Naše nepremičnine in zemljiška knjiga – e-ZK opravila v praksi

NEPREMIČNINSKO POSREDNIŠKA SEKCIJA

Naše nepremičnine in zemljiška knjiga – e-ZK opravila v praksi mag. Marijana Vugrin, univ. dipl. inž. geod Digi data d.o.o.

POVZETEK: Novela Zakona o zemljiški knjigi z novimi pravili in definicijami, obvezno elektronsko vlaganje ZK predlogov, omejitev pristojnosti posameznim skupinam strokovnjakov in ukinitev zemljiškoknjižnih vložkov, je tako med uporabniki, kot tudi med tistimi, ki so zadolženi za dnevno vzdrževanje podatkov zemljiške knjige, povzročilo burne reakcije. Čeprav novosti prinašajo veliko prednosti kot so brezplačen dostop do podatkov preko svetovnega spleta, pridobitev podatkov o celotni lastnini posameznika tudi v digitalni obliki, združene prikaze podatkov zemljiške knjige, zemljiškega katastra in katastra stavb, pa raje vsi skupaj govorimo o težavah, ki jih imamo z »novo zemljiško« knjigo. Take reakcije so logične, saj ne obstaja organizirana vsebinska podpora uporabnikom in le –ti se s svoji težavami morajo spopadati sami.

Novela zakona poleg organizacijskih sprememb prinaša tudi vrsto novih definicij in terminov, ki se v veliki meri nanašajo na enote vodenja v zemljiški knjigi, zato je v prispevku podan pregled zakonodaje na področju zemljiške knjige od leta 1930 in njen vpliv na enote vodenja.

V zemljiški knjigi so se najprej vodile pravice vezane na zemljiške parcele, kasneje postanejo enote vodenja tudi stavbe in deli stavb, ki jih predpisi v obdobju veljavnosti ZZK-1 do sprejetja novele tega zakona, poimenujejo tudi objekti, skladno z gradbeno zakonodajo (ZGO-1). Novela ZZK-1 določa, da se kot nepremičnina v zemljiško knjigo vpiše zemljiška parcela, stavbna pravica, stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice, stavba v etažni lastnini in posamezni deli stavbe v etažni lastnini. Že pri pregledu zakonodaje se prispevek dotakne povezovanja podatkov med zemljiško knjigo in zemljiškim katastrom in katastrom stavb, ki je osrednja tema tega prispevka. Odločitev za obravnavo teh e – ZK opravil je nepoučenost strokovne javnosti o prenosu povezanih podatkov javnih nepremičninskih evidenc.

Nastanek nove nepremičnine ali ukinitev stare nepremičnine in poimenovanje novonastalih nepremičnini ni v domeni zemljiške knjige. Nepremičnine nastanejo in se ukinejo v zemljiškem katastru in katastru stavb. Le – te nastanejo in pridobijo novo poimenovanje v geodetskih postopkih in sicer z delitvijo parcel, združitvijo parcel, vpisom stavbe in njenih delov v kataster stavb, delitvijo delov stavb in združitvijo delov stavb. Novela Zakona o zemljiški knjigi določa, da če se v katastru spremeni identifikacijski znak nepremičnine, se ta sprememba pooči v zemljiški knjigi na podlagi obvestila Geodetske uprave. Čeprav geodetski izvajalci upoštevajo pravila zemljiške knjige pri določevanju novih nepremičnin, pa ima Geodetska uprava težave pri sporočanju sprememb preko Portala e-sodstvo.

Programska rešitev namreč zavrača združitev parcel tudi v primerih, ko je širši pravni položaj (lastništvo in druge pravice in pravna dejstva – služnosti, hipoteke, stvarna bremena, zemljiški dolg, zaznambe…) dveh ali več parcel vsebinsko enak. Programska rešitev tudi ne dopušča združevanja parcel, kjer je ena parcela obremenjena s stvarno služnostjo in druga z nepravo stvarno služnostjo. Onemogočeno je združevanje parcel, kjer je isti lastnik na eni parceli vpisan z matično številko, na drugi pa ne, ali kjer je isti lastnik na eni parceli vknjižen do nekega deleža (npr.:do celote), na drugi parceli pa je vknjižen večkrat, vendar je seštevek deležev enak deležu na prvi parceli.

Portorož, 17. in 18. november 2011

143

• •

omogočen nam je kombiniran izpis podatkov geodetske uprave in zemljiške knjige in …

Seveda je nekaj zadev še vedno nedodelanih, programska rešitev ne deluje vedno tako kot predvidevajo zakonska določila, dnevno se brez obrazložitev pojavljajo novi postopki v programski rešitvi in podobno.

Težave tudi nastopajo pri posredovanju podatkov iz evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije v zemljiško knjigo in prav tej komunikaciji je namenjen moj prispevek. Ne iščem krivca, želim le, da bi razumeli, zakaj se dogajajo težave v komunikaciji med javnimi nepremičninskimi evidencami. Urejanje nepremičnin pomeni tako izvajanje geodetskih kot zemljiškoknjižnih postopkov in če se te evidence med seboj ne sporazumejo, prihaja do neskladij, posledično pa tudi do slabe volje uporabnikov in vzdrževalcev evidenc, do podvajanja dela in seveda tudi do materialne škode.

2 NEPREMIČNINE V ZEMLJIŠKI KNJIGI Zemljiško knjigo lahko definiramo kot eno izmed temeljnih nepremičninskih evidenc saj se v njej vodijo podatki »o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami« (1) . Pravne akte, ki definirajo vsebino in način vodenja podatkov v tej nepremičninski evidenci lahko pojmujemo kot organizacijske predpise . Zato v okviru tega prispevka nepremičnin ne bom obravnavala v smislu definiranja vsebine nepremičnine, kot jo obravnava stvarnopravni zakonik(2), ampak v smislu enote vodenja.

Zemljiška knjiga je bila najprej evidenca zemljišč (3), vendar ne vseh, izvzeta so bila zemljišča, ki so se vodila v posebnih knjigah železnic, javnih kanalov in rudnikov (3). Po letu 1930 se je pričel tud vpis zemljišč po katerih so potekale javne ceste, ki so se do tedaj vodila v posebnih seznamih (4).

Zakonska podlaga za ureditev etažne lastnine je bila za območje Jugoslavije podana z Zakonom o lastnini na delih stavb iz leta 1959. Kasneje je to področje prešlo v pristojnost republik (5). Stavbe v etažni lastnini so se vpisovale v posebno E knjigo, ki se je vodila za vsako katastrsko občino – enako kot glavna knjiga.

(6) . Za vsako zemljišče s stavbo v etažni lastnini se je v knjigi E odprl zemljiškoknjižni vložek, ki je poleg številke imel še oznako E.(7). Etažne načrte je shranjevala zemljiška knjiga. Tak način vodenja podatkov o delih stavb je bil v veljavi do leta 1995.

S sprejetjem novega zakona o zemljiški knjigi in ustreznega podzakonskega akta se začne evidentiranje etažne lastnine v podvložke(8). Zemljiška knjiga po določilih novega zakona iz leta 1995 opredeli kot nepremičnine zemljišča, stavbe in posamezne dele stavb ter druge objekte, če tako določa zakon(9). Le –te naj bi se vodile kot enote vodenja v zemljiški knjigi. Drugi objekti se v zemljiško knjigo niso nikoli vpisovali.

S sprejetjem Zakona o zemljiški knjigi leta 2003, se kot nepremičnini, ki se vpisujeta v zemljiško knjigo določita zemljiška parcela in objekt ali njegov posamezen del, če je le ta lahko samostojen predmet pravic. Ta zakon je tudi določal, da v kolikor na zemljiški parceli stoji objekt, ki sicer ni samostojna enota v pravnem prometu, vendar je evidentiran s svojim identifikatorjem v katastru, je le -tega možno poočiti v zemljiški knjigi (1). Geodetska uprava je zaradi tega določila poskušala zagotoviti vpis objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture v zemljiško knjigo in prav tako po sprejetju Zakona o evidentiranju nepremičnin leta 2006 vpis stavbe z enim delom. Zakon o evidentiranju nepremičnin je namreč uvedel katastrski vpis tudi za stavbe z enim delom. (10). Objekti gospodarske javne infrastrukture se vodijo z enoličnim identifikatorjem v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture (GJI)(11), stavbe z enim delom pa z isto strukturo identifikatorja kot stavbe v etažni lastnini v katastru stavb in registru nepremičnin(10).

Objekti in omrežja GJI se nikoli niso vpisovala v zemljiško knjigo, stavbe z enim delom pa. Geodetska uprava je namreč tudi pri vpisu stavbe z enim delom v kataster stavb, v kolikor je elaborat, ki je bil osnova temu vpisu ustrezal vsem določenim pogojem, izdala sklep in o vpisu stavbe v kataster stavb, obvestila pristojno zemljiško knjigo(10). Nekatere zemljiške knjige so vpis izvedle po uradni dolžnosti, pri drugih pa je bil tak vpis mogoč na podlagi zemljiškoknjižnega predloga lastnika zemljišča.

Leta 2007 so ministrstva pristojna za okolje in prostor, pravosodje in javno upravo posredovala v medresorsko usklajevanje predlog Zakona o Agenciji za nepremičninske evidence. V tem postopku je Služba

144

Poslovanje z nepremičninami

Vlade Republike Slovenije za zakonodajo ugotovila, da je le –ta v neskladju s Ustavo Republike Slovenije.

Agencija ni bila ustanovljena, vendar pa so bile začete aktivnosti za elektronsko izmenjavo podatkov med Geodetsko upravo Republike Slovenije in zemljiško knjigo(12). Vlada Republike Slovenije je naložila Geodetski upravi Republike Slovenije, da v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije izdela protokol za izmenjavo podatkov, ki ga je le ta pripravila v začetku leta 2009(13). Kot posledica tega protokola je bil sprejet dogovor med Geodetsko upravo R Slovenije in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije v katerem je bilo določeno, da se katastrsko vpisane stavbe z enim delom ne vpisujejo več v zemljiško knjigo in da se vse že vpisane stavbe z enim delom, iz zemljiške knjige brišejo po uradni dolžnosti(14).

Skladno z vsebino tega dogovora so se v zemljiški knjigi prenehali voditi in prikazovati podatki o vrstah rabe zemljišč in površini parcel.

Nove enote vodenja (nekatere so samo drugače poimenovane) se v zemljiški knjigi pojavijo po sprejetju novele Zakona o zemljiški knjigi. Novela zakona določa, da se kot nepremičnina v zemljiško knjigo vpiše zemljiška parcela, stavbna pravica, stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice, stavba v etažni lastnini in posamezni deli stavbe v etažni lastnini(15).

Sprejetje novele in začetek uporabe Portala e- ZK prinaša tudi novosti glede vpisovanja identifikatorjev nepremičnin v zemljiško knjigo(15). Stavbne parcele, ki so v zemljiškem katastru bile označene z zvezdico (npr.:*92) in v zemljiški knjigi s pripono S (npr.:92.S), se v zemljiški knjigi izkazujejo sedaj enako kot v zemljiškem katastru. Zemljiška knjiga tudi ne uporablja več pripon ES in E pri etažni lastnini in pripone SP pri stavbni pravici.

3 VPIS SPREMEMB PODATKOV V EVIDENCAH GEODETSKE UPRAVE V ZEMLJIŠKO KNJIGO 3.1 Nastanek in poimenovanje nepremičnine Že iz definicije, kaj je zemljiška knjiga vidimo, da je le-ta osnovna evidenca pravic in pravnih dejstev na nepremičninah. Nastanek nove nepremičnine ali ukinitev stare nepremičnine in poimenovanje novonastalih nepremičnini ni v domeni zemljiške knjige, razen za nekatere nepremičnine(16) (stavbna pravica; ustanovitev etažne lastnine, vendar ne tudi nepremičnin, ki jo tvorijo). Nepremičnine nastanejo in se ukinejo v zemljiškem katastru in katastru stavb. Nove nepremičnine v zemljiškem katastru in katastru stavb nastanejo in pridobijo novo poimenovanje v geodetskih postopkih in sicer z (10) : • delitvijo parcel, • združitvijo parcel, • vpisom stavbe in njenih delov v kataster stavb, • delitvijo delov stavb in • združitvijo delov stavb.

Geodetski postopek parcelacije pomeni tako delitev kot združitev zemljiških parcel. Od uveljavitve Zakona o evidentiranju nepremičnin se pri vsakem postopku, ki pomeni bistveno spremembo lastnosti nepremičnine izvede tudi preimenovanje te nepremičnine. Če delimo parcelo 101/2 na tri dele, se identifikator (ime parcele) 101/2 ukine, novo nastale parcele pa dobijo imena 101/7, 101/8 in 101/9 (od prve proste poddelilke parcele 101 naprej, kar v našem primeru pomeni, da je v zemljiškem katastru že obstajala parcela 101/6). Druga možnost pa je, da parcele pridobijo identifikatorje po zadnji številki parcele v katastrski občini v kateri se nahajajo (najvišja parcelna številka v katastrski občini je 3416, novonastalim parcelam bodo določeni identifikatorji 3417, 3418 in 3419). Pred uveljavitvijo Zakona o evidentiranju nepremičnin, je v večini primerov parcela, ki je obdržala največji del površine stare parcele ohranila staro ime, ostalim novo nastalim parcelam pa se je dodelilo identifikator od prve proste poddelilke. Če se je na primer delila parcela 101/2 na tri nove parcele, je ena obdržala identifikator 101/2, drugi dve smo poimenovali kot 101/7 in 101/8. To pravilo pa ni veljalo v primerih, ko smo imeli parcelo, katere

Portorož, 17. in 18. november 2011

145

identifikator je bil cela številka. Če se je torej delila parcela 205 na tri nove parcele, se je identifikator 205 ukinil, novo nastale parcele pa smo poimenovali z 205/1, 205/2 in 205/3(17) .

Prav tako v katastru stavb vsaka bistvena sprememba pomeni tudi novo poimenovanje nepremičnine.

Izjema nastopa samo pri stavbah. Če se spremeni obris stavbe, ki ni nastala v geodetskem postopku, ampak je bila zajeta v postopkih množičnega evidentiranja stavb (18), stavba tudi po spremembi obdrži že obstoječ identifikator. Vendar je potrebno poudariti, da se taka stavba še ne nahaja v zemljiški knjigi in s tem ne posegamo v pravice in pravna dejstva zabeležena v zemljiški knjigi.

Nepremičnine v zemljiškem katastru in katastru stavb torej ob nastanku ali ob bistveni spremembi lastnosti, pridobijo novo poimenovanje. Lahko pa novo preimenovanje nastane samo zaradi preoštevilčbe parcele, stavb in delov stavb. Do preoštevilčenja parcel brez izvedbe geodetske storitve kot podlage za izvedbo geodetskega postopka prihaja predvsem zaradi preimenovanja stavbnih parcel (parcel, ki so označene z zvezdico) v zemljiške parcele. Do preoštevilčenja prihaja tudi v primerih, ko geodetska uprava prevzem po uradni dolžnosti elaborate za vpis etažne lastnine v kataster stavb od zemljiške knjige.

3.1 Sporočanje sprememb zemljiški knjigi Novela Zakona o zemljiški knjigi določa, da če se v katastru spremeni identifikacijski znak nepremičnine, se ta sprememba pooči v zemljiški knjigi na podlagi obvestila geodetske uprave (15). Podzakonski akt, ki podrobneje predpisuje način komunikacije med evidencami je Pravilnik o elektronski izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo in katastri.

Pravilnik (19) določa avtomatsko posredovanje podatkov med evidencami. Ker bi to zahtevalo temeljito prenovo podpornih programskih rešitev zemljiškega katastra in katastra stavb, za katero pa ni predvidenih dodatnih sredstev proračuna, je v pravilniku določena tudi izmenjava podatkov v prehodnem obdobju. Menim, da le - ta ne bo trajala samo toliko časa, kot je določeno v pravilniku. Zavedati se moramo, da je programska podpora zemljiškemu katastru nastajala v letih od 1994 do 1997(20), začetek delovanja programske podpore za kataster stavb pa sega v obdobje uveljavitve interventnega zakona (21) .

V prehodnem obdobju je določeno, da je Geodetska uprava do neke mere izenačena z drugimi uporabniki, saj se poočitbe izvajajo v zemljiško knjigo preko programske rešitve za e – ZK postopki. Posamezna geodetska pisarna po pravnomočnosti odločbe ali izdaji sklepa pošlje akt na Glavni urad Geodetske uprave R Slovenije, ki ima oblikovano posebno skupino za vnos e – ZK predlogov. V okviru spletne rešitve za vnos e – Zk predlogov so že vgrajene kontrole, ki preverjajo posamezne zadeve in v kolikor poočitbe niso skladne s pravili preverjanja, Geodetska uprava R Slovenije ne more niti obvestiti zemljiške knjige o spremembi. Če je poočitev skladna s pravili, jo mora še vedno potrditi zemljiškoknjižni sodniški pomočnik (termin, ki se po novi zakonodaji uporablja za zemljiškoknjižnega referenta) in šele, ko ta dovoli vpis, se izda sklep referenta o vpisu in se zadeva izvede v zemljiško knjigo.

Slika 2: Prikaz popisa spisa o poočitbi

146

Poslovanje z nepremičninami

3.1 Izvedba sprememb v zemljiški knjigi – kje nastopajo problemi?

Spremembe, ki jih Geodetska uprava preko vnosa e –ZK predlogov sporoča zemljiški knjigi, bi lahko razdelili v pet skupin in sicer: • delitev zemljiških parcel, • združitev zemljiških parcel, • delitev delov stavb, • združitev delov stavb in • preštevilčenje parcel in delov stavb.

Največji problemi nastopajo pri združevanju zemljiških parcel, zato so le –ti v nadaljevanju podrobneje opisani. Pri združevanju zemljiških parcel novela zakona predpisuje, da je združitev mogoča, če je širši pravni položaj vseh nepremičnin, ki se zaradi združitve izbrišejo, enak, razen glede morebitnih stvarnih služnosti, vpisanih samo pri osnovnem pravnem položaju posamezne nepremičnine (15) . Vendar programska rešitev ne deluje v skladu z zakonom. Programska rešitev zavrača združitev parcel tudi v primerih, širši pravni položaj (lastništvo in druge pravice in pravna dejstva – služnosti, hipoteke, stvarna bremena, zemljiški dolg, zaznambe…) dveh ali več parcel vsebinsko enak. Pri nastaviti baze je vsaka nepremičnina in vsaka pravica (ali pravno dejstvo) dobila svoj ID. Če se je torej preužitek (ali katerakoli druga pravica) iz iste pogodbe nanašal na dve parceli, ki sta bili v različnih vložkih, je ta preužitek dobil dva ID-a (na vsaki parceli drugega). Programska rešitev pri združitvi parcel obravnava kot enako pravico ali pravno dejstvo samo tista pravna dejstva, ki imajo enak ID. Na primer, imamo dve parceli 1388/4 in 1385/3 v k.o. 1887 - Šentlambert. Parceli 1388/4 in 1385/3 sta se v času pridobitve pravice obe nahajali v različnih ZKV in sicer prva v ZKV 242 v k.o. 1887 - Šentlambert in druga v ZKV 547 v k.o. 1887 - Šentlambert. Pravica preužitka je bila na obe parceli pripisana 17.9.2009 z dnevno št. 2294/2009.

Slika 3: Vpis stvarne služnosti za parcelo 1385/3, ki se je nahajala v ZKV št. 242.

Slika 4: Vpis stvarne služnosti za parcelo 1388/4, ki se je nahajala v ZKV št. 547 Po vzpostavitvi nove e - zemljiške knjige, je obema parcelama pripisana izvedena pravica z različnimi ID in sicer parceli 1388/4 ID 12364469, parceli 1385/3 pa ID 12357396. Teh dveh parcel ni možno združiti(22).

Vrhovno sodišče je v internih navodilih zemljiškoknjižnim sodniškim pomočnikom posredovalo možnost rešitve tega problema in sicer, da le ti na posredovanje Geodetske uprave ali lastnika zemljiške parcele poenotijo identifikatorje (ID) vsebinsko enakih pravic. Do javne objave takega reševanja problema v obdobju do oddaje tega prispevka ni prišlo.

Portorož, 17. in 18. november 2011

147

Slika 5: ZK za parcelo 1385/3.

Slika 6: ZK za parcelo 1388/4.

Programska rešitev tudi ne dopušča združevanja parcel, kjer je ena parcela obremenjena s stvarno služnostjo in druga z nepravo stvarno služnostjo, medtem ko je možno združevati parcele brez obremenitev s parcelami, ki imajo katerokoli od teh dveh služnosti(22).

148

Poslovanje z nepremičninami

Slika 7: Prikaz opozorila v programski rešitvi ob združevanju parcel obremenjenih s stvarno služnostjo in nepravo stvarno služnostjo Ostale ovire, ki nastopajo za združevanje parcel: • združevanje parcel, kjer je isti lastnik na eni parceli vpisan z matično številko, na drugi pa ne, • združevanje parcel, kjer je isti lastnik na eni parceli vknjižen do nekega deleža (npr.:do celote), na drugi parceli pa je vknjižen večkrat, vendar je seštevek deležev enak deležu na prvi parceli, • združevanje gospodujočih parcel, tudi v primeru, ko so gospodujoče nad isto parcelo in so ta položaj pridobile z isto pogodbo in • združevanje parcel, kjer je na eni parceli vpisana plomba za pridobitev nove pravice, na drugi pa ne.

Zgoraj naštete ovire, vse, razen zadnje, izvirajo iz načina nastavitve podatkov in so take, da bi jih lahko zemljiška knjiga odpravila po uradni dolžnosti. Če pogledamo določila novele zakona, poočitba imena ali naziva ni več možna, razen po uradni dolžnosti.

Ker zemljiška knjiga tega ne izvaja po uradni dolžnosti, je bil v okviru Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zemljiški knjigi dodan postopek 115 – poočitev spremembe podatkov o imetniku(23).

Postopek je takse prost in ga lahko oseba, ki je vpisana v zemljiško knjigo izvede na naslednje načine: • če je kvalificiran uporabnik (ima varni predal in certifikat ) lahko predlog oseba vloži sama ali • vloži predlog na zapisnik pri sodišču tako, da se med uradnimi urami osebno zglasi pri zemljiškoknjižnem sodišču na območju katerega so nepremičnine, ki so predmet predloga nahajajo (11 odstavek 125a. člena) ali • vloži predlog preko notarja, po tarifi, ki se zaračuna enako kot za vse ostale predloge ali • vloži predlog preko odvetnika, po tarifah, ki jih zaračunavajo odvetniki.

Novela zakona tudi določa, da če je lastnik nepremičnine pridobil posamezne solastniške deleže nepremičnine z različnimi vpisi, se ti deleži združijo v nov osnovni pravni položaj, pri katerem se vpiše idealni delež, ki je enak vsoti združenih idealnih deležev (15) . Zemljiška knjiga je tudi tu prevalila odgovornost na lastnike in v programski rešitvi uvedla nov postopek 117 - vknjižba istega imetnika pri več osnovnih pravnih položajih, ki do oddaje tega članka, še ni bil opredeljen s pravilnikom. Postopek je takse prost in ga lahko oseba, ki je vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik izvede na enake načine, kot postopek 115 - poočitev spremembe podatkov o imetniku.

Portorož, 17. in 18. november 2011

149

V skladu z določili 2. točke 3. odstavka 115. člena Zakona o zemljiški knjigi, ne moremo združevati gospodujočih parcel nad različnimi parcelami. Status gospodujoče parcele je podan na zemljiškoknjižnem izpisku nad osnovnim pravnim položajem parcele in za prostorom plombe, z nazivom razdelka »V korist vsakokratnega lastnika nepremičnine so vpisane te pravice oziroma pravna dejstva«(22) . V navodilih za uporabo aplikacije je status gospodujoče parcele poimenovan kot pripadajoča pravica (24). Vse pripadajoče pravice imajo določene različne ID, tudi v primeru, ko so gospodujoče nad isto parcelo in so ta položaj pridobile z isto pogodbo in tudi v takem primeru ni omogočeno združevanje.

4 ZAKLJUČNA MISEL Težave se najbolje rešujejo s komuniciranjem med vsemi prizadetimi in prav pri tem pravilu je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zatajilo. Navodila za uporabo so sicer odlična, vendar ne dohajajo sprememb, ki vsakodnevno pričakajo uporabnike Portala e – sodstvo, pri njegovi uporabi. V začetni fazi (do 2. avgusta) so se posamezne novosti opisno pojavljale pod rubriko »Zadnja obvestila« dokaj redno, sedaj novosti lahko samo odkriješ ob vsakdanjem delu. Na pripombe posredovane na elektronski naslov evlozisce.pomoc@sodisce.si dobiš zelo hiter odgovor, če gre za napako v povezavi z delovanjem aplikacije(ni omogočen dostop, določena zadeva ni vidna) ali če krivda, za napako ni na strani zemljiške knjige, v drugih primerih pa odgovora ni, in ko že ne veš kako in kaj, zadeva začne čudežno delovati.

Nujno bi bilo ob uveljavitvi tako velikih sprememb organizirati vsebinsko pomoč uporabnikom, ki ne sedijo znotraj zidov sodnih palač. Predvsem pa bi bilo dobro, da bi se napake priznale, da bi odgovorni povedali, kdaj jih bodo odpravili in na kakšen način naj se uporabniki obnašamo do takrat.

Projekt vzpostavitve e - zemljiške knjige je bil in je zelo zahteven, če izhajamo samo iz količine podatkov in zanemarimo pomembnost vsebine s katero se je projekt spopadel. V evidenci se nahaja več kot pet milijonov parcel, ki prekrivajo Slovenijo in več kot milijon lastnikov teh parcel, da ne govorimo o obsegu vseh ostalih pravic in pravnih dejstev. V izvedbo le tega je bilo vloženega veliko znanja in dela in zato se mi ne zdi prav, da ga ocenjujemo samo po pomanjkljivostih. Vendar pa bi se moralo Vrhovno sodišče in izvajalci projekta zavedati, da je e - zemljiška knjiga namenjena predvsem uporabnikom in ne njim samim in da je tak odnos strokovne in nestrokovne javnosti tudi odraz njihovega odnosa do uporabnikov.

Predvsem pa bi se morali zavedati, da uporabniki pri svojem delu potrebujejo njihovo pomoč.

LITERATURA IN VIRI: (1) Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1). UL RS št. 720-02/93-1/13-58/2003: 2857, UL RS št. 720-02/93-1/2345/2008: 1985, UL RS št. 720-02-3/2009-16-28/2009: 1188, 1. člen, 11. Člen in 12. člen.

(2) Juhart, M. et al. (2004). Stvarnopravni zakonik s komentarjem. Ljubljana. GV Založba: 1077 str.

(3) Zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig. XLV. Snopič zbirke zakonov.

Ljubljana, Tiskovna zadruga, r.z.z.o.z. v Ljubljani, 1930.

(4) Volčič, E. (ur.). (1908). Zakoni o javnih knjigah. Ljubljana. Društvo »Pravnik«: 316 str.

(5) Finžgar, A. (1972). Stvarno pravo - lastnina. Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani: 305 str.

(6) Zakon o pravicah na delih stavb (ZZK). UL RS št. 19/1976.

(7) Dmitrovič, N. (1990). Priročnik o zemljiški knjigi z obrazci - 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana, samozaložba: 326 str.

(8) Pravilnik o vodenju zemljiške knjige. UL RS št. 713-5/95-77/1995: 3501.

(9) Zakon o zemljiški knjigi (ZZK). UL RS št. 720-02/93-1/4/1995: 1589, UL RS št. U-I-224/00-15/2002: 2455, 2. člen.

150

Poslovanje z nepremičninami

(10) Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN). UL RS št. 720-02/00-3/6/2006: 2024, UL RS št. U-I-464/0613/2007: 3564, 81. člen, 71. člen, 84. člen, 47. člen, 88. člen, 92. člen, 93. člen, 94. člen, 116. člen.

(11) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture – verzija 2 (2007). Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava R Slovenije, 16 f.

(12) Poročilo o stanju projekta vzpostavitve informacijske povezanosti nepremičninskih evidenc in projekta VEM. Vlada Republike Slovenije, Ljubljana, št. 01003-1/2009/5 z dne 9.4.2009.

(13)Protokol o izmemjavi podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb, Ljublana 5.1.2009. http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/ZK/protokol_januar2009.pdf (1.10.2011).

(14) Dogovor o spremembi in dopolnitvi protokola o izmemjavi podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb, Ljublana 14.7.2009. http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/ pageuploads/PROJEKTI/ZK/dogovor_ZK-GURS.pdf (1.10.2011).

(15) Plavšak, N. (2011). Zakon o zemljiški knjigi(ZZK-1) – neuradno prečiščeno besedilo – novela C . https://evlozisce.sodisce.si/evlozisce/ (1.5.2011), 11.člen, 3.člen, 115. člen, 15. člen.

(16) Stvarnopravni zakonik (SPZ). UL RS št. 720-01/01-13/3/2002: 4360, UL RS št. U-I-70/04-18/2007:841. 215. člen.

(17) Grilc, M., Logar, M., Vugrin, M. (2006). Zemljiški kataster - edina evidenca, ki povezuje “prostor” z lastnikom.

Ljubljana, Geodetska uprava R Slovenije: 62 f.

(18) Grilc, M. et al. (2003). Vzpostavitev katastra stavb - registrski podatki. Geodetski vestnik 47, 3: 193-214.

(19) Pravilnik o elektronski izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo in katastri. UL RS št. 007-101/2011: 1479.

(20) Centralna evidenca prostorskih podatkov. http://prostor.gov.si/cepp/ (5.10.2011).

(21) Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS).

UL RS št. 720-02/99-2/1/1999: 4262.

(22) Portal e – sodstvo. https://evlozisce.sodisce.si/evlozisce/mainpage.html (9.10.2011).

(23) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zemljiški knjigi. UL RS št. 007-224/2011: 2526.

(24) Plavšak, N. (2011). Uporabniška navodila za eZK-opravila 1. del (Splošno, javni izpisi in objave) verzija 3.

Ljubljana. Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno sodišče Republike Slovenije, 52f.

O avtorici Po opravljeni maturi na Gimnaziji Kranj leta 1980, se je vpisala na univerzitetni študij geodezije na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – oddelek za geodezijo. V četrtem letniku je izbrala smer Geodezija in v juniju leta 1985 zagovarjala diplomsko nalogo s področja zemljiškega katastra in daljinskega zaznavanja. V času študija v letih 1980-1985 je opravljala delo na Geodetskem zavodu SRS in Katedri za komunalno gospodarstvo FGG. Jeseni leta 1985 se je zaposlila na Inštitutu Geodetskega zavoda Slovenije, kjer je kot raziskovalec sodelovala na nalogah s področja zemljiškega katastra, prostorskih evidenc, povezav kmetijskih podatkov s prostorskimi evidencami in daljinskega zaznavanja.

Od februarja leta 1993 je zaposlena na podjetju Digi data d.o.o.. V podjetju prevladuje teamsko delo na projektih. Ti so se v večini nanašali na GIS-e, zlasti pa na zemljiški kataster. Z Geodetsko upravi RS je sodelovala pri različnih projektih modernizacije zemljiškega katastra in katastra stavb. Pomagala je pri implementaciji programskih rešitev Geodetske uprave RS in aktivno sodelovala pri geoinformacijskem izobraževanju delavcev Geodetske uprave RS. Leta 1993 je bila s strani Geodetske uprave imenovana v

Portorož, 17. in 18. november 2011

151

Komisijo za zemljiški kataster, kjer je prevzela funkcijo sekretarke komisije in v njej aktivno sodelovala ves čas njenega delovanja. Leta 2001 je bila imenovana za sekretarja Zveze geodetov Slovenije (ZGS). To funkcijo je opravljala 4 leta. Leta 2006 je bila s strani Geodetske uprave Republike Slovenije imenovana za državnega inštruktorja za popis nepremičnin, pripravljala in izvajala je predavanja za inštruktorje, pripravila bazo znanja za službo za pomoč popisovalcem in laično javnost ter uspešno opravila tudi vse naloge koordinacije državnih inštruktorjev (8 v Sloveniji).

Njeno strokovno delo je bilo vseskozi usmerjeno na področje zemljiškega katastra kot ene izmed osnovnih geodetskih evidenc in pa posledično k uporabi teh podatkov v drugih strokah, predvsem v kmetijstvu in urejanju prostora. Opravljala je tako dela operativno izvedbenega značaja v začetnih obdobjih implementacije projektov, kasneje pa predvsem dela vsebinskega svetovanja in tudi projektnega vodenja. S spremembo zakonodaje (s sprejetjem Zakona ZENDMPE) se je njeno področje delovanja razširilo tudi na področje katastra stavb kot ene od temelmjih nepremičninskih evidenc. V zadnjih letih se ukvarja z projekti urejanja nepremičnin in prostora, ki zahteva poznavanje urbane in komunalne ekonomike, prava, geodezije in prostorskih podatkov. Sodelovala je pri projektih prenosa podatkov javnih evidenc v digitalno obliko in oblikovanju metodologij za posamezne projekte izboljšav podatkov javnih evidenc, opravila pa je tudi šolanje Geodetske uprave RS za svetovalce pri izvajanju projekta poskusnega ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Vse te izkušnje je uporabila tudi pri projektih povezanih z javnim dobrim in je na tem področju ena od vodilnih strokovnjakin v Sloveniji. V začetku leta 2010 je zagovarjala magistrsko nalogo s področja prostorskega in urbanističnega planiranja z naslovom Analiza lastninskega stanja kot del strokovne podlage za prostorsko načrtovanje. Njeno strokovno delo je v tem trenutku usmerjeno v proučevanje novosti na področju zemljiške knjige ter proučevanju neskladij med evidencami in je od prvega maja naprej že bila predavatelj na različnih seminarjih o konkretni uporabi portala e- Sodišče.

152

Poslovanje z nepremičninami