VSEBINA JAVNIHNEPREMIČNINSKIH EVIDENC INPOSTOPKI UREJANJA PODATKOV by Matjaž Grilc

26.11.2010

VSEBINA JAVNIH NEPREMIČNINSKIH EVIDENC IN POSTOPKI UREJANJA E PODATKOV

mag. Marijana Vugrin Ljubljana, 22. november 2010

Evidence in podatki Pri vseh podatkih, podatkih ki obravnavajo določene pojave, pravice, omejitve,.... se nam vedno zastavita dve vprašanji in sicer: •kje v prostoru se ta pojav, pravica ali omejitev nahaja in •kdo je lastnik zemljišča, na katerem se ta pojav ali omejitev nahaja.

26.11.2010

Evidence in podatki Informatizacija podatkov in moderna GIS orodja nam omogočajo izvajanje j j različnih analiz in p prostorskih presekov, p vendar p pa je j potrebno pred vsako uporabo podatkov posamezne evidence vedeti/ poznati: njihovo vsebino, njihov namen, namen in njihovo natančnost glede pozicioniranja v prostor (vir, kartografska podlaga, ki je uporabljena za lociranje v prostor,...)

Evidence in podatki Ko poznamo ta dejstva, jih lahko začnemo pravilno uporabljati. Z naborom teh vedenj smo si nekako odgovorili na vprašanja: • Katere podatke lahko pridobimo iz posamezne evidence? • Kakšna je pravno formalna “vrednost” posameznega podatka? • Kje v prostoru se ta pojav ali omejitev nahaja? • Ali lahko te podatke uporabim samo kot “grobo” informacijo ali lahko z njimi točno določim meje pojava ali omejitve v naravi?

26.11.2010

Javne nepremičninske evidence

• • • •

Zemljiški kataster K t st stavb Kataster st vb Register nepremičnin Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture

• Zemljiška k ji knjiga

26.11.2010

Podporne evidence javnim nepremičninskim evidencam • Centralni register prebivalstva • Poslovni register slovenije • ……… • • • • •

Register prostorskih enot Evidenca trga nepremičnin Topografski načrti in karte Digitalni ortofoto Digitalni model reliefa – DMR

Zemljiška knjiga Zakon, ki danes v Sloveniji definira pojem lastninske pravice in posledično pojem lastninske pravice na nepremičnini ter pojem nepremičnine, je Stvarnopravni zakonik (SPZ, 2002 in spremembe). Lastninska pravica nad posamezno nepremičnino je razvidna v zemljiški knjigi, ki je javna knjiga, namenjena j vpisu in jjavni objavi j podatkov o pravicah na nepremičninah. Vpis v zemljiško knjigo v Republiki Sloveniji zagotavlja tudi pravno varnost nosilcu vpisane pravice.

26.11.2010

Če govorimo o

Zemljiška knjiga

lastninski pravici v smislu, ki je obravnavan na tem predavanju, govorimo o lastniku zemljišča, j , ki je vpisan v listu B zemljiške knjige.

26.11.2010

Zemljiška knjiga Etažna lastnina je oblika lastnine lastnine, ki opredeljuje lastništvo nad posameznimi deli stavbe, ki so ločeni od preostalih delov in se samostojno uporabljajo, ter skupno lastnino vseh lastnikov delov stavb na skupnih prostorih in zemljiščih, povezanih s stavbo. Lahko bi jo definirali kot posebno obliko lastnine. Po vzpostavitvi etažne lastnine so deli stavb razdeljeni v: • stanovanjske dele stavb, stavb • nestanovanjske dele stavb in • skupne prostore.

Zemljiška knjiga

Vpis skupnih prostorov stavbe v etažni lastnini v zemljiško knjigo

Vpis zemljišča pod stavbo in stavbe v zemljiško knjigo v listu A zemljiškoknjižnega vložka

26.11.2010

Zemljiška knjiga Primer vpisa lastnika v zemljiško knjigo na zemljišču, ki pripada stavbi v etažni lastnini

Vpis posameznega lastniškega dela v etažni lastnini v zemljiško knjigo

Zemljiška knjiga V skladu s stvarnopravnim zakonikom obstajajo poleg lastninske pravice in etažne lastnine kot njene posebne izpeljanke, še (Stvarnopravni zakonik, 2002, 2. člen): • • • • •

zastavna pravica, zemljiški dolg, služnost, pravica i stvarnega t b bremena iin stavbna pravica.

26.11.2010

Zemljiška knjiga Stavbna pravica Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgradbo na tuji nepremičnini (Stvarnopravni zakonik, 2002, 256. člen). Stavbna pravica v bistvu pomeni da »na mesto pravega, naravnega zemljišča, na katerem zgradba dejansko stoji, stopi »umetno«, fiktivno zemljišče« (Juhart et al., 2004, str. 1015).

Stavbna pravica

Zemljiška knjiga

V strokovni literaturi in praksi zasledimo naslednje primere zgradb, ki definirajo stavbno pravico: • stavbe, kot jih definira Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN, 2006) na, nad ali pod zemljiščem, • objekti objekti, ki jih definiramo kot objekte gospodarske infrastrukture (most, tunel, bazen, zajetje itn., celo cesta),

26.11.2010

Zemljiška knjiga Stavbna pravica • omrežja, ki jih definiramo kot omrežja gospodarske infrastrukture (vodovodno omrežje, plinovod itn.), • površine, ki služijo določenemu namenu (otroško igrišče, športno igrišče, itn.), • zgoraj našteti objekti s pripadajočim zemljiščem za njihovo uporabo in vzdrževanje ter • del parcele (ali cela parcela), kjer bo mogoče zgrajen eden od zgoraj navedenih objektov.

Zemljiška knjiga Stavbna pravica Značilnost stavbne pravice je: • da je časovno omejena (do 99 let), • da je prenosljiva, • da jo je možno obremeniti z zastavno pravico, • da je možno na stavbi, za katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje na podlagi stavbne pravice, uvesti etažno lastnino, • da bremeni celotno nepremičnino (parcelo) in • da imamo na eni parceli lahko več stavbnih pravic.

26.11.2010

Stavbna pravica

Zemljiška knjiga Primer vpisa identifikatorja stavbne t b pravice i v oddelku A1 zemljiškoknjižnega izpiska

Primer vpisa imetnika stavbne pravice v listu B zemljiškoknjižneg a izpiska

Stavbna pravica

Zemljiška knjiga

Primer vpisa oznake, da je parcela obremenjena j s stavbno pravico v oddelku A1 zemljiškoknjižnega izpiska

Primer vpisa obremenitve parcele s stavbno pravico v listu C2 zemljiškoknjižnega izpiska

26.11.2010

Zemljiški kataster Celotno ozemlje R Slovenije je lastniško razdeljeno. razdeljeno Kako poteka lastniška razdelitev ozemlja Slovenije je podano v evidenci zemljiškega katastra.

Zemljiški kataster Kaj je zemljiški kataster? •

»Je register, kjer so podane pozicije, meje in lastnosti zemljišč.« (Matevž, 18 let)

•

»Je urad, kjer dobiš mapo parcele.« (Lojze, 65 let)

•

»Je evidenca, kjer so podatki o zemljiščih – parcelah.« (Marija, 70 let)

•

»Je uradni razvid zemljišč (in zemljiških lastnikov) v katastrski občini; vsebuje položaj, velikost, kulturo, kakovost zemljišč ter lastnike; je podlaga zemljiški knjigi; vsebuje tudi katastrski dohodek kot osnovno dohodnino od kmetijstva; katastrska mapa, zemljevid v velikem merilu, kjer je prikazana razporeditev zemljiških parcel.« (Leksikon Cankarjeve založbe, str. 472)

26.11.2010

Zemljiški kataster Kaj je zemljiški kataster? • »Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih. Zemljiški kataster se povezuje z zemljiško knjigo« (ZEN, 4. člen). • Je edina uradna evidenca, ki povezuje stvarne pravice na nepremičninah z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor oziroma prostor poveže z lastnikom.

Pravne podlage:

Zemljiški kataster

Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Ur. L. RS 47/2006) 1 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin (Ur. (Ur L. L RS 100/2006), 100/2006) Uredba o načinu vpisa upravljavcev nepremičnin v zemljiški kataster in kataster stavb (Ur. L. RS 121/2006), Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Ur. L. RS 8/2007, 26/2007), Pravilnik o vrstah in vsebini potrdili iz zbirke geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov (Ur. L. RS 22/2007, 33/2009), Pravilnik n op pogojih g j in nn načinu nu računalniškega un n g dostopa p do p podatkov iz z evidenc in zbirk geodetskih podatkov (Ur. L. RS 25/2008), Pravilnik o vzpostavitvi bonitet zemljišč (Ur. L. RS 35/2008) in Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Ur. L. RS 47/2008) .

A. Pravilnik o geodetskem načrtu (Ur. L. RS 40/2004)

26.11.2010

Zemljiški kataster Podatki, ki se vodijo v zemljiškem katastru so: • • • • • • • • • •

identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka), status meje parcele in status parcele (urejena meja, urejena parcela), zemljiškoktastrske točke (identifikator, koordinate, metodo določitve, status), površina parcele, Za vse naštete podatke dejanska raba parcele, je zemljiški kataster vrsta rabe parcele (do 21. aprila 2011), izvorna evidenca, razen zemljišče pod stavbo, za podatek o lastniku parcele. boniteta zemljišča, lastnik in Lastnik je prevzet upravljavec. podatek iz zemljiške knjige.

Zemljiški kataster Identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka) Parcela je osnovna enota zemljiškega katastra. Leži znotraj ene katastrske občine. V zemljiškem katastru je evidentirana z mejo parcele in označena s parcelno številko. Enolično je parcelna številka določena s šifro katastrske občine in parcele.

26.11.2010

Zemljiški kataster Identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka) V zemljiškem katastru se pojavlja v naslednjih oblikah: • 99.................zemljiška parcela brez poddelilke • 161/6............zemljiška parcela s poddelilko • *115...............stavbna parcela brez poddelilke • *194/1............stavbna parcela z poddelilko •

Zemljiški kataster Stavbna parcela je v zemljiškem katastru označena z *. Taka oznaka je ostanek oštevilčbe parcel iz preteklosti in je pomenila parcelo, ki je zajemala zemljišče pod stavbo (fundus) ali pa zemljišče z funkcionalnim zemljiščem (vrsta rabe stavbišče v katastru).

26.11.2010

Zemljiški kataster Status meje parcele in status parcele (urejena meja, urejena parcela). parcela) Urejena meja Je meja parcele, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe. Točke (zemljiškokatastrske točke), ki jo definirajo, so določene s predpisano natančnostjo . Urejena meja 1101

Meja M j v naravii Je skupek linij, ki razmejujejo sosednja zemljišča v naravi.

23 1102

24 22

Zemljiški kataster Status meje parcele in status parcele (urejena meja, urejena parcela). parcela) Urejena parcela Je parcela, ki ima urejeno parcelno mejo in na podlagi podatkov urejene meje izračunano površino. Urejena parcela

26.11.2010

Zemljiški kataster Zemljiškoktastrske točke (identifikator, koordinate, metodo d l čit določitve, st status). t s) Zemljiškokatastrska točka – ZK točka Je točka, ki definira mejo parcele in ima koordinate v državnem koordinatnem sistemu. ZK točke 1101 23 1102

24 22

Zemljiški kataster Površina parcele Je podana v m2 in je enaka seštevku površin posameznih delov parcele (posameznih vrst rab), ki sestavljajo parcelo.

Atributna površina ni vedno enaka grafični površini! Pravno veljavna je vedno in samo atributna površina!

26.11.2010

Zemljiški kataster Dejanska raba parcele Prva nastavitev je bila opravljena na podlagi podatkov MKGP. Podatki so bili pridobljeni na podlagi fotointerpretacije aeroposnetkov. V zemljiškem katastru vodimo pet dejanskih rab: •Kmetijska zemljišča •Gozdna zemljišča j •Pozidana zemljišča •Vodna zemljišča •Nerodovitna zemljišča

Zemljiški kataster

Kmetijska zemljišča

26.11.2010

Zemljiški kataster

Gozdna zemljišča

Zemljiški kataster

Pozidana zemljišča

26.11.2010

Zemljiški kataster

Vodna zemljišča

Zemljiški kataster

Neplodna zemljišča

Zemljiški kataster Vrsta rabe parcele (do 21. aprila 2011) Imamo štiri skupine vrst rabe: • Kmetijska zemljišča • Zemljišča pod gradbenimi objekti • Zelene površine • Nerodovitna zemljišča • Vrstam rabe iz skupine kmetijskih zemljišč je bil pripisan tudi katastrski razred (od 1 do 8).

OSNOV VA ZA IZRAČUN KD

26.11.2010

Zemljiški kataster

Vrsta rabe parcele

26.11.2010

Ze emljiški kata aster

Zemljiški kataster Zemljišče pod stavbo Zemljišče pod stavbo je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino.

26.11.2010

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster Boniteta zemljišča Boniteta zemljišč je proizvodna sposobnost zemljišč v obliki bonitetnih točk . Vodi se na parcelo. Vodi se za zemljišča, ki jih po dejanski rabi uvrščamo v kmetijska in gozdna zemljišča, parcele z drugimi dejanskimi rabami imajo boniteto nič (0). Prvotno nastavitev podatka o boniteti je Geodetska uprava izvedla na podlagi preračuna iz podatkov vrste rabe (za skupino rabe kmetijska zemljišča) in katastrskega razreda.

26.11.2010

Zemljiški kataster Boniteta zemljišča

26.11.2010

Zemljiški kataster Lastnik Podatki o lastniku so v zemljiškem katastru prevzeti iz zemljiške knjige.

Zemljiški kataster Upravljavci državnega in lokalnega premoženja Vpis podatka o upravljavcu nepremičnin v zemljiški kataster in kataster stavb se opravi na podlagi prijave prijavitelja ali sklepa vlade s katerim so nepremičnine podeljene v upravljanje upravljavcu. Vpis upravljavca se izvede: p vpisana p v zemljiški j kataster ali kataster stavb, in • če jje nepremičnina • če je upravljavec vpisan na Seznam upravljavcev nepremičnin. Če je upravljavec vpisan na podlagi sklepa vlade, dobi status dokončnega upravljavca, če pa na podlagi prijave ima status začasnega upravljavca.

Zem mljiški katastter

26.11.2010

Upravljavci državnega in l k l lokalnega premoženja Začasni upravljavec

Upravljavci državnega in l k l lokalnega premoženja Dokončni upravljavec

26.11.2010

Zemljiški kataster Grafične podatke zemljiškega katastra ločimo na: • zemljiškokatastrski prikaz in • zemljiškokatastrski načrt.

Zemljiški kataster Definiranje zemljiškokatastrskega prikaza (ZKP) ZEN 19. člen točka 7 (meja in površina parcele)

Meje parcel s parcelnimi številkami in zemljišči pod stavbo na območju Republike Slovenije so grafično prikazane v ZEMLJIŠKOKATASTRSKEM PRIKAZU. Zemljiškokatastrski prikaz je slika oblike in medsebojne lege parcel. Geodetska uprava ga po potrebi lahko spremeni zaradi lokacijsko boljše predstavitve d mej. Ta sprememba b ne vpliva l na stvarnopravne pravice lastnikov l k parcel in geodetska uprava ne obvešča o njej lastnikov parcel. Zemljiškokatastrski prikaz se ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra, lahko pa se uporablja za prikaz drugih podatkov, v geografskih informacijskih sistemih ali za druge podobne namene z opozorilom, da je prikaz mej informativen.

26.11.2010

Zemljiški kataster Definiranje zemljiškokatastrskega načrta (ZKN) ZEN 19. člen točka 8 (meja in površina parcele)

Meje parcel in zemljišča pod stavbo, ki so evidentirani s koordinatami zemljiškokatastrskih točk s predpisano natančnostjo v državnem koordinatnem sistemu, ter parcelne številke se grafično prikažejo v ZEMLJIŠKOKATASTRSKEM NAČRTU.

Zemljiški kataster Zemljiškokatastrski prikaz pokriva celotno območje države in predstavlja sliko oblike in medsebojne lege parcel.

Zemljiškokatastrski načrt ne pokriva celotnega območja države, ampak obstoja samo za območja, kjer se nahajajo parcele, katerih meje so evidentirane s koordinatami zemljiškokatastrskih točk s predpisano natančnostjo.

26.11.2010

Zemljiški kataster ZKP je enak ZKN Območja koordinatnega katastra vzdrževanega koordinatno (npr. merilo1:1000 – nove izmere)

ZKP ni enak ZKN Območja grafičnega katastra vzdrževanega z vklopom (npr. merilo 1:2880)

Zemljiški kataster Lociranje lastninskega stanja v prostor je na informativnem nformat vnem nivoju, n voju, ki k zadošča za strateških nivo podatkov danes dokaj enostaven. Z izdelavo enotnega sloja parcel za območje celotne države v digitalni obliki je bila podana osnova za povezavo med lastnikom in ostalimi prostorskimi podatki. Toda v trenutku, ko hočemo prostor obravnavati podrobneje, enotni sloj parcel zaradi svojih lastnosti ni brezpogojno uporaben.

26.11.2010

Zemljiški kataster Enotni sloj parcel je nastal iz klasičnih katastrskih načrtov s pomočjo p j tehnik skaniranja, j vektorizacije, j transformacije, j usklajevanja meja katastrskih občin in usklajevanja podatkov med pisnim in grafičnim delom evidence zemljiškega katastra.

Zemljiški kataster Klasični katastrski načrti, ki so bili vključeni v zgoraj omenjeni proces so izvorno nastali v različnih časovnih obdobjih, bili izdelani z različnimi metodami v različnih merilih. Metode vzdrževanja posameznih načrtov so se razlikovale, lahko celo trdimo, da imamo različne metode vzdrževanja v različnih obdobjih znotraj istega načrta. Čeprav govorimo o enotnem sloju parcel, to še ne pomeni, da je ta sloj kvalitativno enoten. Vse kar je v tem sloju enotnega je zveznost, ki jo pred pretvorbo v digitalno obliko nismo poznali.

26.11.2010

Zemljiški kataster Če hočemo torej povezati ostale podatke z lastništvom, moramo poznati stopnjo zaupanja v lociranje pojavov in omejitev v prostor preko zemljiškokatastrskega prikaza. Stopnja zaupanja lociranje lastnine v prostor je odvisna od:

• vzdrževanosti podatkov javnih evidenc in

•

kvalitete podatkov zemljiškokatastrskega prikaza

Zemljiški kataster Zemljiški kataster je “ živ” živ . Podatki se stalno spreminjajo spreminjajo, vendar pa je še posebno potrebno paziti na spreminjanje podatkov zemljiškega katastra zaradi kompleksnejših sprememb kot so: •

vnosa elaboratov, ki pokrivajo večja območja (izmere cest, območij novih sosesk, pogodbenih in upravnih komasacij) in

•

izboljšanja pozicijske natančnosti zemljiškokatastrskega prikaza.

26.11.2010

Zemljiški kataster Izboljšanja pozicijske natančnosti t č ti zemljiškokatastrskega prikaza

Vnosa elaboratov, ki pokrivajo večja območja

Zemljiški kataster Spremembe, ki nastanejo na podlagi vnosa novih elaboratov pomenijo: • • • • • • •

drugačno lokacijo parcel v prostoru, ukinitev parcelnih številk, določitev novih parcelnih številk, določitev novih vrst rab, določitev lokacije novih zemljišč pod stavbo, določitev novih površin in določitev novih zemljiškokatastrskih točk, točk ki vplivajo na kvaliteto zemljiškokatastrskih načrtov.

To pomeni, da parcela, ki smo jo v prikazu pojavov in omejitev vezali na pojav ni več taka, kot je bila ali pa sploh ne obstaja več!

26.11.2010

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster •

Spremembe, ki nastanejo na podlagi izboljšanja pozicijske natančnost pomenijo: ij

• • •

spremembo oblike posamezne parcele, spremembo lege posamezne parcele in spremembo odstopanj med lokacijskimi koordinatami načrta in koordinatami izmerjenimi v naravi.

To pomeni, da lokacija pojava ali omejitve lahko pripada po postopku drugemu lastniku.

26.11.2010

Zemljiški kataster Kvaliteto podatkov zemljiškokatastrskega prikaza nam poda stopnja zaupanja j . Če bi imeli oblikovana »območij enake stopnje zaupanja« ali enakih pogojev za lociranje lastnine v prostor, bi lahko vedeli, ali se lahko zanesemo na povezavo pojavov in omejitev z lastnino ali ne. Stopnja zaupanja je odvisna od: • vrste katastra (koordinatni, grafični, numerično grafični), • načina izmere - metode določitve zemljiškokatastrskih točk (polarna, (polarna fotogrametrična,...) • izvornega merila katastrskega načrta (1:2880, 1:1440, 1:1000) • metode vzdrževanja (koordinatna, metoda vzdrževanja z vklopom) • velikosti odstopanj med lokacijo zemljiškokatastrske točke na terenu in načrtu

Zemljiški kataster

26.11.2010

VELIKA STOPNJA ZAUPANJA • •

• • •

MINIMALNA STOPNJA ZAUPANJA

parcele se nahajajo na območju koordinatnega katastra, metoda določitve koordinat je polarna (če gre za točke pred uvedbo meritev v novem koordinatnem sistemu - GK koordinate) ali metoda terenske meritve z numeričnimi koordinatami (če gre za točke po uvedbi meritev v novem koordinatnem sistemu – ETRS89/TM ali D48/GK), izvorno merilo l je 1:500, 1 500 11:1000 1000 ali l 11:2000, 000 metoda vzdrževanja je koordinatna in odstopanja med lokacijo ZK točke na terenu in načrtu ni.

• • • • •

parcele se nahajajo na območju j g grafičnega g katastra, metoda določitve koordinat ortogonalna, presek ali ni znana, izvorno merilo je 1:1440, 1:2880 ali 1: 5760, metoda vzdrževanja z vklopom in odstopanja med lokacijo zemljiškokatastrske točke na terenu in načrtu znašajo 15m in več.

Zemljiški kataster Velika stopnja zaupanja Sprejemljiva stopnja zaupanja Pogojna stopnja zaupanja Minimalna stopnja zaupanja

26.11.2010

Če prikazujemo podatke »na parcelo natančno« ali umeščamo lastnino v realni prostori moramo za vsako posamezno parcelo pregledati ta odstopanja. Koordinate točke na terenu

Zemljiški kataster

Koordinate točke na načrtu

Zemljiški kataster Kot smo videli je osnovni vir za pravilno umestitev v prostor lega ZK točk na območjih, kjer le te obstajajo. Če teh podatkov ni pa je potrebno opraviti primerjavo med identičnimi točkami na DOF in zemljiškokatastrskem prikazu (ZKP) z upoštevanjem podatkov o vrsti katastra, načinu izmere, merilu in vrsti vklopa.

26.11.2010

Zemljiški kataster Pri pozicioniranju pojavov in omejitev v prostor, smo se dotaknili še dveh drugih zbirk podatkov, ki jih vodi geodetska uprava in sicer sicer: • Topografskih načrtov in kart • Digitalnega ortofoto načrta V nadaljevanju bomo predstavili še nekaj dejstev o teh zbirkah in ostalih podpornih evidencah.

Kataster stavb Želje po ureditvi etažne lastnine, torej po uvedbi fizičnega dela stavbe kot ene izmed i d osnovnih ih enott v prometu t z nepremičninami ič i i iin njeno j evidentiranje v javnih evidencah lahko zasledimo na ozemlju naše države že v komentarjih Občega avstrijskega državljanskega zakona iz leta 1912. Del stavbe se je potem pojavljal v različnih oblikah v zemljiški knjigi, dokler ni prišlo do uvedbe interventnega zakona leta 1999. Interventni zakon je pomenil prvi korak do povezave zemljiške knjige in geodetske uprave na področju etažne lastnine (ZPPLPS- UPB1, 4. člen, 13.točka). Predpogoj za vpis v zemljiško knjigo po tem zakonu so bile izvedeni določeni postopki na strani geodetske stroke.

26.11.2010

Kataster stavb

Z uvedbo Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot je bil uveden kataster stavb. Leta 2006 je bil sprejet Zakon o evidentiranju nepremičnin, nepremičnin ki danes ureja področje katastra stavb. stavb Kataster stavb kot nova evidenca vsebuje podatke iz različnih časovnih in različno kvalitetnih virov, npr.: • • • • •

podatke iz posebne E zemljiške knjige, podatke vpisane v zemljiško knjigo na podlagi Pravilnika o vodenju zemljiške knjige, podatke vpisane v zemljiško knjigo in kataster stavb po interventnem zakonu, podatke pridobljene skozi redne postopke katastra stavb in podatke pridobljene z množičnim zajemom iz različnih virov, ki obravnavajo stavbe.

Pravne podlage:

Kataster stavb

Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Ur. L. RS 47/2006) 1 1. 2. 3. 4.

Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin (Ur. (Ur L. L RS 100/2006), 100/2006) Uredba o načinu vpisa upravljavcev nepremičnin v zemljiški kataster in kataster stavb (Ur. L. RS 121/2006), Uredba o označevanju stanovanj in poslovnih prostorov (Ur. L. RS 63/2006), 5. Pravilnik o vrstah in vsebini potrdili iz zbirke geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov (Ur. L. RS 22/2007, 33/2009), 6. Pravilnik n op pogojih g j in nn načinu nu računalniškega un n g dostopa p do p podatkov iz z evidenc in zbirk geodetskih podatkov (Ur. L. RS 25/2008), 7. Pravilnik o katastru stavb (Ur. L. RS 22/2007, 32/2009) in A. Zakon o določanju območij ter o imenovanju naselij, ulic in stavb – ZDOIONUS (Ur. L. RS 25/2008),

26.11.2010

Kataster stavb Kataster stavb je evidenca o stavbah in o delih stavb. Stavba je objekt, v katerega lahko človek vstopi, in ki je namenjen njegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco. Stavba ima en del ali več delov. Posameznii del P d l stavbe t b je j prostor t oziroma i skupina k i prostorov t v stavbi, t bi ki se lahko samostojno pravno ureja. Kot deli stavbe v katastru stavb se evidentirajo tudi njeni skupni deli, če so določeni.

26.11.2010

Kataster stavb Podatki, ki se vodijo v katastru stavb so (ZEN, 73. člen): • identifikacijska j oznaka (številka stavbe in dela stavbe ter šifra in ime katastrske občine) • upravljavec, • lega in oblika, • površina, • dejanska raba, • številka stanovanja ali poslovnega prostora, • lastnik (prevzet podatek iz zemljiške knjige), enot • podatki o povezavi z registrom prostorskih enot, • podatki o povezavi z zemljiškim katastrom in • podatki o povezavi z zemljiško knjigo. Lega stavbe je podana v grafičnem delu katastra stavb, ostali podatki se vodijo v atributnem delu.

26.11.2010

Kataster stavb Identifikacijska oznaka Identifikacijska oznaka je sestavljena iz šifre katastrske občine, številke stavbe in številke dela stavbe trodelni identifikator.

Kataster stavb Upravljavec Začasni upravljavec

26.11.2010

Kataster stavb

D k nčni upravljavec Dokončni p lj

“ČUDEN VPIS”

Kataster stavb

Lega in oblika

26.11.2010

Površina

Kataster stavb

STAVBA

DEL STAVBE

Kataster stavb Dejanska raba

26.11.2010

Kataster stavb

Številka stanovanja ali poslovnega prostora

Kataster stavb Lastnik in podatki o povezavi z zemljiškim katastrom Lastnik je prevzet podatek iz zemljiške knjige, v kolikor je bil izveden vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Takrat T k t ima im tta podatek d t k status st t s llastnik st ik in i jje vpisan is tudi t di d delež l ž lastništva ter prevzeta številka podvložka.

26.11.2010

Kataster stavb LASTNIK

Kataster stavb

POVEZAVA Z ZEMLJIŠKO KNJIGO

26.11.2010

Kataster stavb

LASTNIK

Kataster stavb

Podatki o povezavi z registrom prostorskih enot. Stavbe lahko imajo naslov ali pa ga nimajo.

26.11.2010

Kataster stavb

Podatki o povezavi z registrom prostorskih enot. Naslov se veže na del stavbe. Tako imamo znotraj stavbe lahko enega ali več naslovov.

Več stavb ne more imeti istega naslova!!!!!

Kataster stavb

Podatki o povezavi z zemljiškim katastrom

26.11.2010

Kataster stavb

Podatki o povezavi z zemljiškim katastrom 1204 37

Stavba 1204 leži na parceli 101. Stavba 37 leži na parceli 102. Stavba 2744 leži na parceli 102.

2744

Kataster stavb V grafičnem delu katastra stavb je podan maksimalen obseg stavbe in ne presek stavbe s terenom. Presek stavbe s terenom je podan v zemljiškem katastru kot meje zemljišča pod stavbo ali kot vrsta rabe stanovanjska stavba, poslovna stavba, gospodarsko poslopje, garaža, funkcionalni objekt, porušen objekt, stanovanjska stavba – stavbišče in včasih stavbišče (stavbišče lahko pomeni tudi stavbo z funkcionalnim zemljiščem).

26.11.2010

Zbirni kataster GJI Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture predstavlja temeljno nepremičninsko evidenco v Sloveniji, Sloveniji v kateri se evidentirajo objekti gospodarske javne infrastrukture. V • • • • • • •

zbirnem katastru se vodijo podatki o: prometni infrastrukturi, energetski infrastrukturi, komunalni infrastrukturi, vodni infrastrukturi, i f t kt i za gospodarjenje infrastrukturi d j j z naravnim i b bogastvom, t infrastrukturi za varstvo okolja in drugi objekti v javni rabi.

Zbirni kataster GJI

26.11.2010

Zbirni kataster GJI

Register nepremičnin Zemljiški kataster, kataster stavb in zbirni kataster gospodarske infrastrukture vsebujeta vse podatke o sestavinah nepremičnin, nepremičnin zemljiška knjiga pa podatke o pravicah na teh nepremičninah. Torej se postavlja vprašanje, zakaj potrebujemo novo evidenco? Odgovor na to vprašanje je: • ker zgoraj naštete evidence ne prikazujejo dejanskega stanja na področju d č nepremičnin č in • ker podatki, ki jih vodimo v teh evidencah prikazujejo posamezne sestavine nepremičnine in ne nepremičnino kot celoto.

26.11.2010

Register nepremičnin Register nepremičnin je definiran kot »večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, Slovenije ki se nastavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi« (ZEN, 96. člen). Vsebuje podatke: • zemljiščih evidentiranih v zemljiškem katastru, • stavbah in delih stavb evidentirani v katastru stavb, • Lastnikih (posredno prevzeti iz zemljiške knjige) • vseh ostalih nepremičninah, ki še niso evidentirane v zemljiškem katastru in katastru stavb.

Register nepremičnin Podatki so torej prevzeti iz zemljiškega katastra in katastra stavb ter dopolnjeni s podatki popisa nepremičnin, centralnega registra prebivalstva in poslovnega registra. Dodani so še podatki o namenski rabi (občine) in o spravilu lesa (Zavod za gozdove).

26.11.2010

Register nepremičnin Sestavine nepremičnine p so p parcele in deli stavb. Imamo naslednje možnosti: • nepremičnino sestavlja samo parcela • nepremičnino sestavlja parcela in del stavbe • nepremičnino sestavlja parcela in več delov stavb • nepremičnino sestavlja več parcel in del stavbe • nepremičnino sestavlja samo del stavbe

26.11.2010

Register nepremičnin Stavbe, za katere JE bil izveden katastrski vpis imajo ravno tako podatke, ki so samo v REN - u Večina podatkov določena v upravnem postopku in vir za večino podatkov je kataster stavb.

Stavbe, za katere NI bil izveden katastrski vpis, imajo večino podatkov vodene samo v REN-u Podatek iz katastra stavb je samo identifikator in lokacija.

26.11.2010

Reg gister neprem mičnin REN • • • • •

• • • • •

Izgradnja in obnova (leto izgradnje, obnova fasade in strehe) Material nosilne konstrukcije Dvigalo Ogrevanje Priključki na omrežja gospodarske javne infrastrukture (vodovod, elektrika, kanalizacija, telefon, plin) in kabelsko TV Računalniška mreža Tehnični podatki za stavbe, ki imajo vsaj en nestanovanjski del (način temeljenja, priključki na tehnološki plin,industrijski tok, komprimiran zrak, čistilna naprava) Vprašanja o posameznih prostorih v stanovanju (ali stanovanje ima stranišče, ...) Drugi prostori, ki pripadajo stanovanju (klet, shramba,...) – pri nekaterih je potrebno podati površino

• • • • • • • • • •

Vprašanja o obnovi stanovanja in dodatni opremi Uporaba stanovanja v počitniške namene Dejavnost j v stanovanju j Vrsta najema Ali ima stanovanje atrij Garaža, ki pripada stanovanju in vrsta parkiranja Obdelava tal, sten in stropa Dodatne izolacije Lokacija glede na peš promet Vprašanja za stavbe z industrijsko rabo (svetla višina, razdalja med nosilnimi elementi in p prostornina))

Podatki o stavbi in delih stavb v REN -u

26.11.2010

Podporne evidence GURS Kot podporne evidence nepremičninskim evidencam obravnavamo: • • • •

Digitalni ortofoto načrti - DOF Register prostorskih enot – RPE, Evidenca trga nepremičnin – ETN, Topografske karte in načrti

DOF Pri lociranju j vp prostor si lahko pomagamo p g z najboljšim j j približkom prostora – digitalnim ortofoto načrtom (DOF). Zavedati se moramo, da gre za približek prostora in moramo zato upoštevati lastnosti DOF-a.

26.11.2010

DOF Lastnosti DOF –a: • so mersko primerljivi z linijskimi kartami (temeljnimi topografskimi načrti v merilu 1 : 5.000, za katere velja grafični natančnosti vira = 0.2 mm x 5 000 = 1.0 m); •

razdelitev na liste je enaka kot pri TTN5;

•

območje Slovenije pokriva 3.258 ortofotov

•

ortofoti zadnje izdaje so iz leta 2006 (stanje na terenu) – za S del Slovenije in 2009 za J del Slovenije;

•

Slovenija je v celoti pokrita z barvnimi ortofoti s slikovnim elementom 50 cm, 15% Slovenije tudi z barvnimi ortofoti s slikovnim elementom 25 cm, za celo Slovenijo so na voljo barvni bližnje infrardeči ortofoti s slikovnim elementom 1 m.

DOF Primer lociranja ZKP na DOF

Primer lociranja Gerkov in gozdnega roba na DOF

26.11.2010

REGISTER PROSTORSKIH ENOT - RPE Register prostorskih enot RPE je zbirka podatkov o prostorskih enotah, ulicah in hišnih številkah. Ima grafični in atributni del. V njej se vodijo podatki o: •

osnovnih prostorskih enotah: – hišna številka,prostorski okoliš,statistični okoliš, naselje, občina, upravna enota, območje vodenja RPE, katastrska občina, država.

•

dodatnih prostorskih enotah: – ulica, četrtna skupnost, vaška skupnost, krajevna skupnost, volišče za lokalne volitve, volišče za državnozborske volitve, volilna enota za lokalne volitve, volilni okraj za državnozborske volitve, volilna enota za državnozborske volitve, šolski okoliš.

REGISTER PROSTORSKIH ENOT - RPE V register g prostorskih p enot se vpisujejo p j j naslednji j p podatki o prostorskih p enotah: • vrsta; • identifikacijska številka; • ime, kadar je določeno; • meje in površina.

26.11.2010

117

REGISTER PROSTORSKIH ENOT - RPE V register prostorskih enot se vpisujejo tudi tudi: • hišna številka stavbe in • lega stavbe s hišno številko.

26.11.2010

EVIDENCA TRGA NEPREMIČNIN- ETN Evidenca trga nepremičnin je javna zbirka podatkov o sklenjenih kupoprodajnih in najemnih pravnih poslih z nepremičninami. nepremičninami •     

Podatke o sklenjenih pravnih poslih v ETN mesečno posredujejo: davčna uprava, notarji, nepremičninske družbe upravne enote in občine občine.

V njej se evidentirajo dosežene pogodbene cene in najemnine na slovenskem trgu nepremičnin

TOPOGRAFSKI NAČRTI, KARTE IN PODATKI V tem sklopu bomo obravnavali načrte in karte različnih meril, ki jih Geodetska uprava vodi in vzdržuje v “papirni” papirni in digitalni obliki obliki, ter različne topografske baze podatkov. V • • • • • •

to skupino spadajo: Temeljni topografski načrti M 1:5.000 in 1:10.000 (TTN5/10) Topografski podatki M 1:5.000 (DTK 5) Državna topografska karta M 1:25.000 (DTK 25) Topografski podatki M 1:25.000 1:25 000 (GKB 25) Državna topografska karta M 1:50.000 (DTK 50) Državne pregledne karte

26.11.2010

TOPOGRAFSKI NAČRTI, KARTE IN PODATKI Temeljni topografski načrti merila 1:5.000 in 1:10.000 (TTN5/10): •

V merilu 1 : 5.000 so izdelani načrti, ki pokrivajo intenzivna kmetijska in poseljena območja – 2543 listov

•

Vm merilu 1 : 10.000 izdelani načrti pokrivajo ostala območja – 258 listov Izdelani enotno za celotno območje Slovenije.

TOPOGRAFSKI NAČRTI, KARTE IN PODATKI Topografski podatki M 1:5.000 (DTK 5): • so vektorska zbirka topografskih podatkov homogene natančnosti in podrobnosti, ki ustreza ravni merila 1 : 5.000 • so vsebinsko razdeljeni v štiri objektna področja (zgradbe, promet, pokritost tal, hidrografija) • zajem podatkov v DTK 5 se izvaja iz najnovejših posnetkov cikličnega c kl čnega aerosnemanja • so zajeti za 60% ozemlja Slovenije in pokrivajo območja večine naselij.

26.11.2010

TOPOGRAFSKI NAČRTI, KARTE IN PODATKI Topografski podatki M 1:5.000 (DTK 5)

TOPOGRAFSKI NAČRTI, KARTE IN PODATKI Državna topografska karta M 1:25.000 (DTK 25) je bila izdelana 1999 (198 listov). Posamezen list DTK 25 je bil po posameznih vsebinskih slojih tudi skeniran. Vsebinski sloji so: • naselja, prometna mreža in zemljepisna imena, • plastnice in druge reliefne značilnosti, imeni • hidrografska mreža z imeni, vodni objekti, ledeniki in • gozdovi ter znaki za druge vrste vegetacije.

26.11.2010

TOPOGRAFSKI NAČRTI, KARTE IN PODATKI Topografski podatki M 1:25.000 (GKB 25) • • • •

Baza je bila vzpostavljena v letih od 1994 do 1996, od takrat naprej se redno vzdržuje. Osnovni vir za zajem so bili skenogrami državne topografske karte v merilu 1 : 25.000. Poleg lokacije ima posamezen objekt baze podane tudi osnovne opisne podatke (atribute). V GKB 25 so zajete štiri skupine objektov in sicer: ceste, vode, plastnice in železnice. železnice

TOPOGRAFSKI NAČRTI, KARTE IN PODATKI

26.11.2010

TOPOGRAFSKI NAČRTI, KARTE IN PODATKI Državna topografska karta M 1:50.000 (DTK 50) • • •

· 58 listov pokriva celotno ozemlje Slovenije · Izdelava je potekala v letih od 2000 do 2005 · Listi karte so na voljo v tiskani in digitalni rastrski obliki

TOPOGRAFSKI NAČRTI, KARTE IN PODATKI Državne pregledne karte Slovenije prikazujejo območje celotne Slovenije in del sosednjih držav na enem listu. listu Izdelane so v Gauss Gauss-Krugerjevi Krugerjevi konformni projekciji in sicer v merilih: • 1 : 250.000 (DPK 250), • 1 : 500.000 (DPK 500), • 1 : 750.000 (DPK 750) in • 1 : 1.000.000 (DPK 1000). Karte so na voljo v tiskani in digitalni rastrski in vektorski obliki.

26.11.2010

PRIDOBIVANJE PODADATKOV Podatki iz javnih nepremičninskih evidenc lahko pridobite v obliki: 1 Potrdil in izpisov 1. 2. Vpogledov preko – –

Javnega vpogleda Vpogleda za registrirane uporabnike

3. Preko digitalnih predpisanih izmenjevalnih formatov Potrdila in izpise lahko pridobite: p • Na sedežih Geodetskih uprav • Na sedežih upravnih enot • Pri pooblaščenih geodetskih izvajalcih (novost, ki se šele uvaja)

PRIDOBIVANJE PODADATKOV Podatki iz javnih nepremičninskih evidenc lahko pridobite v obliki: 1 Potrdil in izpisov 1. 2. Vpogledov preko – Javnega vpogleda – Vpogleda za registrirane uporabnike 3. Preko digitalnih predpisanih izmenjevalnih formatov

Podatke javnih nepremičninskih evidenc delimo na podatke: • Geodetske uprave • Zemljiške knjige

26.11.2010

PRIDOBIVANJE PODADATKOV - GURS Potrdila in izpise lahko pridobite: • Na sedežih Geodetskih uprav • Na sedežih upravnih enot • Pri pooblaščenih geodetskih izvajalcih (novost, ki se šele uvaja) Potrdila geodetske uprave so: • Potrdilo o parceli – Prikaz parcele – Načrt parcele – Potrdilo o parceli • Potrdilo o stavbi in delih stavb • Lastninski list A. Potrdilo o naslovu

PRIDOBIVANJE PODADATKOV GURS

26.11.2010

PRIDOBIVANJE PODADATKOV - GURS Prikaz parcele : Načrt parcele

PRIDOBIVANJE PODADATKOV - GURS

Razmerje zemljiško katastrski načrt in zemljiško katastrski prikaz

26.11.2010

PRIDOBIVANJE PODADATKOV - GURS

Vpogledi v podatke:

Navodila za vpogled in pridobivanje podatkov: http://e-prostor.gov.si/ Vstop preko naslova: http://e-prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=si

PRIDOBIVANJE PODADATKOV - GURS

26.11.2010

PRIDOBIVANJE PODADATKOV GURS Pridobitev podatkov preko digitalnih predpisanih izmenjevalnih formatov Vlogo posredujete na GURS na Oddelek za izdajo podatkov

26.11.2010

PRIDOBIVANJE PODADATKOV - GURS Naročanje podatkov, podatkov ki vsebujejo osebne podatke.

PRIDOBIVANJE PODADATKOV - Zemljiška knjiga Zk izpisek v papirni obliki: Na zemljiške knjigi –Izpiski za ZKV, ki so preneseni v elektronsko zemljiško knjigo ni krajevne pristojnosti –Izpiski za ZKV, ki niso preneseni v elektronsko zemljiško knjigo velja krajevna pristojnost

Vpogledi v podatke in izpisek v pdf formatu http://www.sodisce.si/javne_knjige/zemljiska_knjiga Plačljiv pogled preko monete

26.11.2010

PRIDOBIVANJE PODADATKOV - Zemljiška knjiga Zakonsko je podana možnost za pridobivanje podatkov v digitalni obliki: Minister, pristojen za pravosodje, lahko glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše tudi: 1. da se osebam, ki podatke glavne knjige potrebujejo za vzdrževanje svojih informatiziranih evidenc, ti podatki posredujejo v informatizirani obliki (198. (198 člen) Izvajanje omejeno: Ni pristojnih služb, ki bi se ukvarjale s tem Izpis možen za osebe, ki imajo vpisan EMŠO ali MŠ