubilej in za peto obletniCo njegovega krmarjenja v ZLOS! Da bo krOi#ica čimbolj v lreclioi, p. smo odgoyomi tudi mi .•.

MARJAN MOSKON

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION AIR 11AIL oVIA AEI o

Portoroški letalci v Postojni V juliju so gostovali v Postojni letalci iz obalnega letalskega centra Portorož. V

okviru svojega letnega programa za letošnje leto imajo internat mladih jadralnih pilotov začetnikov.

Glede na ovirano delo na domačem letališču so se odločili za letenje na postojanskem letališču. V ta namen sta upravi obeh klubov že pred pričetkom letalske sezone podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju za letalsko Sezono 1980. Sodelovanje zajema poleg strokovnih k adrov tudi materialna sredstJU obeh letalskih klubov.

Mladi jadralni piloti so se v in tematsko življenje na letališču popolnoma vživeli.

Edina ovira je bila muhasto vreme, katero jih je spremljalo že od samega začetka. V pogovoru z udeleženci tečaja in vodjem tečaja tov. Benjaminom Ličerjem, sicer upravnikom obalnega letalskega centra Portorož in učiteljem motornega in jadralnega letenja, smo izvedeli, da je priprava na praktični del tečaja potekala že od februarja. Jadralni piloti so im'?li v zimskim času intenziven teoretičen del teča­ ja in zdravniške preglede. Po končanih teoretičnih izpitih je ostalo za praktični del tečaja pet mladih fantov iz Portoroža 'n okolice. Predvidevamo, da so res iz brali najboljše, kateri bodo v naslednji letalski sezoni v Portorožu okrepili nove vrste jadralnih pilotov.

Portoroški jadra Ici na postonjskem letališču

Tako je na postojnskem nebu zopet živahno, saj kljub slabemu vremenu letalski motorji nenehno šume in jadralno letalo velegantnem loku zavija nad letališčem Poleg osnovnega šolanja v jadralnem letenjU pa izvajajo svoj program tudi letalci postojnskega kluba letalcev tako v jadralni, motami in padalski sekciji. Želja vseh ljubiteljev, ki Se dobe na letališču, pa je: izboljšanje vremena, s tem pa tudi večja možnost za jadralno letenje.

ANDRD BRA TOŽ Postojna

Venem dnevu 7 trikotnikov Zaradi velikega števila prijav za letošnje republiško jadralno prvenstvo, smo se na .sestanku jadralne sekcije dogovorili, da bo barve Letalskega centra zastopalo osem jadralnih pilotov. Zato se je vseh osem pilotov pričelo resno pripravljati za prvenstvo. Ker pa je bila letošnja zima nekoliko daljša kot običajno, nam je preostalo le nekaj letalskih dni do pričet­ ka prvenstva, pa smo jih s pridom izkoristili. Eden izmed teh dni je bil tudi dan, ki se ga bomo v zgodovini Letalskega centra Maribor še dolgo spominjali - 13. april 1980.

Dan poprej smo se "podili" okoli letališča in "pilili tekmovalno taktiko."

Večer ni kazal na lepši jutri, vendar je le priš!l ta dolgo pričakovani dan.

Ze okoli šeste ure smo se začeli zbirati na letališču in občudovali lepo vidljivost, ki ni bila v skladu s prejšnjim dnem. Lepo jutro je v nas zbudilo obilno mero optimizma in z njim tudi različne predloge.

X .'d njimi smo se najbolj ogreli za "slovenski trikotnik", pri tem pa se je pojavil problem, kako spraviti v najkrajšem času vseh sedem letal v zrak, ker je bil sposoben za letenje samo PA - 18. To smo rešili z "zgodnjim" šlepanjem, ker so prvi kumulusi začeli nastajati že ob 7,30.

Pri tem se nam je parajal sum, če ni morda vSe skupaj prezgodaj in se bo popoldan "zapiralo", kljub trditvam meterologov, da se ne bo.

Prvi so vzleteli okoli devete ure in takoj se je pričel boj za obstanek v zraku.

Sporočila po radiu niso bila preveč obetavna, vendar smo vztrajali, ker Se je situacija iz minute v minu to iz boljševala.

Okoli 10,30 so prvi krenili proti Lescam,

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION AIR 11AIL oVIA AEI o

zadnji pa so bili še v šlepu. Pohorje smo preleteli brez večjih težav. Nekaj muk nam je prizadejala samo luknja okoli Slovenj Gradca in Velenja, vendar so pričeli nastajati tudi prvi kumulusi, pogled na hribe pa nam je vlil novega upanja. Tam so bila močna dviganja do 4 mis z bazami 1700 m, kar nam je omogočilo visoke hitrosti preskoka pod bazami. Motilo nas je le to, da so bili vrhovi najvišjih vrhov v oblakih. Leteli sm0 v treh skupinah, to pa zaradi tega, ker nas večina Še ni letela v hribih in so nam iz~ušnje izkušenih jadralcev veliko pomemie za prvo "srečanje z Alpami." Pri Zaplati in Storžiču smo srečali Celjane, ki so že obrnili v Lescah in so nadaljevali spreletom Ob 11,30 se je vsul prvi plaz na pIVO obratno točko v Lescah, najbolj pa nas je presenetilo, da so Leščani šele startali.

Potem smo leteli po hribih do Menine, od tam pa po najkrajši poti proti Novemu mestu. Dviganja so bila še vedno močna, 2 do 3 mis z bazo na 1800 m. Nad Novim mestom smo obrnili ob 13. uri in šele tam so Se pričele manjše težave; pa smo jih uspešno prebrodili.

Po.,zadnji stranici so bili kumulusi bolj na redko posejani, zato smo izbirali med dve~ mo.žnostima. Ena je bila po najkra/sl poti domov, čeprav je bila malo slabša na pogled, d1Uga pa proti Celju in od tam proti Mariboru. Skupina, ki se je odločila za najkrajšo pot, je imela nekaj težav, daljša pot pa je bila termično boljŠa.

Na letališču v Mariboru smo pristali okoli 14. ure tako, da je bila časovna razlika med prvim in zadnjim samo 20 '!'~n.ut. Trikotnik smo oble teli v pičlih stmh urah s solidno potovalno hitrostjo.

Uspeh je bil popoln, saj je kar sedem letalcev iz istega kluba obletelo trikotnik, od teh pa pet prvič, ki so s tem preletom potrdili trikotnik Subotica-Borova--Ečka-Subotica. Prvič so slovenski trikotnik 300 oble teli: Branko Bunderla (cirrus st.), Tone Lipovšek (cir1Us st.), Boris Robar (cirrus st.), Franci Šalamun (cirrus st.) in Bojan Zadravec {jantar st.}. Zahvaliti pa se moramo letalcema Borutu Beni(}iču (jantar st.) in Mirku Zadravec (janta~ st) ki. sta nam "olajšala" let po trlkotmku ln upravniku Letalskega centra, Maribor Rudiju Erjavcu, ki je bil

pobudnik te odločitve in Jožetu Majhnu, ki nas je neumorno vlekel v zrak.

BOJAN ZADRA VEC Za Letalski center Maribor

RC modelarji za "Pokal Dražgoše" V počastitev spom;na na praznik dneva borca je Aeroklub Kranj organiziral medklubsko tekmovanje radijskovodenih jadralnih modelov. Tekmovanje je bilo 29. 6. 1980 v Dražgošah, ki so sicer znane po dražgoški biti iz NOB. Pred začetkom tekmovanja so Se tekmovalci zbrali ob spomeniku, kije bil postavljen v spomin na to bitko. Pomen in potek le-te je navzočim pojasnil eden izmed njenih udeležencev.

Program tekmovanja je vseboval prelet od Dražgoš do Rudnega. Dolžina preleta je bila 4 km, višinska razlika pa 350 m Poleg preleta je bilo treba pristati v določenem cilju ter na poti pravilno preleteti določene točke. Celoten program je bilo treba izvesti v 12 minutah.

Vsak predčasen prelet na cilj, oz. zamudo ali napačno preleteno točko so kaznovali z jemanjem točk. Pristanek v cilj So ocenjevali na običajen način po ustaljenem FA1 pravilniku.

Tovrstno tekmovanje je bilo pri nas organizirano. Tekmovalci so bili zpdovoljni, saj je bil program zanimiv.

Zelimo, da bi to tekmovanje še kdaj organizirali, da bi postalo tradicionalno in da bi nanj povabili tudi modelarje iz drugih SR-AP, pa tudi iz tujine. Tekmovanje so več kot dobro organizirali požrtvovalni in izkušeni modelarji iz AK Kranj. Za prevoz tekmovalcev od starta do cilja so bili priprovljeni 4 avtomobili, zasebna lastnina modelarjev iz Kranja.

Startalo je 18 tekmovalcev iz 4 klubov.

Skoroj vsi so uspešno prišli do cilja, kar dokazuje, da so tekmovalci dobro obvaladali tehniko vodenja modela.

prvič

Trije najboljše uvrščeni so Milan Lenart iz AK Kranj, Boris Sekirnik iz AK Ljubljana in Ferdo Majer iz RC Maribor.

Prehodni pokal "Dražgoše" so osvojili modelarji iz AK Kranj.

OTOKAR HL UCHY Ljubljana

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AvrON AIR 11AIL oVIA AEI o

Aeropiknik v Postojni Postojčani so se odločili, času zopet organizirajo

da po dolgem na letališču AEROPIKNIK V ta namen so pripravili tudi krst dveh novih jadralnih letal, katera so prejeli pred kratkim CIRRUS in DELFIN sta prav gotovo najbolj razveselila jadralce, saj se jim tako odpirajo velike možnosti za doseganje boljših športnih rezultatov na tem področju.

Zanimanje za prireditev, ki je bila prvo soboto in nedeljo v avgustu, je bilo veliko, kar kaže tudi velik obisk prijateljev letalstva. Vskromnem programu letalske dejavnosti so sodelovali tudi letalci iz Ajdovščine in Portoroža ter tako Še bolj popestrili program prireditve.

Nedeljski obisk in veliko zanimanje za prevoz z AEROTAKSIJEM potrjuje, da bi morali v Postojni čimprej misliti na letalo, ki bi služilo temu namenu. Še zlasti če vemo, da gre skozi Postojno v tem času zelo veliko turistov, ki obi!čejo znamenito Postojansko jamo. .;ANDREf BRA TOŽ Postojna

razredni stopnji osnovnega šolanja, ko še niso likovno "obremenjeni" - se izražajo Še prvobitno in zato lahko še manj. pogrešijo.

To je pokazala tudi uspela likovna razstava na temo letalstvo v domu leta/cev v Beogradu, kakor tudi slikanje na asfalt pred letališko zgradbo v Batajnici, kamor smo izbrali pionirji in mentorji bili povabljeni na nagradni izlet.

Celo nam odraslim je obisk enega izmed vojaških letališč ne samo paša za oči, temveč globoko doživetje in nagrada za vložen trud pri delu z mladimi v šoli Obenem je to prijetna, neprisiljena oblika zbliževanja s predstavniki iz bratskih republik.

O vtisu, ki ga tako prijeten zlet pusti na mladem človeku-pionirju, ki je temelj naše bodočnosti, ni potrebno posebej govoriti. Mali pionirji z odročnih osnovnih šol bodo gotovo Še dolgo živeli pod vtisi iz Batajnice, kjer jim je bi/o tako rekoč VSe novo .

Prijetni občutki in spomini na bivanje venem izmed centrov vojaškega letalstva bodo vsem udeležencem zleta nova spodbuda in obveznost za nadaljnje delo in sodelovanje na podobnih razpisih.

Menim, da imajo komisije za propagando ZLO po repUblikah pravi/en način dela z mladino; odziv šol na razpise v Sloveniji pa je, 7Ihko rečemo, dokaj skromen, saj določenih regij sploh ni opaziti, čeprav imajo mnoge še najbolj razvite letalske centre. Veljalo bi opozoriti zavode za šolstvo po regijah na sodelovanje v razpisih; namen akcije je goto J7 o tudi množičnost, s čimer se zagotovi širši in boljši iz bor del.

Nekateri v teh razpisih sodelujemo že let in ni nam žal, kajti presenečenja, ki jih pripravi ZLOS vsako leto ob koncu natečaja, so res prijetna in pritegnejo k nadaljnji ustvarjalnos ti.

Javna zahvala v imenu slovenskih mentorjev r natečaju, ki smo preŽiveli v Batajnici nepozabne dneve, gre gotovo Zvezi letalskih organizacij Slovenije za kvalitetno organizacijo zle ta, posebno pa šesvodji potovanja Janezu Grošlju, ki je s prefinjenim občutkom vodil Slovence na IV. zletu letalskega podmladka v Batajnici.

A. HRIBERŠEK več

Novi letal i v Postojni

Vtisi s IV. zleta V Batajnici

RfLIf 8

Leteti, davna želja človeka, Se v današjem času pri mladih ljudeh kaže še v posebni meri. Zato ni slučajno, da se učenci na razpis Selenitska paleta množično odzovejo, :če so ~eveda pravilno spodbujeni za likovno ustvarjanje. Verjetno je najlažje uspeti pri učencih na

mA LETALSKA POŠTA PAR AvrON o AIR MAIL VIA AEI o

o

Dnevi v Batajnici

o

obeh skokih (izvedli So samo dve seriji skokov) doskočili v "nuio ".

Ptujčanom Se opravičujem in upam, da je zdaj pravici zadoščeno. N(lj povem, da Sem podatke o tekmovanju dobil po telefonu tik pred tiskom majske številke naše revije, ko uradnega biltena s tekmovanja še nismo prejeli, da bi preverili podatke.

L.MESARIC

Na šolo smo dobili razpis o letalstvu.

Med mnogimi, ki so se prijavili, sem bila tudi jaz. Napisala sem spis z naslovom, ki se je glasil "Kako bi kot mlad letalec branil svojo domovino." Tovarišica je spise odposlala v Ljubljano. Med tremi srečnimi nagrajenci sem bila tu di jaz.

Nagrajenci iz cele Slovenije ,.smo se z brali v Ptuju, odkoder smo z avtobusom krenili proti Beogradu. Kar kmalu smo se med seboj spoznali in pogovor je stekel.

Postali smo živahni.

Končno smo prispeli v vojaško letališče Batajnica. Svoje stavri smo odnesli v vojašnice, ki so jih vojaki prepustili nam, VELIK USPEH MLADIH JADRALsami pa so Se odselili v šotore. Po dolgi CEV SRBIJE IN VOJVODINE NA vožnji smo bili seveda vsi lačni, zato smo se takoj odpravili večerjat. Med vojaki TRENAŽNEM LETENJU smo srečali tudi rojake, ki so nas bili zelo Trije zlati in trije diamantni pogoji! veseli. Dolgo smo se z njimi pogovarjali, toda bili smo zaspani in smo z veseljem Subotica. - Po več letih so mladi legli k počitku. jadraici iz Srbije in Vojvodine v teh dneh Naslednji dan smo bili na Dedinju, kjer dosegli viden uspeh. Na trenatnem lesmo Se poklonili na grobu velikega prija- tenJu so na subotiškem letališču "Bikotelja mladih, maršala Tita. Bili smo tudi v vo opravili prelet v trikotniku SubotisrediŠČU mesta Beograd, kjer smo nakuca-Borovo-Ečka-Subotica v doltini povali, pa še na Avali. Spoznali smo se 300 km in s tem dosegli enega izmed tudi z ostalimi nagrajenci iz Jugoslavije. dveh pogojev za osvajanje zlate C značke Sklepali smo nova poznanstva in prijatelj- jadralnega pilota. stva. Vojaki so nam pripravili tudi letalski Te rezultate so dose?Ji: Marija Letič miting in zadnji večer so nam prikazali ( 19), članica AK ,,Ivan Sarie" iz Subotisvoj program Upam, da bom tudi prihodnje leto ce, Sicer študentka; Nenad Isakovie (17), med izbranimi srečneži, ki :;bodo štiri član AK Beograd, učenec četrtega raznepozabne dni preživeli v kakem voja- reda smeri za zračni promet na šoli škem letališču med prijatelji iz številnih "Petar Drapšin" v Beogradu, in njihov starejši kolega Dušan Pavlovic (42),in AK krajev Jugoslavije in vojaki.

Smederevska Palanka, sicer učitelj leteJASNA GLA )01 ( nja.

I. OŠ Dane Šumenjak, Murska Sobota Marija Letie in Nenad Isakovie letita šele tretjo odnosno drugo letalsko sezono in v tem kratkem obdobju sta dosegla vidne rezultate. Lansko leto sta oba V majski številki je bil obljavljen čla­ osvojila srebrno C značko pilota-jadralca. nek z rezultati z 2. državnega študentske- Da bi osvojila zlato C značko, morata izpolniti še pogoj višine preko 3000 ga prvenstva v padalstvu. metrov. ,Letos bo v Bihaeu organiziran Padalci AK Ptuj so me opozorili, da podatki niso točni. Preveril Sem uradni tečaj letenja na valovih, pa obstajajo vse motnosti, da osvojita zlato C značko. bilten in ugotovil, da je pripomba umestna. V članku Sem navedel, da je med M KRSTINIC posamezniki zmagal Ljubiša Naumovič, v resnici pa So si prvo mesto delili trije Mladima letalcema posebno Nenadu Isatekmovalci: Janez Vidovič - AK Ptuj, kovicu, ki ima šele 140 ur naleta in samo Šandor Bačašaš iz Novega Sada in Ljubiša 1300 km prele ta , tudi mi čestitamo in Naumovič iz Leskovca. Vsi trije so v mu želimo Še veliko uspehov!

1

Popravek

c) reševanje navigacijskih nalog: 1. Danilo HOJNIK - Milan KRALJ; Ptuj: 377 točk 2. Mijo BAN · - Milan POPOVIČ; Osijek: 373 točk 3. Nijaz DELIČ - Vlado KUKAVlCA; Borova: 372 točk d) generalna razvrstitev za pokal maršala Tita: 1. Drago KREPFL - Matevž CEST887 točk

NI~;Ptuj:

2: Danilo HOJNIK - Milan KRALJ; Ptuj: 877 točk 3. Mijo BAN Osijek 873 točk

Uspehi niso

Zmagovalci letošnjega JAR prejemajo pokale (slika v naslovu) - gostje rla zaključni prireditvi (slika desno)

slučajni

Zveza letalskih organizacij Jugoslavije je letos XXIII. organizirala aerorelij motornih pilotov republik in pokrajin od Valjeva (Banja Luke) do Celja. Tekmovanje za največjo lovoriko motornih pilotov, pokal maršala Tita, je potekalo od 14. do 17. avgusta. Tradicionalno se tekmuje na etapah v treh disciplinah: v reševanju navigacijskih nalog, točnosti letenja in pristajanja ter v časovni toč­ nosti.

Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 22 ekip, s tem da sta ekipo sestavljala pilot in kopilot. Doseženi rezultati so naslednji: a) časovno točnost: 1. Drago KREPEL - Matevž CESTNIK; Ptuj: 416 točk ~. Danilo HOJNIK ~ Milan KRALJ; Ptuj: 410 točk 3. Nijaz DELIČ - Vlado KUKAVlCA; Borovo: 409 točk b) točnost pristajanja: 1. Drago KREPEL - Matevž CESTNIK; Ptuj: 10 točk 2. Josip KLOBUČAR - Dragutin KULUNDZIČ; Osijek: 110 točk 3. Radosav VUJOSEVIČ - Zoran MODLI; Beograd: 110 točk

Milan POPOVIČ' '

V imenu predsedstva SFRJ je izročil zmagovalcu pokal maršala tITA predsednik predsedstva SR Slovenije tovariš Viktor Avbelj~Rudi (prvi z desne). Med gosti na letališču Levec pri Celju pa je bil tudi član predsedstva centralnega komiteja ZK Jugoslavije tovariš Andrej Marinc (drugi z desne) in general podpolkovnik Stevan Roglič, komandant vojnega letalstva in protizračne obrambe (v uniformi).

Organizatorjem letošnjega maršalovega aerorelija, dekletom in fantom aerokluba v Valjevu in Celju, gre vsa zahvala in pohvala za odlično organizacijo in izvedbo tekmovanja. Člani aerokluba Ptuj, pa ne le člani, vsi, ki poznajo naša naprezanja in napore, da bi dosegli čimboljše rezultate v motornem, jadralnem, padalskem in modelarskem športu, smo resnično ponosni na uspehe, ki so jih dosegli naši štirje tekmovalci! Ne Je zmagovalcem, tudi posameznim članom našega društva so prijatelji, znanci in naši simpatizerji stiskali roke in izražali svoje zadovoljstvo nad uspehi naših fantov. Čestitkam so se pridružili tudi družbenopoHtični .delavci in predstavniki temeljne telesne kulturne skupnosti naše občine ob sprejemu, ki ga je pripravil predsednik skupščine tovariš Cveto Doplihar.

Iskreno povedano smo si te lovorike tudi iz Srca želeli. Vsako leto smo potihem načrtovlai, kako osvojiti pokal maršala Tita. Res je, da smo še nekaj let nazaj tekmovali z AERO 3 in nam to letalo ni dopuščalo večjih upov za uspeh. Danes smo odlično opremljeni z motornimi letali in se lahko kosamo s slehernim klubom doma, pa tudi v tujini. Vendar, pomembnejši od stroja so ljudje.

VzgOjili smo vrsto motornih pilotov, ki s Srcem in dušo delajo v aeroklubu.

Mednje gotovo sodijo' tudi zmagovalci XXIIll. relija motornih pilotov Jugoslavije. Zma.gati v tako močni konkurenci športnih \.pa tudi profesionalnih) pilotov iz cele države pomeni optimalno združiti športnikova naprezanja in sposobnosti s~roja. ,Pilot in leWo sta v popolni soodVlsnost~, vsak spod~j.aj človeka ali stroja pomem le tekmovatI ln ne zmagati. Kljub temu,. da smo letos osvojili polovico medalJ, s tem pa tudi 'pokal maršala Tita, smo v klubu prepričani, da mora Titov pokal romati iz k luba v klub, od tekmovalca do tekmovalca, vendar osvojen v častnem in poštenem boju.

Ni ga med motornimi piloti, ki si ne bi iskreno želel osvojiti največjo trofejO motornega letenja pri n~ . Zal uspehi niso slučajni, temveč zahtevajo precej odrekanj pilota v njegovem osebnem življenju, pa tudi ogromno posluha širie družbene skupnosti in organizacij združenega dela za moralno in materialno podporo klubom.

Zmagovalci v časovni točnosti

Zmagovalci v točnosti pristajanja

atU12

Zmagovalci v reševanjo navigacijskih nalog

Drago KREPFL roj. 1942 Zaposlen v Komunalnem podjetju Ptuj, kot direktor delovne organi· zacije. Leti v aeroklubu Ptuj od leta 1971, je učitelj motornega letenja in je doslej naletel 880 ur.

Matevž CESTN I K roj. 1938 Zaposlen v Komunalnem podjetju Ptuj kot direktor TOZD Komunalni servisi. Leti v aeroklubu Ptuj od leta 1954 in je doslej naletel 600 ur.

Danilo HOJNIK roj. 1950 Zaposlen v aeroklubu Ptuj, kot učitelj motornega in jadral nega letenja. Leti v klubu od leta 1968 in je odslej naletel 1300 ur.

Milan KRALJ roj. 1949 Zaposlen v Komunalnem podjetju Ptuj kot elektrikar. Leti v aeroklubu Ptuj od leta 1968, je učitelj motornega letenja in je dOSlej naletel 650 ur.

Napisanih receptov za dosežke in Uspe-o he v letalstvu ni. Pa tudi dvoma ni, da so rezultati plod stihije. Samo z organiziranim, načrtnim in marljivim delom lahko upamo na uspehe. Soodvisno je potrebno vlagati denar v materialno .opre!T.O klubov in vzporedno delati na izobraževanju in vzgoji motornih pilotov, jadralcev, padalcev in modelarjev. Napredku v slovenskem padalstvu pa lahko bistveno pripOOloremo vsi tisti, ki ljubiteljsko ali poklicno delamo v njem. Ne smemo zanemariti odgovornosti do Samoupravne organiziranosti naših društev, vloge skupŠČin oziroma letnih konferenc in njih izvršnih organov.

Blago povedano so v nekaterih klubih letne skupŠČine slabo pripravljene, med zasedanji skupŠČin pa predsedstva (izvršni odbori, upravni odbori) ne opravljajo svojih nalog.

Tudi v tem družbenem delu naše aktivnosti tiči ogromno neizkoriščenih rezerv za še večje dosežke klubskega, s tem pa tudi celotnega slovenskega letalstva.

ALOJZ GOJČIČ

S sprejema tekmovalcev pri predsedniku občinske skupšč i ne Ptuj

USPEH PADALCEV NA DRŽA VNEM PRVENSTVU

Štirinajstkrat v ničlo V dneh od 27. 8. do 31. 8. So bili zbrani padalci iz vseh republik in pokrajin na športnem letališču Butmur pri Sarajevu in se borili za najvišje naslove 28_ državnega padalskega prvenstva za člane in članice.

Z veliko borbenostjo in željo po čim boljšem uspehu so izstopali slovenski padalci, predvsem mladinci, ob koncu pa so pobrali tudi največ odličij. Med člani je nastopilo 51 članov v neajstih ekipah, med dekleti pa samo osem posameznic brez slovenskega zastopstva, kar padalstvu v Sloveniji prav gotovo ni v ponos. Člani so zastopali Slovenijo z -dvema ekipama. V prvi so bili člani Janez Šafarič (M. Sobota), Žarko Španinger (Maribor), Maks Humar, Branko Hrast in let~nji mlarli;nski državni prvak Darko Svetina, vsi' IZ Lesc .Drugo ekipo so sestavljali samo mladinci: Benjamin Šmid, Matjaž Lazar, Roman Božič, Iztok !ug, vsi iz ALe Lesce, in Ptujčan Bojan Zmavc. Prav ti so najprijetneje presenetili

in močno zmešali štrene starejšim izkušenim tekmovalcem.

Naslov absolutnega državnega prvaka je ponovno osvojil Ljubiša Navmovič, član ekipe Srbije in lanski dobitnik ZLATEGA ORLA, najvišjega športnega priznaja v Letalski zvezi Jugoslavije. Maks Humar je že tretjič postal vice šampion.

Prvemu mestu je bil zelo blizu, zapravil pa si ga je z napako v disciplini skokov na cilj, kjer je s 23 cm v osmih skokih zasedel samo peto mesto, Navmovič pa z 20 cm tretje. Bronasto kol~no za skupno uvrstitev je osvojil Janez Safarič, Darko Svetina pa je bil četrti. Na naslednjih mestih so sledila prijetna presenečenja.

Benjamin Šmid se je uvrstil na šesto mesto, Španinger je bil osmi. Lazar deseti in najmlajši mladinec, Roman Božič, dvanajsti. Tako se je uvrstilo med dvanajsterico kar sedem slovenskih tekmovalcev, med temi pa so kar štirje mladinci. To kaže na še lepo prihodnost slovenSkega padalskega športa.

Za vse, ki ne poznajo trdega in dela leških padalcev pod vodstvom Draga Bunčiča, je bil prijetno presenečenje Darko Svetina. V disciplini skokov na cilj z višine tisoč metrov je prepričljivo osvojil prvo mesto in kot mladinec osvojil naslov državnega prvaka v tej disdplini. Po osmih skokih sta bila Svetina in Šafarič enaka. Oba sta imela po osem ničel. Morala sta nadaljevati s skakanjem. V devetem skoku je imel Šafarič slabše živce in je naredi napako, Svetina pa je skočil ponovno v ničlo in tako osvojil prvo mesto. Za konec mu je bilo dovoljeno opraviti še en skok in tudi tega je sklenil z ničlo. S tem pa je postavil tudi državni rekord zaporednih skokov v ničlo. Slabo je zaključil to diSCiplino član državne reprezentance Leščan Branko Hrast. V petem skoku je pristal več kot pet metrov od cilja in si zapravil možnosti za boljšo končno razvrstitev.

V disciplini figurativnih skokov z višine 2000 metrov so spet slavili slovenski načrtnega

Na državnem prvenstvu v Sarajevu ·so se uvrstil i v državno reprezentanco štirje tekmovalci iz slovenskih klubov (od leve proti desni): Janez Šafarič, AK Murska Sobota, Darko Svetina, Maks Humar in Branko Hrast (vsi trije ALC Lesce). Posnetek jih kaže dan po vrnitvi s svetovnega prvenstva, ki je bilo v Bolgariji (Foto: Mesarič)

REZULTATI 28. PADALSKEGA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE OD 27. - 31. 7.1980 Plas man

1 2 3 4 5 6-7 6-7 8 9

lo 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 :9 3.0 '31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44

45 46 47 48 49 50 51

Priimek in ime tekmovalca

NAUMOVIC Ljubiša HUMAR Maks ŠAFAR IČ Janez SVETINA Darko PAVIČEVIC Zoran S IČ Rudolf ŠMID Benjamin ŠPANINGER Žarko PIRC Zdravko LAZAR Matjaž KATALINIC Jurica BOŽIČ Roman MANDIČ Jovica MALENICA Krunislav HODŽI6 Muharem KLJAJIC Slavko ELEZOVIC Darko DRAGOSLOVI6 Nenad MATARI6 Ištvan ANTON IC Velibor HRAST Branko DEBELJAKOVI6 Zvonko MITEV Mir č e JUG Iztok GAVROVSKI Vande PAVLOVIČ Momč ilo

ŽMAVC Bojan TORLAKOVI6 Bekir MAKOVAC Željko MILIČEVI6 Radoslav ŠIKAC Stjepan BABOVIC Slobodan PETRANOVI6 Željko MUJČINOVIC Smail BAČEVSKI Veljko HUSI6 Mehmed IVANOV Gore ADAMOVIC Miroslav VIRAG Boris STANOJEVSKI Dragan JAKUPOVIC Enes FUNČI6 Slavko KARIC Senad PEŠUT Nenad YL Bindžija DULJAZEKA Gzim LJUCA Hajro KU~OVI6 Saša DU' ANIC Ljubiša ČEKI6 Mevludin JANKOV IC Miodrag

rce'L415

Ekipa, pokrajine, republike Srbija Slovenija 1 Slovenija 1 Slovenija 1 Srbija VojvodinI\.

Slovenija II Slovenija 1 Hrvatska 1 Slovenija II Vo j vodina Slovenija II BIH 1 BIH 1 BIH 1 Vojvodina Hrvatska 1 Vojvodina Vojvodina Kosovo Slovenija 1 BIH 1 Makedonija Slovenija II Makedonija Srbija Slovenija II BIH II Hrvatska II Srbija Hrvatska 1 Srbij a Hrvatska 1 BIH II Makedonija BIH II Makedonija BIH I Hrvatska II Makedonija BIH II Hrvatska II BIH II Hrvatska II Kosovo Kosovo Cr. gora Cr. gora Kosovo Cr. gora Cr. gora

Cilj s 1000 m - 8 skokov rezu.Lmesto točke tat ( m) 0,20 0,23 0,00

0,00

1,11 0,23 1,28 1,04 1,51 0,51 0,83 2,00 0,66 1,60 0,58 0,20 1,06 3,85 4,85 4,19 6,44 0,82 1, 94 3,32 6,52 6,04 7 ,12 3,75 2,02 6,31 6,80 7,42 6,27 2,33 3,61 4,24 9,10 9,96 6,12 8,05 6,35 6 ,49 6 , 98 16,25 10,06 17,24 21,94 21,36 23 , 68 30,03 34,85

3 - 4 5 - 6 1 - 2 1 - 2 14 5 - 6 15 12 16 7

lo 19 8 17 11 3 - 4 13 25 28 26 34 9 18 22 36 29 39 24 20 32 37 40 31 21 23 27 42 43 30 41

33 35 38 45 44

46 48 47 49 50 51

tekmovalci. Vsak je izvedel po štiri skoke. Najboljši brez prave konkurence je bil Maks Humar, drugi je bil Hrast in tretji

9 25 1 1 196 25 225 144 256 49 100 361 64 289 121 9 169 625 784 676 1156 81 324 484 1296 841 1521 576 400 1024 1369 1600 961 441 529 729 1764 1849 900 1681 1089 1225 1444 2025 1936 2116 2304 2209 2401 2500 2601

Figure z 2000 m, 4 sk. rezu.L mesto točke

~a;ec)

35,40 30,92 39,34 42,14 40,48 44,20 39,06 43,13 36,48 47,10 46,20 42,76 47,64 44,00 47,98 52,10 48,80 45,56 43,48 45,39 33,12 57,44 55,99 55,52 41,46 48,14 43,66 58,13 62,78 56,84 49,62 47,64 59,42 64,00 64,00 64,00 53,88 52,14 64,00 57,01 64,00 63 ,72 64,00 62 , 62 62 ,82 63,56 63,16 64,00 64,00 64,00 64,00

3 1 6 9 7 15 5 11 4 19 18

lo 20 14 22 26 24 17 12 16 2 33 30 29 8 23 13 34 37 31 25 21 35 42-51 42-51 42-51 28

27 42-51 32 42-51 41 42-51 36 38 40 39 42-51 42-51 42-51 42-51

9 1 36 81 49 225 25 121 16 361 324 100 400 196 484 676 576 289 144 256 4 1089 900 841 64 529 169 1156 1369 961 625 441 1225 1764 1764 1764 784 729 1764 1024 1764 1681 1764 129 6 1444 1600 1521 1764 1764 1764 1764

Generalna razvrstitev točke

18 26 37 82 245 250 250 265 272 410 424 461 464 485 605 685 745 914 928 932 1160 1170 1224 1325 1360 1370 1690 1732 1769 1985 1994 2041 2186 2205 2293 2493 2548 2578 2664 2705 2853 2906 3208 3321 3380 3716 3825 3973 4165 4264 4~5

Navmovič, ki je razočaral z rezultatom.

Na lanskem balkanskem prvenstvu je namreč dose~ čase pod sedem sekond.

to pot pa močno preko osem. Mladi so se tudi v tej disciplini izkazali in se vrnili pri vrhu med že znane in izkušene Šfiguraše". Največji napredek je pokazal mid.

Uvrstil Se je na peto mesto pred Safariča.

Svetini pa ta disciplina ne gre najbolje in se nikakor ne more spustiti pod mejo desetih sekund. Božič je z desetim mestom dokazal, da je talentiran padalec in da bo že prihodnje leto resen kandidat za visoke uvrstitve.

\

.

Za ekipe razvrstitve štejejo tudi skupinski skoki na cilj z višine tisoč metrov.

Pomerilo se je 11 ekip s po štirimi tekmovalci. Slovenska I. ekipa v sestavi Humar, Hrast, Safarič in Svetina je dosegla izredno kvaliteten rezultat mednarodne vrednosti in osvojila naslov državnega prvaka. V štirih serijah in šestnajstih skokih so doskočili kar štirinajstkrat v ničlo, dva skoka pa sta prinesla ekipi samo sedem centimetrov napake.

Ekipa Slovenije II, ki so jo sestavljali leški mladinci Smid, Lazar, Jug in Božič, je z rezultatom 3,91 metra zavzela. odlično tretje mesto, dosegla pa je tudi sedem .skokov v ničlo.

Po treh disciplinah (posamezni skoki na cilj, figure, grupni skoki na cilj) je prepričljivo zmagala ekipa Sloventje 1 pred Vojvodino in ekipo Slovenije II. Med članicami je zmagala Dragica Jovanovič iz Srbije, ki je zmagala tudi v obeh posamičnih disciplinah, skokih na cilj in figurativnih skokih. Po doseženih rezultatih si je edina med dekleti pridobila pravico nastopa na svetovnem prvenstvu v Bolgariji.

Po končanem prvenstvu ro imeli kandidati za jugoslovansko državno reprezentanco teden dni skupnih priprav, kjer so dokončno določili pet člansko r.eprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu. Izbrani so bili: Maks Humar, Branko Hrast Darko Svetina (vsi ALe Lesce), Janez šafarič (AK M. Sobota) in državni prvak Ljubiša Navmovič (AK Paračin).

Tekmovalci prve deseterice z letošnjega državnega prvenstva pa so kandidati za sestavo državne reprezentance za prihodnje leto in bodo vabljeni na •skupne priprave, v kolikor bodo organizirane.

LEON MESARIČ

Miting v Celju Tudi letošnji miting slovenskih letalcev ob zakljUčku JA~ in proslavi 50-letnice aerokluba v Celju je bil dostojna predstaVitev naše dejavnosti, tehten in učinkovit ~elež p~ so sev~da ~pet prispeval i letalci iz armade. Jadral.cl, aerCl, . Mencmgerje~~ devetka, mig-21 (kot vse vrste na naših posnetkih). pa kragujl, modelarji, padalci, helikopterji in galebi so od nastop~ do nastopa bolj navduševali množico gledalcev (spodaj). prvič pa smo se slovenski javnosti predstavili s tako številno, sodobno in uporabno floto motonih športnih letal (spodaj desno)

REPUBLiŠKO PADALSKO PRVENSTVO 1980

Pod kupolami v Lescah Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah je bila v četrtek, 17. julija, slovesna otvoritev 18. republiškega padalskega prvenstva za člane, S. prvenstva za mladince in 2. odprtega prvenstva SloveniJe v skupinskih likovnih skokih - RELATIV. Ob prisotnosti predstavnikov štabov za ljudske obrambo gorenjskih občin in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij jese niške in radovljiške obči­ ne, je tekmovalce pozdravil in prvenstvo proglasil za odprto predsednik sveta ALe dipl. ing. Lado Gorišek.

Organizatorju se je prijavilo S 1 padalcev iz petih slovenskih aeroklubov ter devet padalceV iz Osjeka in Splita. Med člani je tekmovalo 26 posameznikov v šestih ekipah, med mladinci 16 posameznikov v štirih ekipah in v RELATIVU osem ekip s po tremi tekmovalci. Med mladinci sta tekmovali tudi dve dekleti , Mariborčanka Fanika Kranjc in Sonja Vršič iz Ptuja. Tako skromno žensko zastopstvo za slovensko padalstvo ni razumljivo in nam res ni v ponos. Močna padalska sekcija v Ale Lesce bi že morala imeti vsaj eno žensko zastopnico, če že ne celo ekipo.

V času tekmovanja sta bili pad alcem na voljo dve letali AN - 2. V petek, 18. julija, je bil prvi tekmovalni dan. Tekmovalna komisija se je odločila za disciplino skupinskih skokov na cilj z višine tisoč metrov. Že v dopoldanskem času so vse ekipe opravile po štiri serije skokov, s čemer je bila ta diSciplina tudi uradno zaključena. Ti skoki so šteli tudi za posamično konkurenco discipline skokov na cilj. Ves dan je bilo lepo vreme in oblačnost visoka, preko dvatisoč metrov.

Zmagovalci v generalni uvrst itvi za mladince - posameznike

Zato bi bilo bolje, če bi se tekmovalna komisija odločila za disciplino fugurativnih skokov, ker je bila oblačnost v naslednjih dneh nizka in so le s težavo opravili disciplino tigurativnih skokov. V popoldanskem času So tekmovalci opravili še po dva skoka na cilj za posamično

konkurenco. Med člani je po šestili skokih preyzel vodstvo Maks Humar z 8 cm, Janez Safarič pa je zaostajal samo en centimeter. Med mladinci je vodil Iztok Jug s tremi centimetri pred Darkom Svetino s petimi, kar je bQo bolje od dosežkov članov Humarja in Safari ča.

Sobotno tekmovanje se je pričelo s figurativnimi skoki. Vsi So opravili po tri Skoke, zadnje, četrte serije pa ni bilo momo izvesti, ker se je oblačnost spustila pod dva tisoč metrov_ Zato sta bili izvedeni še zadnji dve seriji skokov na cilj. Po treh skokih je bilo jasno, da Leščani še nimajo resnih konkurentov pri ---

-- -.--~

18 . REPUBLIŠKO PADALSKO PRVENSTVO ČLANOV .

Pl a man

Pr ii me k in ime t ekm ova l c a

------- -

Kl ub c-i-i~ -~· "i~oo m - Bx- Figure z 2000 m-4x c enter Mes t o Toeke I ~ ::~~ ~ Mesto l Toc ke

'C!)J.t

l

HUMARMaks

0 , 081

1

33 , 3 1

2

Š AFARI ~

--·· r-i LG - LE Janez AK - MS

0 ,09

2

4

4 0, 2

4

16

1, 25 0, 83 1 , 60 1, 95 2 , 56 0 , 65 5 , 86 1 , 63 6 , 16 3 , 39 8 , "7 5 , 9" 1 ,17

6 " 7 9 lo 3

36 16 "9 81 1 00 9 1 96 6" 256 1 21 32" 225 25

3" , 2 "2,3 3"," "8,0 50,1 53 , 2 51, 5 5", 6 51, 2 5" , 3 " 7,1 52 ," 55 , 9

2 5 3 7 8 13 lo 16 9 15 6 12 19

" 25 9 "9 6" 169 100 256 81 225 36 1"" 361

17 18 11 20

289 32" 121 196 "oo

21 22 - 26 22 - 26 22 - 26 22-26

""1 576 576 576 576

3 ", 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 1" 15

HRAST Branko ŠPANINGER Žarko BUN Č I Č Drago MEDVEN Sre č o ču š Stanko V IDOVIČ Janez PETR OV I Č Janez VOLARI Č J an e z VODUŠE K I ztok OGRI ZEK Milan I NTI HAR Duš an CESNIK Tone PUHEK Silvo

ALC - LE LC -MB ALG - il ALG - LE AK - PT AK - PT AK - PT ALC-LE LG - MB LC -MB ALG - LE LG -MB LG -MB

16 17 18 19 20

VINDI Š' Miros lav BLA ŽI Č Boris LAJ OVIC Franc BOHNEC Bo j an KRANJEC Stanko

AK - PT AK - CE ALG - LE AK - CE AK -MS

5 ' 23113 ", 6 1 12 1 5 ,08 21 2", 6" I 22 7 , 53 1 17

169 1"" ""1 289

5", 8 55 ,7 51,8 5" , 2 56 ,8

21 i RENGEOANTON 22 Pl'Ul!AR J anez 2 3 1 HROVAT IVAN 2" POVŠE Bo j an 2 5 POJB I Č J ož e

AK-MS ALG-LE AK -CE DLG -NM AK -118

8 , 69 1 10' 36 1 38 , "5 " 0 , 68

19 20 23 2"

"2,76 1

~

36 1 "oo 529 576 6 25

58,9 6",0 6 ",0 6 ",0 6",0

26

AK - CE

" 5 ~_~~~_

i

KOTNIK Franc

li>

8 16 11 18 15 5

"8'>

li>

Sku t oPnko č

1 20

"o 41 58 16" 178 296 320

Plae! Priimek in ime temovalc8

360 396 386 "58 %8 562 680 689 802 9 76 1105 11 52

1 201 _~..':'_ _ 22_-__26-'--_ 57_6--'-_ 1_ 2_5_2 -'

1 2 3

" 5 6

7 8 9 lo 11 12 13 1" 15 16

SVETINA Darko BOŽ I Č Roman ŽMAV C Bo j an ŠMI D Be njami n LA ZAR Matj a ž ŠPANINGER Bojan

Cilj s 1 0 0 0 m- 8x Figure z 2 000 1I-4x Klub Mesto Toč ke Mes t o T oč ke Center Rc=i l t

~:!~: ~

ALC-LE ALe-LE AK - PT

0, 05

1

1

1 ,0 3

3 5

ALe-LE ALG-LE

1 , 11

9 25 16

LG -MB ALG - LE J UG I ztok LC -MB KOROŠEC J ože AK - PT ČUŠ Zlatko ALG - LE FRANK Duš an LG -MB KRAJNC Fanika LG -MB JURŠA Jože AK - PT ČUŠ Sre č ko AK -PT VRŠ I Č S onja ZLQDNJAK Slobod ALe-LE BU KOVEC TOm až DLC - NM

4,04

" , 98 9 , 71 0,15 5 , 22 12 , %

17 , 30 1 0 , 28 1 9 , 3" 28 , 15 1 8 , 99 32,27 " 7 , 23

"6

36

8 2

6"

7 lo 11

"9

9 13 1" 12 15 16

"

100 121 81 169 1 96 14 " 22 5 256

"" , 5 % ,7

"" ,9 "8,8 "9 , 2 51,7 58, 7 56 , 0

6J,!

57 ,0 64 , 0 63 ,1 6 1, 8 64 ,0 64 ,0 64.0

1 3 2

"5 6 lo 8 7 9 13-16 12 11 1 3-1 6 13-1 6 13-16

1 9

" 16 25 36 100 6"

člane

337

5 .REPU8LIŠKO PADALSKO PRVENSTVO MLADINCEV

man I

Zmagovalci v generalni uvrstitvi za - posameznike

Skupno točk

2 18 29 32 61 100 lo" 11 3

"9 81 210

1" 9 2 02

1"" 1 21

313 317

210 210 210

" 35 " 66

291

3 5"

osvajallju najvi~ih mest v figurativnih skokih. Humar, Hrast in Bunčič so se krepko zasidrali na prvih treh mestih. pri mladincih je bila ta premoč še bolj očitna. .

Konec diSCipline skokov v cilj ni prinesel bistvenih sprememb s primerjavo razvrstitve po šestih skokih. Članski prvak je postal Leščan Maks Humar z 8 cm pred Janezom Šafaričem z 9 cm.

Ptujčan Janez Vidovič ter Mariborčana Španinger in Puhek so prijetno presenetili ter se uvrstili na tretje , četrto , in peto mesto pred bolj renomiranimi Leščani Hrastom, Bunčičem, Volaričem in Medvenom.

Zmagovalec med mladinci je v skokih na cilj postal Darko Svetina pred Jugom, Božičem in Šmidom, vsi iz ALC , ter Žmavcem iz Ptuja. Svetini je bil samo Jug nevaren nasprotnik, na sploh pa so leški mladinci pokazali največji napredek, kar je rezultat izredno kvalitetnega dela treneIja in vzornika mladim, Draga Bunč i č a .

V nedeljo se je vreme poslabšalo.

Prenizka oblačnost ni dopuščala, da bi že dopoldan zaključili tudi disciplino figurativnih skokov. Med sedmo in deveto uro zjutraj je bilo momo izvesti samo dva naleta in še le pozno popoldan po 17. uri je bilo možno ponovno poletati in zaklju

čiti

četrto serijo skokov. Leščani privoščili takih spodrsijajev kot pri

zadnjo,

si niso

skokih na cilj. Humar je tudi v tej disciplini zmagal pred Hrastom in Bunči­ čem in samo ti trije so uspeli izvesti vse štiri komj>lete figur v časih pod devet sekund. Ze četrto uvrščeni Šafarič pa je imel poprečni čas nad deset sekund. Ta disciplina dela vsem še veliko težav in doseženi časi predstavljajo dokaj nizko. kvalitetno stopnjo. Celo Humarjev poprečni čas 8,3 sekund ima zelo nizko mednarodno vrednost. To so posledice premalo načrtnega dela skozi vse leto in pomanjkanja primernih letal za opravljanje skokov z višine dvatisoč metrov. RazSKUPINSKI SKOKI NA CILJ Z VIŠINE 1000 m: 1.ALC Lesce - Bled I.ekipa 2.ALC Lesce - Bled II. ekipa 3.LETALSKI CENTER MARIBOR 4. AEROKLUB PTUJ

3,65 9,31 15,22 23,70

m m m m

(6 (5 (2 (1

x x x x

v v v v

"nulo") "nulo") "nulo") "nulo")

- . - . - . ----- -- ---

GENERALNA RAZVRSTITEV EKIP: CILJ 53 134 194 269

1.ALC Lesce - I.ekipa 2.ALC Lesce - II.ekipa 3.LETALSKI CENTER MARIBOR 4. AEROKLUB PTUJ

FIGURE 42 190 244 174

SKUPAJ 98 336 465 491

SKUPINSKI 3 12 27 48 -.-- -

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ Z VIŠINE 1000 m 1.ALC - LESCE I. ekipa 2.AEROKLUB PTUJ 3.LETALSKI CENTER MARIBOR 4.ALCLESCE - II.ekipa 5.AEROKLUB MURSKA SOBOTA 6,AEROKLUB CELJE

2,10 5,12 7,18 13,40 26,58 49 ,15

m m m m m m .. -

(8x"nul a " ) ( 5x "nula") ( 5x "nula" ) ( 4x "nula" ) ( 5x "nula ") (lx !Inula")

--

GENERALNA RAZVRSTITEV EKIP 1.ALC LESCE - I.ekipa 2,LETALSKI CENTER MARI BOR 3.AEROKLUB PTUJ 4.ALC LESCE - II.ekipa 5.AEROKLUB MUR. SOBOTA 6.AEROKLUB CELJE

SKUPIN SKI 4 36 16 64 100 144

CILJ FIGURE 167 63 475 387 622 384 1229 989 1279 H33 1833 I 1672

SKUPAJ 234 898 1022 2282 2812 3649

veseljivo pa ie, da so prav mladinci ALC in Ptujčan Zmavc v letu dni napravili največji kvaliteten napredek, Poskrbeti je samo treba, da se bo trend napredovanja nadaljeval, kar bo možno doseči samo s skrbno in načrtno vadbo. Tako kot med člani Humar je tudi med mladinci Svetina osvojil vse zlate kolajne za posameznike.

V figurah mu je bil povsem enakovreden

Ptujčan Žmavc, ki je osvojil srebro,

prijetno pa je presenetil Leščan Roman s tretjim mestom, ki je svoj prvi padalski skok opravil lani maja.

Bolič

V generalni razvrstitvi sta bila Humar med člani in Svetina med mladinCi zmagovalca s samo dvema negativnima točka­ ma. Na nadaljnjjh mestih so se zvrstili po pričakovanjih Safarič, Hrast, Španinger in Bunčič, med mladinci pa je presenetljivo osvojil ' srebro mladi Leščan Roman Bolič, bron"pa je pripadel Ptuj čanu Žmavc u. Za Smida četrto mesto ni bil uspeh, njegove zmožnosti so zagotovo večje, Lazar pa si je s petim mestom zagotovil mesto v II. ekipi Slovenije za dlŽavno prvenstvo.

Po končanem tekmovanju je republiška padalska komisija določila člane 1. in 2. ekipe Slovenije za nrstop na državnem prvenstvu. Komisija je napravila izredno uspešno in pametno potezo, ko je določi­ la za drugo sloven*o ekipo najuspešnejše mladince Boliča, Zmavca, Šmida, Lazarja in Juga, mladinskega prvaka pa uvrstila v prvo članSko ekipo.

Prvenstvo v skupinskih likovnih skokih je bilo najzanimivejši del petdnevnega tekmovanja. Pokazalo pa se je, da smo v tej zvrsti še kar veliki začetniki. Razve· seljivo je, da se je za tekmovanje prijavilo osem tričlanskih ekip, tri iz ALC, dve iz Osjeka, po eno pa iz Ptuja, Maribora in Splita. Po pravilniku tekmovanja v relativu bi morali ekipo sestavljati štirje tekmovalci. Ker pa smo v tej zvrsti še začetniki, se je republiška padalska komisija odločila v razpisu za tričlanske ekipe.

Tehnični

2 .0DPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V SKUPINS KI H LI KOVN I H SKOKIH RE L J.T IV

EnP! 1..lLC LDiCE - 1. eki pa 2 .J.D:OILtm PrUJ ,. UROna! OSI JEl - 2 . e il::lpa .... .lLC LESCE - ,. ekipa 5 .lllK)ILUB osr n I - l .et:ipa 6 • .lLC LmCE - 2 . ekipa

ftft.420

? .llllOILUB SFU! 8 . Lft.1L80 C'ERnlI. IURl BOR

.

R2 0

~3~

3

3

3

3

2

1 1

1 O O

1 O O O O O O

O O O 1 O 1 O

/

1 O O O

1 O O

\ ML .

SKUPAJ

1 O

14 6

1

l l 3

2 1 1 O

O

2 1 O

pogoji za trening relativa so pri nas izredno slabi. Osnovni pogoj je letalo, ki v Sorazmerno kratkem č asu dvigne skupino štirih padalcev na višino 2000 metrov. Tako letalo je trenutno pri nas samo AN - 2. Da so Možnosti za napredek minimalne, je povsem na dlani.

Alpski letalski center v Lescah je nekajkrat v zadnjih dveh letih uspel organizirati večdnevne treninge z letalom AN - 2

Zmagovalne ekipe spodaj mlad inci)

- skupinski cilj

(zgoraj člani,

Zmagovalne ekipe v generalni uvrstitvi (zgoraj mladinci)

člani,

spodaj

za leške padalce v lastni režiji, kar je I bistveno vplivalo na njihov napredek v relativu in tudi v figurativnih skokih.

Zato je bila 1. ekipa ALe v vseh serijah tekmovanja daleč najboljša. V petih raz- , ličnih programih ji je uspelo sestaviti 14 likov, drugo uvrščeni ekipi AK Ptuj pa samo šest likov. Ostale ekipe so bile občutno manj uspešne.

Tok tekmovanja je bil dokaj zapleten, ker je močno ponagajala nizka oblačnost.

V nedeljo, po zaključku tekmovanja v figurativnih skokih, je bilo možno izvesti samo eno serijo relativa za trening. V ponedeljek se je oblačnost nekoliko razkadila in med 13. ln 16. uro je vodja tekmovanja Janez Solar uspel spraviti pod streho samo dva tumusa od petih.

Letalo je moralo voziti dokaj razburljiv slalom nad luknjami med kumu1usi, kakršne si vedno iz Srca želijo jadralni piloti; žal pada Icem to pot niso bili v zadovoljstvo.

Torkovo praznično jutro, bil je 22. julij, praznik vstaje slovenSkega ljudstva, se je padalcem oddolžilo za predhodne dni. Sonce je zaSijalo in raztegnilo usta vseh v prijeten nasmeh. še preden so se pojavili komulusi z nizkimi baZami, je bilo v tren urah, med OSmo in enajsto uro dopoldan, Zaključeno tekmovanje s preostalimi tremi tumusi. Doseženi rezUltati so podani v tabeli.

Popoldan je bil ob 17. uri ob izredno lepem in sončnem vremenu slovesen zaključek vseh treh republiških prvenstev ob prisotnosti velikega števila gledalcev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij gorenjskih občin in štabov za ljudsko obrambo. Številna športna priznanja so padalcem podeljevali predsednik PS ZLO S Stane Menegalija in podpredsednik Alojz Gojčič, polkovnik letalstva tovariš Turk, predsednik sveta ALe Lado Gorišek in predsednik odbora letalske šole ALe Leon Mesarič, ter član sveta ALe Franc Fere.

Pred začetkom zaključne svečanosti je peterica padalcev ALC Bunčič, Humar, Hrast, Volarič in Svetina uspešno izvedla "ZVEZDO" petih padalcev ln prav škoda je, da se padalci ne lotijo nekoliko načrtneje izvesti ta atraktiven lik z večjim številom Radalcev. Državni rekord lika "ZVEZDA' je s šestimi padalci.

Organizacija tekmovanja je bila na zadovoljivi višini in izpeljana z veliko ru tine Leščanov.

Zapis pripravil LEON MESARIČ, ALe Lesce

XVI. PRVENSTVO MOTORNIH PILOTOV SLOVENIJE

Skozi dež in oblake Se kratek opis discipline časovne toč­ nosti in pristajanja. Pri časovni točnosti se meri čas preleta linije do 30 sekund od določenega časa, bodisi prekmalu ali' prepozno. Za vsako sekundo pa tekmovalec izgubi 2 točki. Za pristajanje je na letališču označenih 5 polj po 15 m dolžine. Točke za posamezna polja so bile: 25-50-35-20-10. Dotik glavnih koles pred ali za označenimi polji ni prinašal točk. Zmagovalec tega dne je bil Miha Šorn s 367 točkami.

Zadnji tekmovalni dan, 27. 7., je vremensko kazal, da s tekmovanjem ne bo Za prvi tekmovalni dan, 25. 7. popidne, sta bili na programu le disciplini nič. Vsa celjska dolina je bila zaprta z nizkimi oblaki. Pričetek tekmovanja je točnosti prihoda in točnosti pristajanja iz direktnega doleta na tekmovanje. Zmago- bil preložen za celo uro. Po majhnem valec tega dne je bil Egon Mozetič s 108 izboljšanju vremena So piloti poleteli na 126 km dolgo maršruto, ki jih je vodila točkami. nad naslednjimi kraji: Celje- Radeče:;-Se­ Na slednji dan, 26. 7., je bil na programu prvi tekmovalni let v dolžini 167 km nov 0 - K 1anj e c-Podčetrtek- Ziče -Strmec-Celje. Vse tekmovalce je na na maršru ti Celje-Planina- Laško-Zago- področju med Radečami in Podčetrtkom rj e- Vran sko- S lovenjgradec-Vitanjc- oviral močan dež in nizka oblačnost, kar Oplotnica- Slovenske Konjice-Dobma- se je pokazalo tudi pri rezultatih discipliCelje. Nekateri od navedenih krajev pilo- ne navigacijskih nalog, ki so jih morali tom niso bili znani in so bili navigacijska reševati na tem delu leta. naloga, poleg drugih, ocenjevali pa so Enako kot prejšni dan So ocenjevali tudi časovno točnost v odletu in doletu časovno točnost pri odletu in povratku ter pristajanje. ter pristajanje, dodatno pa !le časovno Na letošnjem republiškem prvenstvu motornih pilotov, ki je bilo v organizaciji aerokluba Celje, je sodelovalo 24 motornih pilotov iz 10 letalskih šol ZLOS. Sodelovali nista le šoli ALC Lesce in OLe Potrorož . Ker je bilo na prvenstvu dovoljeno tekmovanje dveh pilotov na enem letalu, je bilo število sodelujočih letal le 16. Vsak pilot pa je tekmoval sam.

Prvenstvo je bilo po športnem koledarju predvideno od 18. do 21. julija, zaradi poplavljenega celjskega letališča pa je bil pričetek teden dni kasneje.

Del tekmovalcev pred razglasitvijo rezultatov

XVI. PRVEllSTVO MOTORNIH PILOTOV SLOVENIJE CELJE , 25. - 27. 7. 1980 Telanovalec Oto

lo

Verbančič

2.

3.

4• .

5.

6.

7.

8.

9. lo. lI. 12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

Kos Slavko Hojnik Danilo Karner Peter Šorn Miha Berčič Malcs Krepfl Karl Kral j f1ilan Pižom Žan Majhen Jože Lukman Anton Rihter Branko Cestnik Matevž l'1ozetič Egon Otoničar Vlado Florjane Andrej Lukanc Jože Čas Jože Kotnik Vilko Potočnik Stanislav Miklavčič Božo Vogrin Ivo Šuštar Adolf Bogataj Gabrijel

Aeroklub !Letalo Maribor No mesto Ptuj Celje Ljubljana Ljubljana Ptuj Ptuj Celje 1'1aribor f1aribor Celje Ptuj Ajdovščina

Ljubljana Celje Velenje S.Gradec Velenje Velenje Ljubljana M.Sobota N. mesto Postojna

Pa 38 Pa 28 C 172 Pa 38 C 172 C 172 C 152 C 172 Pa 38 Pa 38 Pa 38 Pa 18 C 152 Pa 18 Pa 38 Pa 18 Pa 38 Pa 38 Pa 38 Pa 38 Pa 38 Aer03 Pa 28 Kurir

REZULTATI 26.7.

27.7.

25.7. ČTl

56 40 54 56 54 38 52 48 oo

3448 48 40 58 46 56 48 56

3456 lo 40

TP ČT2 ČTl

TP

EAV ČT2 ČT3 ČTl

60 56 60

50 50 50 50 50 25 50 50 35 50 oo 25 5(1

1133 109 1S4 193 227 197 214 168 238 187 154 188 1 39 173 107 110 143 171 114 121 53 86 103 70

50 50 25 25 35 50 25 50 50 25 50 25 50 50 20 35 50 35 50 25 50 oo

-

-

oo

oo

52 58 54 58 46 48 50 54 50 46 40 50 44

4-2 50 56 oo 36 16 30 12 38 50 oo

5D 44

48 48 60 oo 46 48 56 56 oo 50 54 24 oo oo 26 oo oo oo oo

35 35 oo 50 50 25 20 25 oo oo 35

TP

56 60 58 50 56 1+ 5 60 50 60 60 56 50 56 60 56 25 58 60 oo 35 58 j o 54 50 58 30 48 35 56 oo oo 50 52 45 58 25 58 45 48 35 46 45 50 35 52 oo 58 50 54 60 58 50 50 oo 42 50 56 I 60 50 oo 56 45 58 35 42 15 14 50 40 oo oo 25 44 oo 58 50 36 oo oo 25 oo oo oo 50 40 oo oo lo 36 odstopil oo oo oo I oo

I

NAV TOČK 157 154 146 163 165 173 122 177 148 120 157 120 53 148 171 115 139 83 75 77 81 49 lo

832 818 809 800 774 771 732 713 701 694673 672 654 653 645 620 575 496 466 416 281 263 189 115

Najboljši trije v generalni uvrstitvi točnost

med Podčetrtkom in za tekmovalce neznano točko, ki je bila v bližini Šmarij pri Jelšah. Tekmovalec je moral izračunati, kdaj mora pričeti leteti s predpisano hitrostjo, da bo prišel v pravi minuti nad to točko, ker mu ni bil znan tudi začetek, t. j. Podčetrtek. Da je točko časovne točnosti ~ nekje preletel, je dobil v naslednji nalogi, ko je moral izmeriti dolžino ~lezniškega predora.

Rezultati izmerjenih časov so bili za tekmovalce kar uspešni. Zmagovalec tega dne je bil Oto Verbančič s 381 točkami .

nfL424

Rezultati tekmovanja za vsakega tekmovalca so razvidni iz tabele. Posamezne oznake disciplin pa pomenijo: ČTI časovna točnost v doletul. ČT2 - časov­ na točnost vodletu, cT3 - vmesna. časovna točnost, TP - točnost pristajanja, NA V - navigacijske naloge.

Prvouvrščeni tekmovalci v skupnem seštevku treh tekmovalnih dni so bili: 1. Verbačič Oto 832 točk 2. Kos Slavko 818 točk 3. Hojnik Danilo 809 točk

Ob zaključku prvenstva in razglasitvi rezultatov so bili navzoči tudi predsednik Predsedstva skupščine ZLOS Stane Menegalija, generalni sekretar Letalske zveze Jugoslavije Petar Stepančič in podpredsednik PS ZLOS Alojz Gojčič

čenim

v disciplinah prvenstva medalje, ki so bile narejene za to prvenstvo: disciplina časovna točnost: 1. Hojnik Danilo 344 točk 2. Verbančič Oto 342 točk 3. Karner Peter 342 točk disciplina točnost pristajanja: 1. Kos Slavko 150 točk 2. Verbančič Oto 150 točk 3. Kralj Milan 150 točk

disciplina navigacijske naloge: 1. Šorn Miha 392 točk 2. Pižon Žan 386 točk 3. Berčič Maks 370 točk

Zmagovalci v discplini časovne točnosti: Vrbančič, Hojnik in Karner

Določanje mesta za medalje pri enakem številu osvojenih točk več tekmoval· cev veni disciplini da uvrstitev v drugih dveh disciplinah.

Najvišje možno število točk prvenstva je bilo 1000, za časovno to;5nost 6-krat po 60 točk (36), za pristajanje 3-krat po 50 (150) in za navigacijske naloge 265 in 225 (490).

,..........................,

I1 :•

Zmagovalci v točnosti pristajanja: Vrbančič, Kos in Kralj

• : : • :

1 • i • •

Berčič

k:~'L,425

ki So prejeli zlato, srebrno in bronasto medaljo ZLOS ter pokale. Organizator prvenstva, AK Celie, je podelU prvouvrš-

Služba za plovidbenost in register letal pri Zveznem komiteju za promet in zveze se je preselila iz prostorov v Novem Beogradu (Jurija Gagarina 81, blok 70) in z Aerodroma Beograd v zgradbo • Zveznega izvršnega sveta II, Novi Beograd na Bulevarju Avnoja. Novi naslov glasi: Savezni komitet za saobračaj i veze Služba za plovidbenost i registar vazduhoplova

11070 NOVI BEOGRAD

•

BulevarAVNmA 104

• : : :

Teleks naslovi pa so: - direktno: 12062 YU DFC"":A - SITA: BEGOMXB - AFTN: LUBBYASK

:

Zmagovalci v disciplini navigacijskih nalog: Pižorn, Šorn in

OBVESTILO ZKPZ

•

Posamezni delavci službe delajo v naslednjih sobah:

:• načelnik Službe Branislav Niko: lič in Vorkapič - soba 364, telefon : • 199-011; Ž. Stojanovič, B. Stankovič in Mitar Nikolič - soba 344, telefon 199-131 ; D. Mijač. S. Vučetič - soba 345, telefon 199-132

i

I..........................

Podlehnik 80 Aeroklub Ptuj je 9. in 10 avgusta že zapovrstjo organiziral Ptujski padalski pokal v skokih na vodo, ki ga je letos razširil še z nočnimi skoki. Prireditev je bila v okviru praznovanj ob občinskem prazniku v Ptuju. sedmič

Tega posebnega padalškega tekmovanja v Sloveniji, ki posrečeno združujr nočne skoke na letališču v Moškanjcih in skoke na vodo v Podlehniku, se je letos udeležilo kar 35 tekmovalcev. Tekmovanje je odprl predsednik AK Ptuj, tovariš Alojz GOjčič.

Prvi dan, ko je bila na sporedu disciplina nočnih skokov, so bili tekmovalci precej izenačeni in skoraj vsi so pristali v krogu. Smolo je imel samo domočin Bojan Žmauc, ki je v preveliki želji za čim boljŠO uvrstitvijo tako neSrečno doskočil, da si je zlomil roko v zapestju. Vsak tekmovalec je lahko skočil samo enkrat, tako da se je že najmanjša napaka grobo kaznovala z negativnimi točkami. V tej disciplini so si prvo mesto delili trije tekmovalci: Iztok Jug iz ALe Lesce, Stanko Kranjc iz AK Murska Sobota in Janez Vidovič iz AK Ptuj, ki so doskočili v sam center. Ker so bili tudi drugi tekmovalci zelo natančni, je bilo favoritov za prvo mesto veliko.

Drugi dan, v disciplini skokov na vodo, so morali tekmovalci poleg tehnike skakanja obvladati tudi plavanje. Zmagal je Stanko Kranjc iz AK Murska Sobota z 12,96 sekunde pred Iztokom Jugom, ALC s 15,06 sek in Dušanom Frankom, ALC s 17,50 sek. Domačin in favorit Janez Vidovič se je po dobrem doskoku v vodo zapletel pod padalom in izgubil precej sekund, da je kljub dobremu plavanjU imel skupen čas 26,03 sekunde.

Skupni zmagovalec je tako postal Stanko Kranjc iz AK Murska Sobota z 2 negativnima točkama, drugi je bil Iztok Jug iz ALC Lesce s 5 točkami in tretji Marjan Karas iz AK Murska Sobota s 113 točkami. Najboljši domačin je bil Zlatko Čuš s četrtim mestom pred Janezom Vidovičem, ki je bil peti.

Zmagovalci ob podelitvi pokalov in priznanj

Ekipno so - zl!lllgali Mariborčani v sestavi Vodušek, Spaninger in Korošec s 723 točkami, pred Mursko Soboto (Kranjc, Karas, Pobič), Lescami (Jug, I:azar, Smid) in Ptujem I (Vidovič, Čuš, Zmauc). Pokale je zmagovalcem in zmagovalnim ekipam podelil predsednik občine Ptuj, tovariš Cveto Doplihar.

Slike in besedilo: JANEZ BEZJAK AK Ptuj

Mehanik Stevo ob svojem konjičku

Skrb za varno letenje

rre'L427

Razgovor na delovnem mestu z letalskim mehanikom na letališču v Postojni.

Motoma in jadralna letala so izvajala svoj program, medtem ko so gledalci strmeli v nebo in nemo opazovali, kaj počno ti pogumni fantje v njih. Na drugem koncu letališča so se pripravljali za padalski skok z višine 1200 m.

Med tem vrvežem, ropotom in letali pa mimo opravlja svojo vsakodnevno nalogo letalski mehanik STEVO IKONIC, doma iz Makedonije, ki sedaj živi v Beogradu in trenutno dela v postojnskem klubu letalcev. Njegova edina skrb je, kakor sam pravi, da letala delujejo brezhibno in da se plan letalske šole in kluba odvija po letalski plati nemoteno. K,o smo ga per prašali, kako je začel z delom v letalstvu, je takole pripovedoval: - Kmalu po končani vojni je obiskoval letalsko tehnično šolo in se tako usposer bil za letalskega mehanikaPot v letalstvu ga je vodila skoraj po vsej Jugoslaviji.

Pregledoval je in popravjal številna letala, ki so in Še letijo na našem nebu, tako motoma, jadralna in tudi reaktivna letizla.

Končno Se je ustalil v Beogradu vrazisker valnem inštitutu, kjer ip . pravljal svojo nalogo kot letalski mehanik. Delo je naporno in predvsem zelo natančno, kar zahteva od človeka dodatne napore. Pre-

gledi, popravila letal morajo biti zVršena kar Se da hitro, predvsem pa zelo pedantno, kajti posledic pOVršnosti v letalstvu ne sme biti.

Kljub letom in zasluženi pokojnini se še vedno ne more ločiti od letal, svojega konjička, katerim je posvetil večji del svojega življenja. Delo v Postojni mu kljub skromno opremljeni letalski delavnici zelo ustreza; kot pravi sam, mu je najbolj všeč prijaznost ljudi, članov in predvsem domačinov. Ceprav Se mu sper mini včasih utrnejo tudi na dom, mu je v Postojni lepo predvsem takrat, kadar je na letališču živahno in letalci ter padalci opravljajo svojo dejavnos t.

Razgovor smo morali končati, kajti letalo je pristalo in parkiralo poleg letališke zgradbe. Motor je ugasnil. Potreben bo zopet, kot tolikokrat dosedaj, pregled letala in motorja po končanem letenju.

Malokdo med gledalci, ki so ta dan opazovali dogajanja na letališču v Postojni je opazil, da so skrbne oči letalskega mehanika Steve Ikoniča pregledovale motor letala in vsega letala. Pripravljena letala so spet čakal na svoje letalce, da se brezskrbno pripravijo na svojo vsalar dnevno nalogo.

ANDREJ BRA Tol Postojna

ANALIZA SPOMLADANSKIH IZPITOV

Zdesetkane vrste V času od 30. maja do l. junija tI. SO bili na letališču ALC v Lescah opravljeni izpiti za jadralne pilote, na letališču v Ptuju v času od 6. junija do 8. junija izpiti za motorne pilote in v času od 8. junija do Il. junija na letališču Lučko izpiti za uČitelje motornega in jadralnega letenja.

Izpitov za dovoljenja jadralnih pilotov se je udeležilo samo 9 kandidatov, po 2 kandidata iz AK Ptuj in ALC, trije kandidati iz AK Velenja in po eden iz AK Murske Sobote in Postojne. Teoretičnih izpitov niso opravili trije, praktičnega znanja pa nista pokazala dva kandidata.

Samo 66,6 % uspeh na teh izpitih dovolj nazorno dokazuje, da prihajajo kandidati na izpite teoretično slabo pripravljeni, v praktičnem letenju pa nedoučeni. Ker kandidati ne morejo k izpitom brez priporočila kvalificiranega in odgovornega učitelja letenja odnosno upravnika šole je jasno, da velik del odgovornosti za neuspeh pada na te osebe. Interesantna je že stara ugotovitev, da kot po. pravilu slabo pripravljeni kandidati prihajajo vedno iz istih aeroklubov.

Ob teh izpitih so svoja zapadla dovoljenja obnovili trije jadralni piloti, dva pa sta opravila izpit v letenju brez zunanje vidljivosti. Izpitov za dovoljenje športnega pilota se je udeležilo 12 kandidatov, od katerih so štirje imeli skončano ŠROA in so zato opravili samo dopolnilne izpite. Prijavili so se trije kandidati iz AK Portorož, štirje iz AK Maribor, eden iz AK Slovenj Gradec, trije iz AK Ljubljana in eden iz ALC. Izpite je uspešno opravilo 9 kandidatov oziroma 75 % udeleženih, kar je prav gotovo dokaz temeljitejše priprave posameznikov, kot tudi odgovornejši odnos pooblaščenih učiteljev, da svoje učence pošljejo na izpite primerno podkovane tako v teoretičnem kot tudi v praktičnem znanju.

Trije kandidati izpita niso opravili. S temi izpiti so kandidati or,ravili tudi izpit iz predmeta "radiofonija', ki ga po novem predpisu mora opraviti vsak imetnik športnega dovoljenja. Dva kandidata sta

ob tej priložnosti obnovila svoja dovoljenja za športnega pilota.

K izpitom se je prijavilo tudi šest kandidatov, ki so opravljali eksploatacijo in praktičen del za vpis tipa letal UTVA-66, UTVA-60 in AL-60v svoja dovoljenja. Razen enega so vsi kandidati izpit uspešno prestali.

Na letališču Lučko se je izpitov za učitelje motornega letenja udeležilo 5 kandidatov iz SR Slovenije, in sicer po en kandidat iz AK Novo mesto, Ptuj in Celje in dva kandidata iz AK Ajdovščina. Iz SR Hrvatske se je izpitov udeležilo osem kandidatov, iz AP Vojvodine pa eden. Vsi kandidati iz SR Slovenije so uspešno opravili izpit. Iz SR Hrvatske so trije kandidati bili uspešni, medtem ko jih pet izpita ni opravilo. Tudi edini kandidat iz AP Vojvodine ni pokazal dovolj znanja.

Razen enega kandidata, ki na izpitu ni zadovoljil kar v štirih predmetih, lahko vsi ostali pristopijo k popravnim izpitom.

Uspeh vsekakor ni zadovoljiv, saj znaša komaj 42,8 %.

In v čem kandidati niso bili uspešni?

Dva kandidata nista pokazala dovolj znanja v praktičnem letenju, dva sta bila sila tanka v "metodiki" pouka in pouka letenja, dva sta spodrsnila na predmetu "navigacija", dva pa na teoriji letenja.'

Sicer pa večini predstavlja težave "metodika", brez česar si pač ne moremo: zamisliti kvalitetnega učitelja letenja. Seveda pa je posebno vprašanje, v kolikor kandidat ne zna leteti niti za sebe dovolj dobro!

Izpitov za učitelje jadralnega letalstva se je udeležilo kar 16 kandidatov: šest iz SR Slovenije, od tega dva iz ALC ter po eden iz AK Velenje, AK Slovenj Gradec in AK Ljubljana. Iz naše republike so izpit uspešno opravili štirje, ostala dva pa imata popravne izpite (poleg teoretičnih predmetov tudi iz praktičnega letenja).

Iz SR Hrvatske se je prijavilo osem kandidatov, od katerih pa sta izpit opravila samo dva. Od ostalih šestih kar štirje niso bili uspešni v praktičnem letovanju, medtem pa večina zelo slabo pozna

letalske predpise in tehniko jadranja in prele tov.

Iz AP Vojvodine sta se prijavila dva kandidata, ki nista opravila izpita, vendar imata pravico do popravnega izpita.

Komaj 37,5 % uspeh kandidatov za učitelje jadralnega letenja in 4~,8 % uspeh za učitelje motornega letenja je med člani izpitne komisije razvnel obširno debato o "podobnosti" tako usposobljenih kadrov za bodoče učitelje letenja. Komisija je zavzela stališče , da kandidati s tako pomanjkljivim teoretič­ nim in praktičnim znanjem v bod oce ne smejo k izpitom za letalske pedagoge.

Zavzeto je stališče, da polno odgovornost v predlaganju kandidatov, ki naj bi prišli na izpite, v bodoče morajo nositi upravniki letalskih šol, ki naj bi jih klicali po potrebi tudi na odgovornost.

Komisija je v obširnem poročilu, ki ga je dostavila letalski zvezi Jugoslavije in ZKPV v zvezi s slabo pripravljenostjo kandidatov za omenjene izpite, predložila, da letalske zveze primerno ukrepajo, da se kadri za bodoče učitelje letenja teoretično in praktično usposobijo, preverijo in jih šele po ugotovitvi, da je kandidat usposobljen, pustijo k izpitu.

Naj pripomnim, da smo se v letalskih' zvezah več let trudili, da so nam odgovorni zvezni organi ponovno odobrili opravljanje izpitov za amaterske učitelje preko izpitne komisije letalske zveze Jugoslavije in da kaj lahko izgubimo tako težko pridobljeno možnost, če bomo še naprej pripušča1i slabo pripravljene kandidate na izpite za učitelje letenja.

Toliko vsem v razmislek!

GUSTAV AJDIČ

"Mostarci" V Murski Soboti Kot že nekaj let poprej je tudi letos v juniju in juliju aeroklub Murska Sobota organiziral na svojem letališču v Rakiča­ nu jadralni internat za gojence letalske gimnazije iz Mostarja.

Gojenci gimnazije so bili s svojim vzgojiteljem nastanjeni v novem delu dijaškega doma v Murski Soboti, kjer SO se tudi hranili. Velja omeniti, da so bili pogoji v tem domu izredno dobri in da je osebje doma gojence sprejelo nadvse priSrčno.

nu..429

Za uresničitev predvidenega programa letenja SO bili an!ažirani trije učitelji in en kandidat za učitelja letenja. Učenci so bili razporejeni v štiri skupine, od katerih sta vedno po dve izmenično leteli na

dveh letalih Blanik L-13. Na ta način je zagotovljeno šolanje pod enakimi pogoji.

Na prvem delu šolanja, ki se je odvijalo po programu 7..ačetniškega šolanja, So učenci opravili po 45 poletov z avto"'lit10m. Škoda, da učenci iz objektivnih razlogov niso mogli leteti samostojno, dasiravno so brez izjeme vsi solidno obvladali tehniko začetniškega letenja.

Močno avto"'lit1o tipa TOST na vozilu TAM-2500 je v popolnosti ustrezalo svoji nalogi, saj je ob najmanj šem vetrčku in s približno 80 % dolžino. vlečne VIVi dvignilo Blanik do skoraj 400 m. Za povratno vido je dobro služilo staro vozilo "Opel", ki je, čeprav demodirano in brez bistvenih oblik luksuznega potniškega vozila, odlično prestalo "službo povlačenja vrvi" na štart. Vsekakor velja pohvaliti šleparja vida tov. Broderja in voznika povratnega vit1a tov. Srečka, ki sta z dobro voljo in potrebno dozo odgovornosti pripomogla k uspešnemu zaključku internata. Brez dvoma gredo zasluge učiteljema letenja tov. Glinšku in Petroviču ter pripravniku tov. Pižornu, ki je uspešno opravil j)redvideni staž.

V· drugem delu šolanja so gojenci dobili vsak po 30 poletov v aerozapregi, ki je bila opravljena z letalom Utva 75, katero je vamo vodila roka tov. Rupnika.

To sicer novo, vendar ne prav lepo letalo po obliki, je uspešno opravilo svojo nalogo in mislim, da bo v letalskih šolah z veseljem sprejeto.

Velja omeniti še novost, ki je bila letos prvič uvedena v omenjenem internatu.

Pristojni organi SO namreč odobrili, da se hkrati z vojaškimi gojenci lahko šolajo tudi začetniki iz matičnega aerokluba. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je ta mož. nost vnesla v sicer montono šolanje ' gojencev precej svežine.

K posamičnim skupinam smo namreč priključili tudi eno članico in šest članov aerokluba Murska Sobota na začetniško šolanje. S skupnimi napori SO vsi skupaj prispevali k uspešnemu šolanju. Člani aerokluba so uspešno skončali začetniško šolanje na avtovit1u in aerozapregi in posamezniki že jadraj o samostojno. Vsekakor je odobreni način šolanja v internatu dal izredne rezultate, zato se tudi ni čuditi, da je internat tudi predčasno končal delo, dasiravno nas je vsak dan pregnal dež vsaj enkrat s travnika.

Upam, da so z uspelnim zaključkom internata zadovoljni tako vodstvo gimnazije kot tudi 10 .erok1uba, seveda pa tudi mi, ki smo bili _';alci nalog.

GUSTAV AJDIČ

Modelarstvo 34. DR2AVNO PRVENSTVO NAVZLIC VISOKIM NORMAM VELIKO TEKMOVALCEV Čeprav so skeptiki napovedovali, da zaradi visokih norm julija ne bo državnega prvenstva v Pančevu, je prišlo kar 119 tekmovalcev, ki so se v dvodnevnih bojih merili za najvišji naslov v FIA, FIB in FlC. Moramo reči, da organizator ni izpolnil pričakovanj: slabi sodniki, visoke takse in odhod ekip brez rang liste - to so pomanjkljivosti, ki bi se jim lahko izognili. Varčevati moramo tudi mi.

Minili so časi dragih hotelov, tekmovalna taksa naj zagotovi minimalne pogoje za udeležbo, ostalo pa ponuditi ekipam na izbiro. Razglasitev zmagovalcev naj bo na terenu, kjer se je odvijal boj za naslove!

Prvenstvo pa je bilo izredno kvalitetno, kar potrebuje usmeritev na norme, ki bi jih bilo treba v tem smislu dograjevati.

Posamezniki FlA:

1, Anton VideffiŠek;Ljubljana: 1.221 2. Branko Leskošek; EMO Celje: 1.200 3. Radoje Blagojevič; Zrenjanin 1.1 75 4. Stanko Fartelj; EMO Celje: 1.133 5. Josip Polen der; Novi Sad: 1.118 6. Šandor Hodolnik; RTopola:1.l16 7. Tomaž_Hribar; Ljubljana: 1.102 8. Iztok Zagar; Ptuj: 1.080 9. Milan Mastnak; EMO Celje: 1.079 10. Rastislav Nadjalin; Zrenjanin: 1.052 11. Stojan Kranjc; Novo mesto II: 1.051 12. Matjaž Praprotnik; Ptuj: 1.043 18. Dragan Stankovič; Novo mesto: 964 19. Sinjo Zarič; EMO Celje: 940 20. Darko Bauer; Novo mesto 1: 936 23. Janez Qrošelj; Novo mesto 1: 908 31. Borut Zulič; Novo mesto II: 853 35. Konrad Janžekovič;Ptuj: 818 36. Damjan Žulič; Novo mesto 1: 817 45. Mitja Rozman; Novo mesto II: 714 48. Matija Žnidaršič; Ljubljana: 687 58. Dani Vesenjak; EMO Celje II: 573 (bilo je 65 uvrščenih tekmovalcev) Ekipa FIA 1. EMO Celje 2. Ljubljana 3. Ptuj 9. Novo mesto I 10. Novo mesto II (17 uvrščenih ekip)

3412 3010 2941 2661 2618

Posamezniki FIB: 1. Mirsad Kapetanovič; Visoko: 1243 2. Nikša Alujevič; Split: 1235 3. Mihovič Bakotic; Split: 1233 4. Lazar Lačimič;N. pazova: 1184 5. Tine Brudar;N. mesto: 1180 6. Dušan Peček; Ptuj: 1115 7. MarjanZupanc;N. mesto: 1014 14. Milan Mastnak; EMO Celje: 935 17. Dragan Stankovič; N. mesto 909 18. Marjan Varvoda;Ptuj: 885 28. Dani Vesenjak; EMO Celje: 518 Ekipe FIB: 1. Split 3531' 2. Visoko 3142 3. Novo mesto 31023 8. Ptuj 2000 10. EMO Celje 1453 Posamezniki FIC: 1. Oton Vel umšek ; Ptuj: 1260 1. Oton Velunšek;Ptuj: 1260 3. Svetozar Jovin;Sombor: 1242 4. Milan Pavlov; Pančevo: 1223 5.Janez GEošelj; Novo mesto: 1198 6. Matija_Znidaršič; Ljubljana: 1155 7. Maks Zuran;Ptuj: 1148 13. Stojan Kranjc; Novo mesto: 1017 14. Gregor Golobič; Novo mesto: 989 (nastopilo je 21 tekmovalcev) Ekipe FlC: 1. Pančevo 2. Novo mesto 3. Ptuj

3386 3204 2408

Po MODELARJU, Beograd

DRAZGOSE IN LOVRENC

za p0'pestritev modelarske tekmovalne sezone Je aeroklub Kranj organiziral 1. !Uedklubsko tekmovanje radijsko vodenih Jadralnih modelov v pobočnem jadranju za "pokal Dražgoš" 26. junija v Dražgošah. Tekmovanja se je udeležilo 17 modelarjev iz Kranja, Ljubljane in Maribora.

Start modela je bil v Dražgošah, cilj v Ru dnem, t. j. približno 3 km poti, z viš~sko razl~o 350 m. Tekmovalec je vodil model IZ avtomobila, med potjo je moral model obleteti pravilno 6 kontrolnih točk irI na cilju točno pristati. Čas letenja je bil omejen na 12 minut.

Rezultati: 1. Lenart Milan; Kranj: 4976 točk 2. Sekirnik Boris; Ljubljana: 4912 točk

3. Majer Ferdo; RC Maribor: 4888 točk

4. Horvat Vlado; RC Maribor: 4864 točk

5. Dežman Branko; Kranj 4795

točk

Aeroklub Kranj je organiziral še eno tekmovanje z RC jadralnimi modeli za pokal ,,Lovrenc" 15. junija. Tekmovanje je bilo sicer odpovedano zaradi premajhnega števila prijav, nenapovedano pa je prišlo 8 tekmovalcev iz Celja, Maribora ID Avstrije in zaradi njih je aeroklub improviziral tekmovanje. Tekmovalec je moral opraviti 10 preletov v skupni dolžini 1000 m. Ocenjeval se je čas preletov in točnost pristajanja. Zmagovalec je bil tekmovalec, ki je v dveh turnusih zbral najmanj točk.

1. Hoffe1ner Erich 2. Klančišar Martin 3. Hirmelsbach Georg

Avstrija Emo Celje Avstrija

55 65 76

69 60 85

124 125 161 itd.

IV. MEMORIAL " VITOMIRA BERICA" Tega zveznega tekmovanja, ki je bilo v Zrenjaninu 7. junija, se je iz Slovenije udeležilo 7 tekmovalcev iz Kranja, Celja in Maribora. Skupaj je tekmovalo 27 modelarjev v kategoriji radijsko vodenih jadralnih modelov (F-3-B)

Rezultati: 1. Ivanček Marijan; Zagreb: 5522 4. Perpar Borut; Kranj: 5244 6. Klančišar Martin ; Celje: 4426 7. Bakuševski Djordje; Maribor: 4417 8. Malec Marko; Kranj: 4341 11. Lenart Milan; Kranj: 4017

REPUBLlSKO PIONIRSKO PRVENSTVO Republiško pioniIsko modelarsko prvenstvo je Mo v Celju 7.6. vorganizaciji modelarjev aerokluba Celja. V kategoriji prostoletečih modelov A-1 je tekmovalo 82 modelarjev iz 11 klubov in osnovnih šol v 26 ekipah, v kategoriji F-1-A pa 26 modelarjev iz 8 klubov.

Letošnje pionirsko prvenstvo je bilo razširjeno še na kategorijo vezanih hitrostnih modelov. Udeležba je bila slaba, vsega 3 tekmovalci, čeprav je bil dogovor na modelarski kOmisiji drugačen.

Rezultati A-1 ~ioniIski model) 1. Schmidt Peter; AK Celje: 241 2. Slavič Denis; OŠ Slovenjgradec: 235 3. Žuran Mitja; AK Ptuj: 234 4. Gregorčič Bogdan; MK Mirna: 229 5. Belca Matjaž; AK Ptuj: 227 Ekipno: 1. AK Celje 1. 636 2. AK Ptuj I. 622 3. LT Emo Celje II. 563 Rezultati F-1-A 1. Bauer Darko; AK Novo mesto: 826 2. Mirnik Teodor; AK Celje: 780 3. Kranjec Boštjan; Emo Celjj: 760 4. Golobič Gregor; AK N mesto: 751 5. ~ostanjevec Martin; Emo Celje: 702 EkIpno: 1. LT Emo Celje 1949 2. MK Vrhnika 1837 3. LC Maribor 1610 Kategorija vezanih hitrostnih modelov B-2 1. Kostanjevec Martin; LT Emo Celje: 98,36km/h 2. Šentjurc Matjaž; MK Velenje: .77,92 km/h 3. Kovač Edi; LT Emo Celje: 72,43 km/ h

Člani ljubljanskega balonarskega kluba so v začetku septembra na letališču v Lescah preizkušali balon, ki so ga izdelali sami.

Prostornina balona je okr09 6000 kub i čn i h metrov, izdelan pa je iz domačih materialov. Z njim uspeš no reklamirajo DELTA računalniški sistem. - Morali pa so se kar močno potruditi, da so balon obdržali v ravnotežju, če jim je nagaja la bakla, vir energije balona, ali pa, če je zap iha l nekoliko močnejŠ i veter.

Ker balona še niso uspeli registrirat i pr i Z veznem komitej u za promet in zveze, so ga morali zadr ževati na dolg ih vrveh, da jim ni ušel ... (F ot o: Leon Mesa rič)