GEODETSKI NAČRT KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE TER PREDSTAVITEV VZORCA VODILNE MAPE 2. del
Predavatelj: mag. Marijana Vugrin Ljubljana, 13. maj 2013
GN
KAKO DOBIMO PODATKE IZ ZEMLJIŠKE KNJIGE Vsebina: •
Geodetski načrt kot del projektne dokumentacije
•
»Nove vsebine« geodetskega načrta
•
Osnova za predlog Pravilnika za določitev tlorisne velikosti objekta na stiku z zemljiščem
GN
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Kaj je geodetski načrt? (po določilih Pravilnika o Geodetskem načrtu) “Geodetski načrt je prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju, nad in pod njim v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih.” GN lahko vsebuje podatke o: • reliefu • vodah, • rastlinstvu, • stavbah, • gradbenih inženirskih objektih,
• • • • • •
rabi zemljišč, zemljepisnih imenih, geodetskih točkah, zemljiških parcelah, administrativnih mejah in drugih fizičnih strukturah in pojavih.
Pravilnik ne vsebuje opisov posameznih podatkov, zato se v GN lahko “prikradejo” tudi drugi podatki in prav to povečuje pomen GN.
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Če torej definiramo zemljiški kataster kot: “edina uradna evidenca, ki povezuje stvarne pravice na nepremičninah z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor oziroma prostor poveže z lastnikom.” IN če je GN prikaz, ki lahko vsebuje tudi podatke o zemljiških parcelah. IN so stvarne in druge pravice podatki o “pravnem stanju” zemljiške parcele.
GN je lahko tudi prikaz lokacije pravic in pravnih dejstev v prostoru
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE GN v širšem smislu lahko obravnavamo kot prikaz prostorskih pojavov in pravic ter pravnih dejstev. GN je prikaz, ki povezuje prostorske pojave in pravice ter pravna dejstva preko parcele.
GN
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Vrste GN
Prikaz lokacije lokacijsko definiranih zaznamb Prikaz dogovorne uporabe
priporočljiv
GN za pripravo lokacijskega načrta
Prikaz lokacije stavbne pravice
Neobhodno potreben
GN novega stanja zemljišča
Prikaz lokacije služnosti
obvezen
GN za pripravo projektne dokumentacije
GN kot priloga komasacijski pogodbi ali upravnim odločbam
GN kot priloga pravnim poslom pogodbam
GN definiran v pravilniku
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Služnost in stvarna pravica obremenita v smislu knjižne pravice celotno nepremičnine, čeprav sta to “lokacijski pravici
.
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
. dodatni opis: Vknjiži se služnostna pravica dostopa, gradnje, obratovanja, vzdrževanja, nadzora in obnove elektroenergetskih naprav iz 1. člena te pogodbe, in sicer na trasi elektroenergetskih naprav, ki je razvidna iz grafične priloge ter v širini 0.5 m na vsako stran od osi kablovoda, za ves čas, dokler bo potreben obstoj elektroenergetskih naprav, vse v korist služnostnega upravičenca.
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Ker nimamo “katastra stavbnih pravic” in “katastra služnosti” njun potek v naravi ni poznan. Na eni parceli imamo lahko več služnosti in več stavbnih pravic. GN kot priloga pravnim poslom pogodbam
Zaradi prepovedi delitve gozdnih parcel manjših od 5 ha solastniki ne morejo razdeliti solastnine, čeprav uporabljajo vsak en del gozda. Med seboj sklenejo pogodbo o uporabi, katere priloga je GN.
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE .
GN kot priloga komasacijski pogodbi ali upravnim odloÄ?bam
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Katere izvedene pravice lahko opredelimo na GN? Vse, ki se vežejo na lokacijo in po izvedeni komasacije niso več potrebne. •
Izbrišejo se neprave stvarne služnosti za izgradnjo in vzdrževanje GJI in se pred zaključkom komasacije pripišejo k osnovnemu pravnemu položaju novo nastalih parcel na lokaciji te neprave stvarne služnosti (korak postopka komasacij: vpis novih pravic in zaznamb
•
Izbrišejo se za zaznambo kulturnega spomenika in se pred zaključkom komasacije pripišejo k osnovnemu pravnemu položaju novo nastalih parcel na lokaciji kulturnega spomenika.
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE GN morata vsebovati najmanj:
GN za pripravo projektne dokumentacije
•
podatke o reliefu,
•
podatke o vodah,
•
podatke o stavbah,
•
podatke o gradbenih inženirskih objektih,
•
podatke o rabi zemljišč,
•
podatke o rastlinstvu ter
•
podatke o zemljiških parcelah.
GN novega stanja zemljišča
Območje: 25 metrov od skrajnih robov predvidenega oziroma obstoječega objekta (to vedno ne zadostuje za umestitev objekta v prostor zaradi navezave na infrastrukturo).
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE GN za pripravo projektne dokumentacije GN novega stanja zemljišča
25 m
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE GN mora biti izdelana: •
za stavbe z natančnostjo, ki ustreza merilu najmanj 1: 1 000,
•
za gradbene inženirske objekte pa z natančnostjo, ki ustreza merilu najmanj 1: 5 000.
Za prikazovanje vsebine se uporabljajo znaki, določeni v topografskem ključu.
GN za pripravo projektne dokumentacije GN novega stanja zemljišča
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Z geodetskim načrtom tudi poskušamo odpraviti “zamik ZKP” za območje, ki ga obravnavamo. “zamik ZKP” je pogovrni izraz, ki v tej besedni zvezi pomeni: lokacijsko nenatančen ZKP Geodetski strokovnjak glede na: 1.
podatke meritev na terenu in
2.
zamika ZK točk urejenih mej in parcel (predhodne meritve na terenu v okviru geodetskih postopkov)
umesti katastrske podatke na pravo lokacijo. !!!!!Vedno to ni mogoče!!!! – rešitev: •
6. odstavek 8. člena Pravilnika o geodetskem načrtu (Ur. l. št. 40/2004)
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Parcelno stanje v javnem vpogledu
Parcelno stanje v geodetskem naÄ?rtu
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE •
“Šteje se, da podatki o mejah zemljiških parcel niso dovolj natančni za namen priprave projektne dokumentacije za graditev objekta in je treba v skladu s tretjim odstavkom 4. člena tega pravilnika meje zemljiških parcel pred grafičnim prikazom na geodetskem načrtu urediti skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če se zaradi slabše lokacijske natančnosti podatkov o mejah zemljiških parcel z nameravano gradnjo lahko poseže v sosednja zemljišča ali z nameravano gradnjo ni mogoče zagotoviti predpisanih zahtev o odmiku objektov od sosednjih zemljišč.”
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE GN je sestavljen iz dveh delov in sicer iz: •
grafičnega načrta in
•
certifikata
Vsebina certifikata: • • • • • • • •
podatke o naročniku GN, izjavo odgovornega geodeta, številko GN, podatke o namenu uporabe GN, podatke o vsebini GN, pogoje za uporabo GN, podatke o kraju in datumu izdaje certifikata in osebni žig in podpis odgovornega geodeta, žig geodetskega podjetja in podpis odgovorne osebe.
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Kaj lahko storimo v primerih,ko imamo definirano slabo pozicijsko natančnost parcelnih mej:
1. Izvedemo geodetski postopek ureditve meje pred izdelavo GN in GN izdelamo po izvedbi spremembe v zemljiški kataster. 2. Izvedemo geodetski postopek ureditve meje pred izdelavo GN, vložimo elaborat ureditve meje na GU, upoštevamo podatke iz elaborata pri izdelavi GN – v certifikatu se “sklicujemo” na elaborat in podamo obrazložitev, kaj to pomeni. 3. Vrišemo območje (koridor) možnega poteka meje kot svoj sloj v GN.
0
0
z
z
0
kmetijsko
100/1
100/6
GN KOT DEL
pozidano
35
63
PROJEKTNE DOKUMENTACIJE 55
gozdno
102
GN KOT DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE GN in postopek 75 – izboljšava lokacijskih podatkov Postopek odprave zamika ZKP, ki ga izvajamo pri izdelavi GN je enak kot osnova za izvedbo postopka izboljšave.
REZULTAT
GN PREMIK ZKP
IZBOLJŠAVA
NI PREMIKA ZKP, “SAMO” ZAPIS KOORDINAT PO PREMIKU
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D) je uvedla zahtevo po dodatni vsebini projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za potrebe odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.
GN
Kateri podatki morajo torej biti razvidni iz projektne dokumentacije: • • • •
Dejanska raba na parcelo in meje med različnimi dejanskimi rabami znotraj parcele Boniteta na parcelo in meja med vrednostjo 0 točk in drugo vrednostjo znotraj parcele Prisotnost ZPS na kmetijski rabi Površina objekta od katere se odmeri odškodnina
*ZPS – zemljišče pod stavbo- definiran z ZEN
ZAKAJ?
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA ZKZ-C Odškodnina se je odmerjala za celotno parcelo (3g. člen – 3. in 1. odstavek) •
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača od površine zemljiške parcele, na kateri se bo gradil objekt
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA ZKZ-D Odškodnina se odmerja za tlorisno velikost na stiku z zemljiščem (3g. člen 1. , 2. in 5 (a,b). odstavek), ne več za celo parcelo.
Odškodnina NE Odškodnina DA
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA ZKZ-C Kje se nahajajo podatki za odmero? Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača od površine zemljiške parcele (površina cele parcele), na kateri se bo gradil objekt.
Podatke za odmero možno pridobiti iz javnih evidenc, zato ZKZ-c ne definirana obveznost izkazovanja podatkov v projektni dokumentaciji. (zemljiški kataster, dejanska raba MKO).
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA ZKZ-D Kje se nahajajo podatki za odmero? Poleg sestavin, ki jih določa predpis, ki ureja projektno dokumentacijo, mora projektna dokumentacija za objekte, za katere je določena obveznost plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti, vsebovati tudi podatek o vrsti in površini dejanske rabe, na kateri leži tlorisna površina objekta.
????
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Kdaj se odmerja odškodnina? Odškodnina se je odmerjala za zemljišča (3g. člen – 3. in 1. odstavek) •
po dejanski rabi –
so uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine (kmetijska zemljišča) (3. odstavek);
1000 kmetijska raba
–
boniteta zemljišča več kot 50 (1. odstavek).
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA
ZKZ-D Tej parceli se izračuna odškodnina Dejanska raba: kmetijska Boniteta: 85 točk
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Odškodnina se odmerja za vse objekte, razen za: •
rekonstrukcijo ali odstranitev objektov
•
gradnjo nezahtevnih objektov
•
spremembo namembnosti objektov
•
nadzidavo objektov
•
gradnjo kmetijskih objektov, ki so v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb;
•
gradnjo gradbenih inženirskih objektov, ki so klasifikaciji uvrščeni v skupino cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov - šifra 22.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Kar je
Rabe prostora
VRSTA RABE
DEJANSKA RABA
• GURS • Zzkat (1974) • Ukinjno spreminjanje (1.7.2012) • Ukinjeno izkazovanje (29.6.2013)
• MKGP • ZEN (2006), Zpnačrt (2007), Zkmet-1(2008) • za kar se dejansko uporabljajo (5 skupin; 19+7 detajlnejših rab
• za kar se uporabljajo (37 vrst rab)
NAMENSKA RABA
• OBČINA • Zpnačrt (2007)
• Določena s planskimi akti občin
Kar naj bi bilo lahko tudi že je BONITETNE TOČKE
Podatek za prvo nastavitev
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Dejanska raba na MKGP je bila vzpostavljena leta 2002. Namen: administrativne kontrole in izdelava katastra trajnih nasadov. “Revizija” je bila opravljena v letu 2006 in se od takrat posodablja: • Na osnovi novih DOF – za širša območja (npr. 2011 –SZ Slovenija) • Po uradni dolžnosti (inšpektor, kontrole) • Predlogi uporabnikov podatkov
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA •
• • • • •
MKO vodi podrobnejše rabe, ki se združujejo v 5 osnovnih posplošenih rab, ki se kot atributni podatek vodijo na parcelo v zemljiškem katastru: Kmetijska zemljišča (od 1100 – 1800) Gozdna zemljišča (2000) Pozidana zemljišča (3000) Vodna zemljišča (4100,4210,4220,7000) Nerodovitna zemljišča (5000,6000)
http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Dejanska raba parcele Prva nastavitev v zemljiškem katastru je bila opravljena na podlagi podatkov MKO. Geodetska uprava prevzame podatke od MKO o dejanski rabi (na začetku 1x letno, sedaj na vsake 3 mesece ali še pogosteje). Podatke določi s presekom sloja rabe in ZKP (zamik!!!) in izvede korekcije. Parcele manjše od 5000m2 4% , 200m Parcela večja od 5000 m2 2%, 400m
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Geodetska uprava vodi podatek v zemljiškem katastru samo kot atributni podatek na parcelo. Možnih več rab na eni parceli.
Ni nujno, da jih je enako število kot na grafičnem delu, ki ga vodi MKO.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Dostop do grafičnih podatkov dejanske rabe MKO trenutno stanje V shape formatu (1x1 km):
direkten URL z vpisano koordinato YX (gauss-krueger) sredine kvadrata npr: http://rkg.gov.si/GERK/raba?action=exportRaba&y=404200&x=150500
Preko javnega pregledovalnika evidence SNKZ: http://rkg.gov.si/GERKE/evidencaSNKZ
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Dostop do grafičnih podatkov dejanske rabe MKO za “nazaj”. MKO razpolaga s podatki o dejanski rabi na izbrani datum. Vendar se do teh podatkov lahko dostopa samo znotraj državne mreže (HKOM). Kako priti do podatkov o dejanski rabi parcele za “nazaj”? 1. Pridobimo podatke v shape formatu (1x1 km) za trenutno stanje (direkten URL z vpisano koordinato YX (gauss-krueger) sredine kvadrata npr: http://rkg.gov.si/GERK/raba?action=exportRaba&y=404200&x=150500 ) 2. Pridobitev datuma zadnje spremembe posamezne dejanske rabe na obravnavani parceli. V pridobljenih podatkih dejanske rabe ima vsak poligon dejanske rabe zabeležen datum zadnje spremembe
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA 3.
Primerjava med datumom zadnje spremembe in želenega datuma
•
Če je datum zadnje spremembe starejši ali enak želenemu datumu, nadaljujemo postopek s slojem dejanske rabe, ki smo ga pridobili iz zgoraj podanega naslova.
•
NPR: željen datum je 3.7.2012, datum zadnje spremembe pa 8.9.2011.
•
Če je datum zadnje spremembe mlajši od željenega datuma, mora geodetski izvajalec poslati prošnjo za izdajo podatkov o dejanski rabi na parceli z željenim datumom na mail: raba.mkgp@gov.si.
•
NPR: datum izdaje odločbe je 3.7.2012, datum zadnje spremembe pa 12.8.2012.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Boniteta zemljišča Boniteta zemljišč je proizvodna sposobnost zemljišč v obliki bonitetnih točk . Vodi se na parcelo. Vodi se za zemljišča, ki jih po dejanski rabi uvrščamo v kmetijska in gozdna zemljišča, parcele z drugimi dejanskimi rabami imajo boniteto nič (0). Boniteta zemljišč je bila parcelam določena v postopku prve nastavitve na podlagi podatka o: • dejanski rabi • vrsti rabe • katastrskem razredu • pripadnosti katastrskega okraja in • boniteti vzorčnih parcel.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA a
Pomemben podatek za prvo nastavitev bonitet, podatek ZK
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Boniteta zemljišča Podatke o boniteti je podatek, ki se pripiše parceli. Zaradi programskih rešitev GURS pa je v izmenjevalnih datotekah vezan na parcelni del.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Boniteta zemljišča
Torej celotna parcela ima lahko samo eno vrednost bonitetnih točk različno od 0. Lahko pa imamo znotraj ene parcele vrednost 0 in še nekaj, npr. 0 in 60.
Naloga geodetskega strokovnjaka je da “pozicionira” vrednost bonitet znotraj parcele v povezavi z dejansko rabo.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Boniteta zemljišča in zemljišče pod stavbo Če je določeno zemljišče pod stavbo znotraj parcele ima ta VEDNO boniteto 0, ne glede na podatek o dejanski rabi.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Spreminjanje bonitet Boniteta zemljišča se lahko spremeni le z geodetskim postopkom. Problem nastopi pri spremembi bonitete zemljišč na degradiranih oziroma slabo saniranih kmetijskih zemljiščih. V primerih zgoraj navedenih zemljišč se sprememba • dejanske rabe (lahko samo znotraj kmetijskih zemljišč) in • bonitet ne sme izvesti! Razen, če zadevo “odobri” inšpektor .
Npr. iz trajnega travnika v neobdelano kmetijsko zemljišče
MKO vedno preveri stanje na DOF v preteklosti. Zato priporočamo, da pri vseh naročilih strank v povezavi z dejansko rabo in bonitetami ravnate enako.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Spreminjanje bonitet http://rkg.gov.si/GERK/
Najnovejši DOF
DOF 2006
DOF pred 2006
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Predvidene novosti Od. 1.7.2012 se podatek o vrsti rabe ne vzdržuje več, od 30.6.2013 pa ne bo niti več podlage za izkazovanje tega podatka. Geodetska uprava pripravlja grafični sloj enake bonitete zemljišč.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Vključitev dejanske rabe, bonitet in ZPS v GN
do 100cm
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Zaradi “zamika ZKP” - zemljiškokatastrski prikaz (razlog: način nastavitve evidence v preteklosti) in načina zajema dejanske rabe (zajeto iz DOF), je dejanska raba drugače lokacijsko pozicionirana na grafičnih prikazih kot ZKP. Pri preseku digitalnih podatkov dejanske rabe in ZKP zato prihaja do napak (posamezni parceli se določi napačna raba) in posledično do nepravilnega izračuna odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Dejanska raba na parcelo ni pravilno določena zaradi “zamika ZKP”.
Rešitev: dodatni vsebini Geodetskega načrta za pripravo projektne dokumentacije za graditev objektov.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Na geodetskem načrtu pridobimo podatke o: Parcelah
100/1
Dejanski rabi Bonitetnih točkah Zemljiščih pod stavbo
pozidano
55
Tako v “grafičnem prikazu” kot v tabeli.
0
0
z
z
0
kmetijsko
100/6 35
63
102
gozdno
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Kaj se zgodi v projektni dokumentaciji?
Primeri
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Območje na katerem je predvidena gradnja objekta ima v celoti rabo, ki ni kmetijska.
Ni potrebno prikazovati dejanske rabe in bonitet ne v grafičnem delu in ne kot tabelo, v rubriki Pogoji za uporabo pa podamo ustrezen tekst.
Primeri
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Primer teksta: Parcela xxx/xx v ko XXX na kateri bo stal objekt, za katerega se pridobiva gradbeno dovoljenje ima po podatkih zemljiškega katastra in evidence rabe kmetijskih zemljišč v celoti dejansko rabo pozidana zemljišča in 0 bonitetnih točk , zato prikazovanje teh podatkov kot vsebine GN v skladu z določili ZKZ-D (prvi odstavek 3g. člena) ni potrebno.
Enako je ravnanje v primerih: •
Ko je dejanska raba na celotnem območju kmetijska in imajo vse parcele boniteto 0.
•
Ko je dejanska raba na celotnem območju kmetijska in imajo vse parcele enako boniteto in je ta večja od 0.
Primeri
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Območje na katerem je predvidena gradnja objekta je ena ali več parcel na kateri imamo več rab, od katerih je ena kmetijska. Parcele imajo samo eno vrednost bonitetnih točk in ta je večja od nič.
Primeri
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Območje na katerem je predvidena gradnja objekta je ena ali več parcela na kateri imamo kmetijsko rabo, na parceli imamo boniteto 0 in boniteto različno od 0. Na parceli se ne nahaja zemljišče pod stavbo.
55 55
55
Primeri
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Območje na katerem je predvidena gradnja objekta je ena ali več parcela na kateri imamo več dejanskih rab (tudi kmetijsko), na parceli imamo boniteto 0 in boniteto različno od 0. Na parceli se nahaja zemljišče pod stavbo.
55
55
Primeri
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA Območje na katerem je predvidena gradnja objekta je ena ali več parcel na kateri imamo več dejanskih rab (tudi kmetijsko), na parceli imamo boniteto 0 in boniteto različno od 0. Na parceli se NE nahaja zemljišče pod stavbo.
»NOVE VSEBINE« GEODETSKEGA NAČRTA
Opozorilo! V kolikor se v GN odpravi tudi “zamik ZKN”, ki ima za posledico drugačno rabo zemljišča je potrebno: 1. Sporočiti to na MKO Elaborat za spremembo dejanske rabe v evidenci dejanske rabe 2. Po izvedbi spremembe v evidenci dejanske rabe MKO sporočiti spremembo na GURS - Elaborat spremembe dejanske rabe v evidencah GURS
OSNOVA ZA PREDLOG PRAVILNIKA Pravilnik naj bi opredeljeval: •
dodatno vsebino projektne dokumentacije
•
kdaj je dodatna vsebina v projektni dokumentaciji potrebna
•
kaj je tlorisna velikost objekta na stiku zemljiščem za potrebo odmere odškodnine in
•
kako se le ta opredeli za vse tiste objekte za katere se odškodnina odmerja.
OSNOVA ZA PREDLOG PRAVILNIKA VSEBINA PRAVILNIKA
•
Definicija tlorisne površine objekta na stiku zemljiščem: – Kdaj uporabljamo bruto površina etaže na stiku z zemljiščem in – Kdaj uporabljamo celotno površino objekta, v smislu zazidane površine; – Merske enote v katerih se prikazuje površina za odmero odškodnine; Dodatna vsebina geodetskega načrta: – prikazovanje dejanske rabe, – prikazovanje bonitet in – prikazovanje območja zemljišča pod stavbo. Dodatna vsebina projektne dokumentacije;
•
Tlorisne površine različnih objektov na stiku z zemljiščem.
•
•
OSNOVA ZA PREDLOG PRAVILNIKA
?????
OSNOVA ZA PREDLOG PRAVILNIKA Izjeme: • • •
inštalacije in tehnični objekti deklarirane kot cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – klasifikacija 22, signalizacija in tehnične naprave in objekte, ki niso v stiku z zemljiščem in kmetijski objekti, ki jih ne uvrščamo po enotni klasifikaciji vrste objektov v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb, so pa po klasifikaciji uvrščene v sisteme za namakanje in osuševanje.
Se ne pripravlja podatek o tlorisni površini objekta na stiku z zemljiščem. Se ne odmeri odškodnina
OSNOVA ZA PREDLOG PRAVILNIKA Izjeme: •
mostovi in viadukti ter ostalih gradbeno inženirskih objektov s podobnimi lastnostmi Tlorisna površina na stiku z zemljiščem je površina vseh podpornih elementov na stiku z zemljiščem. Se ne odmeri odškodnina za to površino.
•
predori in podhodi ter ostalih gradbeno inženirskih objektov s podobnimi lastnostmi
Tlorisna površina na stiku z zemljiščem je površina vhoda in izhoda na stiku z zemljiščem. Se ne odmeri odškodnina za to površino.
OSNOVA ZA PREDLOG PRAVILNIKA Izjeme: •
V primeru, ko je objekt definiran kot enostaven objekt v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost s površino in nima značilnosti stavbe (utrjena dvoriščna površina,….)
Se kot tlorisna površina na stiku z zemljiščem upošteva samo razlika med površino, ki je maksimalno dopustna za enostaven objekt in površino objekta. Se ne odmeri odškodnina za to površino.
LEPO JE BILO PREŽIVETI ČAS Z VAMI! GN
Marijana