ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE Jurij MLINAR Geodetska uprava RS Matjaž GRILC Digi data d.o.o.

Zavedanje o pomembnosti urejenih in zbranih podatkov o gospodarski javni infrastrukturi (GJI) je danes popolnoma drugačno, kot še desetletje nazaj. Sodobni instrumenti urejanja in gospodarjenja s prostorom ter aktivne zemljiške politike, brez urejenih podatkov o infrastrukturi, danes sploh niso več izvedljivi. Da bi lahko vzpostavili moderno evidenco podatkov o GJI, ki bo celovita, popolna in ažurna, hkrati pa bo imela veliko uporabnikov, se je potrebno ozreti nazaj v zgodovino, prepoznati napake, ki smo jih naredili v preteklosti in zasnovati sistem, katerega vodilo bo uporabnost in informativna vrednost za vsakogar, ki se s prostorom ukvarja na tak ali drugačen način.

Geodetska uprava se je na osnovi nove prostorske zakonodaje lotila vzpostavitve tretje nepremičninske evidence, ki smo jo poimenovali zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Zbirni kataster zato, ker se bo nastavljal za celotno državo in bo vseboval zbirne podatke o vseh vrstah gospodarskih javnih infrastruktur, od tistih, ki so v lasti države (elektrika, telekomunikacije, prenosni plinovodi, državne ceste, vode...), do tistih, ki so v lasti občine (vodovod, kanalizacija, vročevodne napeljave, distribucijski plinovodi, odlagališča odpadkov...) in končno tistih, ki so v lasti privatnih družb (kabelske napeljave, telekomunikacijske naprave in omrežja..).

V zbirnem katastru se bodo zbirali podatki o vrsti in tipu objekta, geolokaciji (umestitev v fizični prostor), identifikacijski podatki objekta in podatki o lastniku, ki so povezava za pridobivanje bolj detajlnih podatkov o posamezni infrastrukturi. Sistem bo deloval pravilno takrat, ko bodo vsi lastniki posamezne infrastrukture vodili za svoje potrebe lastne obratne katastre, v zbirni kataster na nivoju države, pa bodo sporočali samo zbirne podatke.

Seveda se uspešnost nekega sistema izkaže z njegovo množično uporabo. Ta se v primeru zbirnega katastra izkazuje predvsem v dveh smereh: 1. Podlaga za urejanje prostora (izdelava strateških in izvedbenih prostorskih aktov, planiranje komunalnega opremljanja prostora, komunalni prispevek....)

2. Podatek o zasedenosti prostora (informacija v primeru gradnje, sistem »pokliči preden koplješ«, degradacija prostora...)

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture bo javna evidenca, zato bo preko spleta dostopna vsem, ki bodo tovrstne podatke potrebovali. Pričakovanja pa bo lahko zadovoljila šele takrat, ko bodo baze polne, podatki kompletni, hkrati pa bo vzpostavljen sistem rednega vzdrževanja.

Slika 1: Prikaz GJI na barvnem digitalnem ortofotu.

Primer uporabe podatkov je predstavljen na sliki, ki prikazuje parcelo po kateri potekajo posamezne vrste GJI kot so vodovod, kanalizacija, cesta in plinovod. Z grafičnim presekom parcele s podatki o objektih GJI pridobimo informacijo o objektih GJI, ki se nahajajo na tej parceli. Na sliki so prikazane tudi parcele iz zemljiškega katastra, stavbe iz katastra stavb ter barvni ortofoto. To je primer povezovanja obstoječih evidenc s pomočjo katerih pridobimo celovito informacijo o dogajanju v prostoru. Če omenjene podatke nadgradimo še s podatki pravnih režimov (omejitve v prostoru, namenska raba prostora...) in s podatki upravnih aktov, pridobimo zelo veliko informacij o prostoru, ki nam služijo za različne odločitve povezane s prostorom.

KAKO NAPREJ ?

Vzpostavitev urejenih evidenc o objektih GJI na vseh nivojih je zelo velik zalogaj tako za občine in resorna ministrstva kot tudi za Geodetsko upravo RS. Menimo, da je to mogoče doseči le s skupnimi močmi in znanjem, saj se vsi udeleženci zavedamo pomembnosti dobrih evidenc in koristi, ki jih takšne evidence tudi prinašajo.

Z urejeno zbirko zbirnega katastra GJI bodo na enem mestu zbrani vsi osnovni podatki o GJI, ki bodo služili različnim nivojem uporabnikov v procesih urejanja prostora in pri posegih v prostor. Javnost zbirke bo pripomogla k transparentnemu upravljanju z GJI tako na nivoju občine kot države. Zavedamo pa se, da je potrebno za hitro in učinkovito vzpostavitev zagotoviti sredstva, tako na strani občin, kot na strani države. Upamo, da bomo preskočili tudi to oviro in čez nekaj let vsi z zadovoljstvom uporabljali podatke GJI.