Dolenjski list 47-48 (1960-11-24)

G L A S I L O

S

O

C

I

A

L

I

S

T

I

Č

N

E

Z

V

E

Z

E

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i o d b o r S Z D L N o v o mesto - Izhaja vsak četrtek - P o s a m e z n a številka 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , p o l l e t n a ?00 d i n , četrtletna 150 d i n ; plačljiva j e v n a p r e j — Z a i n o z e m s t v o 1200 d i n o z i r o m a 4 ameriške d o l a r j e - T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i v N o v e m m e s t u štev. 606-70/3-24

P R E D

L E T O Š N J I M

2 9 .

N O V E M B R O M

D

E

L

O

V

N

E

S t e v . 47-48 (557-558) NOVO M E S T O ,

— D N E V O M

G

A

L

J

U

Leto XI.

24. NOVEMBRA 1960

D

S

T

V

A

O

K

R

A

J

A

f i u v u

...

u

3

T

0

U R E J U J F uredniški o d b o r — G l a v n i i n o d g o v o r n i u r e d n i k T o n e Gošnik N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mesto, G l a v n i t r g št. 3 ( v h o d iz Dilančeve u l i c e ) — Poštni p r e d a l N o v o mesto 33 - T E L E F O N uredništva i n u p r a v e št. 127 — Nenaročenih r o k o p i s o v i n f o t o g r a f i j ne vračamo - T I S K A Časopisno podjetje »Delo* v L j u b l j a n i

R E P U B L I K E

Ponosni smo na naš delež za n a p r e d e k socialistične s k u p n o s t i o b i n s o b i l e izključno o d v i s n e D e v e t i n d v a j s e t i n o v e m b e r j e n j i h političnih d o g o d k o v dan n o v e socialistične s k u p n o ­ s t r a n i i n t u d i n e g a t i v n e p o s l e ­ dan r e p u b l i k e , p r a z n i k v s e h k o n c u l e t a 1943, k i j i h j e s p r o ­ s a m o še o d p o d p o r e o k u p a t o r ­ sti j u g o s l o v a n s k i h n a r o d o v n e d i c e . Z n a t n o se j e zožila osno­ j u g o s l o v a n s k i h n a r o d o v , p r a z ­ žila k a p i t u l a c i j a I t a l i j e i n n a ­ ja. Z a t o p o p r a v i c i štejemo I I . g l e d e n a t o . v kakšnem t e m p u v a družbenega upravljanja, nik n j i h o v e e n o t n o s t i v b o j u p o v e d a l a s t e m zaključno f a z o z a s e d a n j e A V N O J z gledišča so n a s t a j a l e s p r e m e m b e v n o ­ o k r e p i l e so se birokratične tež­ z a lepšo, s v o b o d n o i n m i r n o d r u g e s v e t o v n e v o j n e . Vpraša­ r e v o l u c i o n a r n e g a r a z v o j a J u ­ tranji socialno g o s p o d a r s k i n j e , v e n d a r p a škoda n i b i l a bodočnost, p r a z n i k v e l i k i h d e l , nje p o v o j n e u r e d i t v e držav j e g o s l a v i j e i n z m e d n a r o d n e g a s t r u k t u r i dežele v socialistič­ n e p o p r a v l j i v a . — G o s p o d a r s k a v k a t e r a so v t k a n a poglavja stopilo v ospredje političnih p r a v n e g a stališča z a r o j s t n i nem smislu. rast j e omogočila opuščanje iz najusodnejših časov naše r a z g o v o r o v i n t r e b a j e b i l o z a ­ m e t o d centralističnega p l a n i r a ­ zgodovine. četi odločilni b o j z a n o t r a n j o nja, k i so b i l e n u j n e v času revolucio­ Sedemnajst l e t j e m i n i l o , politično u r e d i t e v največjih n a p o r o v i n p o t r e b p o D r a g o c e n s a d n a š e revolucije: e d k a r j e n o v a J u g o s l a v i j a d o ­ n a r n i h demokratičnih p r i d o b i ­ notranji disciplini. b i l a s v o j o p r a v n o o b l i k o k o t tev n a r o d n o o s v o b o d i l n e v o j n e L e t o s s m o že deset l e t v n o ­ samoupravljanje d e l o v n i h ljudi demokratična država d e l o v n e - i n z a m e d n a r o d n o priznanje v i f a z i družbenega i n držav­ ga ljudstva. P r e d s t a v n i k i obo­ Jugoslovanov. T a boj je omo­ C e se v r n e m o n a o b d o b j e s e ­ o r g a n o v n a čelu s političnimi n e g a s i s t e m a , k i s l o n i n a širo­ roženega l j u d s t v a J u g o s l a v i j e gočila vojaška i n politična d e m n a j s t i h l e t , k i j e m i n i l o p o k a d r i , d a * b i z a g o t o v i l i n a j ­ k i p o b u d i i n n a s a m o u p r a v l j a ­ so v J a j c u f o r m a l n o u z a k o n i l i z m a g a narodnoosvobodilnega zasedanju, tedaj je presenet­ večji možni u s p e h i n d a b i n j u d e l o v n i h množic, n a s i s t e ­ d e j a n s k o s t a n j e , kakršno j e g i b a n j a . O b k a p i t u l a c i j i I t a l i j e l j i v n a g l i r e v o l u c i o n a r n i r a z ­ čim m a n j škodovali d e m o k r a ­ m u demokratične z a k o n i t o s t i nastalo po v e l i k i h z m a g a h se j e namreč močno povečala v o j t e r b o g a s t v o d o g o d k o v i n tičnemu značaju s i s t e m a . T e ž a ­ i n n a močno r a z p r e d e n e m o r ­ oborožene v s t a j e naših n a r o ­ v e so še n a r a s l e l e t a 1948 z a ­ g a n i z a c i j s k e m m e h a n i z m u s i ­ d o v p r o t i z a v o j e v a l c u i n po n e ­ radi agresivnega p r i t i s k a i n s t e m a socialistične d e m o k r a ­ P I S E L J U D S K I P O S L A N E C I N P R E D S E D N I K O K R A J ­ spornem političnem ugledu g o s p o d a r s k e b l o k a d e s o v j e t s k e ­ c i j e . V t e j s m e r i v i d i m o i n ču­ l j u d s k i h odborov, kot n o v i h or­ NEGA LJUDSKEGA ODBORA V NOVEM MESTU ga b l o k a . I z t e g a s m o se d v i g ­ t i m o i z l e t a v leto vse lepše g a n o v demokratične o b l a s t i d e ­ nili kot zmagovalci, čeprav u s p e h e v d e l a v s k i h s v e t i h , v e d ­ N I K O B E L O P A V L O V I C lovnega ljudstva. Veljava i n s m o p e t l e t n i p l a n i z p o l n i l i n e ­ n o večje demokratične o r g a n i ­ p o m e m b n o s t s k l e p o v II. zase­ k o l i k o k a s n e j e . Z a v e d a m o se, z a c i j s k e o b l i k e k o m u n a l n e g a d a n j a A V N O J n i b i l a s a m o v u d a r n a moč naše vojske,.« t e m s a d o v naše r e v o l u c i j e . Začelo da so i m e l a t a J e t a n e g a t i v n e VLADO LAMUT: J A J C E (Nadaljevanje n a 2. strani) n j i h o v i politični v s e b i n i ; n j i ­ pa t u d i n j e n a vojaška i n p o l i ­ se j e sistematično d e l o z a z g r a ­ h o v a največja moč j e b i l a v tična v l o g a v b o j u p r o t i faši­ d i t e v l j u d s k i h o d b o r o v , v s e h t e m , d a s o p r a v n o zabeležili stičnim a r m a d a m . V z p o r e d n o d r u g i h o r g a n o v demokratične o b j e k t i v n a dejstva, z a k a t e r i ­ s t e m smo z l i k v i d a c i j o izda­ oblasti i n obdobje neposrednih m i j e s t a l o oboroženo l j u d s t v o j a l s k i h vojaških i n političnih p r i p r a v z a dokončen p r e v z e m i n d a so b i l i s p r e j e t i v času, g a r n i t u r izbojevali notranjo oblasti n a vsem ozemlju Jugo­ k o s t a m e d n a r o d n i u g l e d i n politično z m a g o . P o t e h z m a ­ s l a v i j e . V l e t i h 1944 i n 1945 so v p l i v naše n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a h so se m o r a l i začeti z a v e z ­ se v o d i l n i politični o r g a n i i n b o r b e d o s e g l a višek. n i k i sprijaznjevati z dejstvom, organi ljudske oblasti u k v a r ­ j a l i z vprašanji o s n o v n i h načel S k l e p i H . z a s e d a n j a A V N O J d a j e n o v a J u g o s l a v i j a dokonč­ s i s t e m a državne u p r a v e , z u n o p o s t a l a činitelj, k i g a n i so b i l i logična p o s l e d i c a i z r e d ­ krepi pravilne razdelitve voj­ no važnih z u n a n j i h i n n o t r a ­ mogoče več uničiti. nih posledic, z ustvaritvijo po­ g o j e v z a povečanje p r o i z v o d ­ n j e i n s p o d o b n i m i vprašanji.

Z O K R A J N E K O N F E R E N C E Z V E Z E K O M U N I S T O V NOVOMEŠKEGA O K R A J A H k r a t i j e p o t e k a l o sistematično Od n a r o d n o o s v o b o d i l n i h odborov delo z a mednarodno priznanje V domiselno i n okusno okrašeni d v o r a n i D o m a ljudske prosvete tializaciji v a s i . Z v e z a k o m u n i ­ k i b o — upoštevaje r a z v o j — n o v e J u g o s l a v i j e , v k a t e r i je do rojstnega d n e Republike v N o v e m mestu so v soboto zjutraj zadoneli zvoki Internacionale. s t o v m o r a odločneje poseči v oskrbela dotok stokovnjakov v i m e l najvažnejšo v l o g o s p o r a ­ Sekretar okrajnega komiteja Z K S Novo mesto F r a n c Pirkovič-Cort naš o k r a j . V e č s k r b i z a s t a n o ­ je začel okrajno konferenco Zveze komunistov i n pozdravil delegate, ta r a z v o j . V p l i v d r o b n o l a s t n i z u m N K O J s s p r e m e n j e n o l o n ­ Z a r a d i tega je politbiro C K stem Jugoslavije, h k r a t i p a je člana Izvršnega komiteja C K Z K S Viktorja Avblja-Rudija, člana C K škega kmečkega proizvajalca vanja i n vse drugo ter p r a v i ­ d o n s k o v l a d o .

KPJ n a d a l j n j e m r a z v o j u n a ­ ta s k l e p razglašal, d a j e J u g o ­ Z K Srbije Svetozarja Popovića, predstavnike Zveze komunistov iz j e še močan. O h r o m i l i g a b o ­ len odnos do strokovnjakov J L A in druge goste. Po uvodnih slovesnostih je delegacija pionirčkov V p r v i fazi razvoja nove J u ­ še r e v o l u c i j e s k l e n i l t u d i f o r ­ s l a v i j a p o s t a l a f e d e r a c i j a T i m o Je z združevanjem z a d r u g , b o s t a u s t a v i l a njihov beg iz in pionirk obdarila delovno predsedstvo s cvetjem i n zaželela konfe­ m a l n o p r e k i n i t i stike nove J u ­ u k r e p i torej niso p o m e n i l i s a ­ goslavije ne m o r e m o govoriti če b o m o u s t a n a v l j a l i v e č z a ­ D o l e n j s k e ! O r g a n i d e l a v s k e g a renci uspešno delo. Pričelo je plodno zasedanje. V d v e h dneh, 19. in g o s l a v i j e z l o n d o n s k o v l a d o i n m o s p r e m e m b e v l a d e , marveč o c e n t r a l i z i r a n e m državnem s i - , 20. novembra, je 221 delegatov skupaj s člani okrajnega komiteja in družnih e k o n o m i j , povečevali s a m o u p r a v l j a n j a i n k o m u n i s t i revizijske komisije, na plenarnih zasedanjih i n na zasedanjih k o m i ­ v l o g o družbenih p o s e s t e v dinastijo ter vzpostaviti demo­ tudi spremembo oblasti. Z n a ­ stcmu. - T o je bilo obdobje i n se m o r a j o s s i l o prepričanja sij kritično ocenilo delo komunistov novomeškega okraja v preteklih kratično o b l a s t političnih s i l , čaj te o b l a s t i p a j e b i l določen s k r a j n e r e v o l u c i o n a r n e d e c e n ­ k m e t i j s k o proizvodnjo specia­ b o r i t i z a te naloge, saj p o m e ­ treh letih. H k r a t i so sprejeli sklepe za nadaljnje delo. m o b i l i z i r a n i h i n združenih v z r a z r e d n i m značajem s i l n a ­ t r a l i z a c i j e , v k a t e r e m se j e lizirali. Z a izpolnitev teh n a - nijo investiranje v človeka.

P r v i je poročal delegatom o dosedanjem delu i n prihodnjih nalo­ g i b a n j a , e n o t n o s t izražala v v o l j i d e l o v ­ narodnoosvobodilni vojni. O b rodnoosvobodilnega gah komunistov v okraju sekretar F r a n c Pirkovlč. Z a njim je pre­ bral poročilo revizijske komisije Avgust Jazbinšek-Iko, nato pa so narodnoosvobodilnih o d b o r i h , k a t e r e g a j e d r o so b i l i d e l a v c i , n i h l j u d i i n splošni s m e r i p o ­ se zvrstili štirje kereferati: o organizacijskih vprašanjih Z K v okraju organov. k i s o p r e d s t a v l j a l i o r g a n e l j u d ­ k m e t j e i n d e l o v n a i n t e l i g e n c a litičnih i n vojaških je govoril inž. Jože L e g a n ; o ideološko politični vzgoji je poročala s k e o b l a s t i , se j e b i l o t r e b a l o ­ s Komunistično p a r t i j o J u g o ­ L j u d s k i o d b o r i so d e l a l i s a m o ­ prof. E m a Musar; o d e l u komunistov v S Z D L in drugih družbenih organizacijah je referiral Viktor Zupančič, medtem k o je L u d v i k Kebe t i t i o r g a n i z i r a n j a takšnih o r ­ s l a v i j e n a čelu. S s k l e p i I I . z a ­ s t o j n o i n v i n t e r e s u d e l o v n i h razpravljal o delavskem in družbenem upravljanju. - V soboto po­ s e d a n j a A V N O J j e b i l h k r a t i l j u d i . Z a t o s m o že v t e j d o b i ganov tudi v jugoslovanskem poldne so delegati m gostje delali v dveh komisijah. Zvečer so si o b s e g u . T o se j e začelo u r e s n i ­ z l i k v i d i r a n j e m buržoazne o b ­ i z v e d l i več u k r e p o v socialistič­ ogledali predstavo ljubljanskega Mestnega gledališča -Včeraj popol­ d n e « , v nedeljo dopoldne pa je konferenca nadaljevala delo n a ple­ čevati s f o r m i r a n j e m n a c i o n a l ­ l a s t i , dinastičnih i n vojaških n e g a značaja: l i k v i d i r a l i s m o narni seji. tudi sistem veleposestva n a osvobojenem nih o r g a n o v o b l a s t i , končalo k l i k o d p r a v l j e n Po poročilih verifikacijske in kandidacijske komisije sta poročala pa se j e z II. zasedanjem nacionalne neenakopravnosti i n ozemlju ter konfiscirali glavni predsednika sobotnih delovnih komisij: S i l v o Gorenc je med d r u g i m z a t i r a n j a . N a d a l j e v a l se j e b o j del i n d u s t r i j e i n t a k o z m e t o ­ povedal, da je v komisiji za organizacijsko, politično i n ideološko AVNOJ. delo sodelovalo v razpravi 24 izmed 135 delegatov in gostov. F r a n c za n o t r a n j o k r e p i t e v i n z a m e d ­ do r e v o l u c i j e t e r i z r e d n i m s o ­ A V N O J , k i je predstavljal Šetinc je poročal, da je delalo v komisiji za razvoj komunalnega si­ narodno priznanje novega sta­ delovanjem množic dočakali stema i n delavskega ter "družbenega upravljanja 151 delegatov in go­ temelj novega sistema ljudske nja, b o j z a a f i r m a c i j o n o v e J u ­ k o n e c v o j n e . T o p r v o f a z o z a ­ stov, izmed katerih j i h je v razpravi sodelovalo 19. Oba sta v zgo­ oblasti, je i m e l m e d svojim ščenih poročilih seznanila konferenco z zaključki dela obeh komisij. g o s l a v i j e v s v e t u . V t e m j e t u ­ ključujemo z volitvami in p r v i m z a s e d a n j e m v Bihaću v Po razpravi, v kateri je sodeloval tudi tov. V i k t o r Avbelj, so izvo­ di j e d r o d e k l a r a c i j e , k i j e b i l a končno r a z g l a s i t v i j o J u g o s l a ­ l i l i nov 35-članski okrajni komite in 7-člansko revizijsko komisijo. g l a v n e m še značaj političnega sprejeta i n objavljena p r e d se­ vije z a federativno r e p u b l i k o Komisija za zaključke, k i jo je v o d i l - R o m a n Ogrin, je zatem pred­ organa narodnoosvobodilnega lagala sklepe, k i so jih delegati v celoti sprejeli. P o z d r a v n i resoluciji demnajstimi leti. z nacionalizacijo industrije, g i b a n j a V Jajcu je postal p r v a C K Z K J in C K Z K S je prebral V i k t o r Zupančič; sprejete so bile z agrarno reformo i n novo usta­ velikim odobravanjem. l j u d s k a skupščina, k i j e p r e ­ K a d a r se o z i r a m o n a te p r e ­ v o , k i j e položila t e m e l j e enot­ Zaključno besedo na konferenci je imel F r a n c Pirkovič, k i se je v z e l a n a osvobojenem ozemlju tekle dogodke, v i d i m o , d a je n e m u državnemu m e h a n i z m u zahvalil dosedanjim članom O K za delo, vsem delegatom za sodelo­ vso o b l a s t i n p r a v i c e z a k o n i t e ­ b i l z a končno z m a g o čas z a s e ­ vanje in hkrati zagotovil, da bo nov okrajni komite delal po smer­ i n sistematično o r g a n i z i r a n e m u ga predstavnika J u g o s l a v i j e d a n j a p r a v i l n o .določen i n d a nicah uspele konference. delu za pripravljanje gospo­ p r e d t u j i n o , v s a izvršilna o b ­ je b i l o Ie-to z a naše n a d a l j n j e d a r s k i h osnov z a razvoj so­ IZ POROČILA TOVARIŠA F R A N C A P I R K O V l C A l a s t p a j e b i l a izročena N a c i o ­ u s p e h e odločilnega p o m e n a . — cialističnih o d n o s o v .

S k u p i n a gostov n a k o n f e r e n c i — z desne p r o t i l e v i : član I K C K n a l n e m u k o m i t e j u osvoboditve A V N O J i n N K O J sta b i l a z a Z K S V i k t o r A v b e l j - R u d i , član C K Z K S Jože Borštnar i n p r e d ­ J u g o s l a v i j e . Z d r u g i m s k l e p o m v e l i k a n s k o večino l j u d i v J u ­ I Z K U Š N J E Z A D N J I H T R E H L E T S l e d i l a so l e t a v e l i k i h n a p o ­ s t a v n i k O K Z K S L j u b l j a n a H u m b e r t Gačnik A V N O J se j e u g o t o v i l o i n p o ­ g o s l a v i j i e d i n a p r a v a o b l a s t . r o v z a o b n o v o i n p r v i p e t l e t n i Sekretar okrajnega komiteja v svetu. Nato je n a kratko t r d i l o , d a j e n a r o d n o o s v o b o d i l ­ V s e d r u g e vojaške i n politične p l a n , k i j e z a h t e v a l t u d i večjo F r a n c Pirkovič-Cort j e v o p i s a l o b j e k t i v n e težave, s k o z ; n a b o r b a že uničila s t a r i c e n ­ f o r m a c i j e so i z g u b i l e v m n o ­ c e n t r a l i z a c i j o državnega a p a ­ u v o d n e m poročilu o m e n i l n a j ­ k a t e r e s i u t i r a p o t naš druž­ l o g j e v našem k m e t i j s t v u še L e t a k o b o m o p o d r l i p l o t o v e tralistični i n hegemonistični s i - žicah s l e h e r n o politično v l o g o r a t a i n večjo v l o g o u p r a v n i h p r e j z u n a n j e politični r a z v o j beni razvoj.

Drobnolastniška d o v o l j n o t r a n j i h r e z e r v . K v a ­ o k o l i naših t o v a r n i n z g r a d i l i zdravstvene ustanove, m i s e l n o s t , k i j o prinašajo v l i t e t o k o o p e r a c i j s k i h o d n o s o v šole, p r o i z v o d n j o d e l a v c i , r e k r u t i r a - m o r a m o povečati. U s p e h p r i s t a n o v a n j a i n v s e tisto, k a p B R E G O V E M E D VČE­ d e l o v n i človek p o t r e b u j e . ni n a v a s i , j e precejšnja o v i r a - s o c i a l i z a c i j i v a s i p a j e z a j a m RAJŠNJIM I N J U T R I ­ (Nadaljevanje n a 2. strami) za razvoj delavskega s a m o ­ čen le, č e b o d e l o v a n j e druž­ ŠNJIM D N E M S P A ­ upravljanja in družbenega b e n i h političnih o r g a n i z a o j i i n JAJO TRDNI MOSTO­ upravljanja.

K l j u b temu se občin v s k l a j e n o . K o m u n i s t i n a VI SEDANJOSTI. K A ­ vse p r e p o g o s t o z a t e k a m o k p o ­ v a s i m o r a j o s s v o j i m z g l e d o m KOR HREPENENJE PRIHODNJA ŠTEVILKA l i t i k i »trdne roke«, vodstvo pridobivati kmeta za sodob­ SE VIJE GLADKA nejšo b l a g o v n o p r o i z v o d n j o . p o d j e t i j i n občin p a večkrat z Dolenjskega lista bo zaradi CESTA BRATSTVA b i r o k r a t s k i m i . p o s e g i dušijo še R a z v o j družbenih služb s m o tehničnih vzrokov in dela v IN ENOTNOSTI MI­ t i s t o z d r a v o m i s e l n o s t , k i n a ­ z a n e m a r i l i i n se s k r i v a l i z a MO MEST IN TO­ s t a j a s pomočjo o r g a n o v s a m o ­ i z g o v o r o m , d a i m a m o pač s l a ­ tiskarni izšla v četrtek, 8.

VARN, CEZ P O L J A IN u p r a v l j a n j a . K o m u n i s t n e m o ­ b o dediščino p r e t e k l o s t i . V s a decembra 1960.

SKOZI GOZDOVE, MI­ r e i n n e s m e b i t i z a g o v o r n i k družba ie o d g o v o r n a z a r a z v o j MO V A S I C I N S K O Z I birokratizma.

Brez s t r a h u z d r a v s t v a i n šolstva, k o m u n i ­ GLAVNA MESTA NA­ p r e d z a m e r o m o r a j o k o m u n i s t i sti v p o d j e t j i h n a j se z a t o b o r e ŠIH R E P U B L I K . J U G kul­ V R E M E z revolucionarno odločnostjo za p r a v i l n o v r e d n o t e n j e PODAJA ROKO, SE­ takšne n a p a k e o d p r a v l j a t i , s a j t u r n i h d o b r i n . K a d r o v s k o p o ­ Z A C A S O D 24. X I . D O 4. X I I .

V E R U , V S O JjKJ>MOz b i r o k r a ti z r n o m povečujemo l i t i k o s m o večkrat z a n e m a r i l i , VINO SMO P K E p R E slabo n e z d r a v o k r i t i k o , k i se v takš­ preveč ie prepuščena Se dalje nestalno vreme s p o ­ G L I Z NOVIMlffeoTJn i h p o g o j i h najlaže širi. V o - . r a z v i t i k a d r o v s k i službi i n k o ­ gostimi padavinam^. V času MI IN CESTAM/, k ^ . d i l n i l j u d j e v občinah i n v m i s i j a m z a štipendiranje. R e ­ med 29. n o v e m b r o m i n 6. d e ­ MORKOLI POfEriM/f oodjetjih podcenjujejo v l o g o šitev j e l e v dolgoročni p e r ­ c e m b r o m bo nastooil m na/z i n kadrovski p o l i t i k i , bo snežilo DAS, P O V S O D PRE-/7 Z K , ta j i h p a p r e m a l o k r a t k l i ­ s p e k t i v n i ^ r .V.M . če n a o d g o v o r n o s t , če so o d ­ PRICLJIVI DOKAZI • g o v o r n i z a prepočasen r a z v o j NAS1H NENEHNIH r ocialistične družbe.

PRIZADEVANJ: URE­ SNIČITI VSE, K A R Čeprav se j e i n d u s t r i j a moč­ SMO ZACELI Z RE­ v sem naročnikom, bralcem in sodelavcem i o r a z v i l a , j e naš o k r a j še VOLUCIJO IN K A R v e d n o pretežno k m e t i j s k i . V Dolenjskega Usta Čestitamo za 29. november HOČEMO V S O C I A ­ k m e t i j s t v u se srečujemo s t e ­ dan republike!

L I Z M U IMETI. NIC NI žavami d v e h v r s t . O b j e k t i v n e NEMOGOČE Z A D E ­ "?žave s o v p o m a n j k a n j u k m e UREDNIŠTVO IN U P R A V A LOVNO LJUDSTVO, '"jskih kadjov i n investicij­ DOLENJSKEGA USTA skih s r e d s t e v , s u b j e k t i v n e p a Kl 2IVI IN USTVAR­ v nevsklajenem delti vseh. k i bi JA V SVOBODI l a h k o p o m a g a l i p r i hitrejši s o -

SAMOUPRAVLJANJE

v z v o d s o c i a l i s t i č n e rasti

DOLENJSKI

LIST

Stev. 47-48 (557-55&1

Komunisti - nosilci n a j n a p r e d n e j š i h teženj

Tovariš

Viktor Avbelj,

član

IK C K Z K S , je o c e n i l

okrajno

konferenco

konkreten obračun dela k o m u nistov v novomeškem V nedeljo dopoldne je, toplo pozdravljen od vseh delegatov i n gostov, g o v o r i l n a o k r a j n i k o n f e r e n c i t u d i tovariš V i k t o r A v b e l j — R u d i , član Izvršnega komiteja C K Z K Slovenije. De­ jal je, d a je po poteku konfe­ rence, osnovnem referatu i n poročilu o b e h k o m i s i j mogoče n a p r a v i t i z e l o j a s n e zaključke za bodoče d e l o p a r t i j s k i h o r g a ­ nizacij v okraju. E n a izmed o d l i k konference je, d a j e z n a ­ l a p r a v i l n o r a z p r a v l j a t i o sploš­ n i h družbeno političnih v p r a ­ šanjih, v e n d a r n e n a splošno, temveč s k o z i p r i z m o k o n k r e t ­ n e g a položaja i n p o t r e b s v o j e ­ g a področja. D r u g a o d l i k a k o n ­ ference p a je v dejstvu, d a je tako v referatu kot v razpra­ v a h prišlo d o i z r e d n o o d k r i t e ­ ga neposrednega razpravljanja, čeprav s o b i l i o b r a v n a v a n i t u ­ di n e k a t e r i zelo d e l i k a t n i prob­ l e m i . V r a z p r a v a h je b i l o zelo m n o g o o s t r i n e ; človek b i m o r ­ da l a h k o d o b i l vtis, d a so b i l a n e k a t e r a vprašanja p o s t a v l j e ­ n a n a način, k i n e k o l i k o p r e ­ v eč a k c e n t i r a n e k a t e r e p r o b l e ­ m e . J a s n o p a je, d a so b i l e p o ­ s t a v l j e n e v s e u g o t o v i t v e k6nf e r e n c e l e zato, d a b i k o r i s t i l i nadaljnemu uveljavljanju Zve­ ze k o m u n i s t o v i n n j e n e g a d e l a .

T o v a r i š A v b e l j j e n a t o pose­ bej opozoril n a t r i probleme, k i so se m u z d e l i z a k o n f e r e n ­ c o najvažnejši. R a z v r s t i l j i h j e takole: ZA SKLADNOST NADALJNJEGA RAZVOJA

gospodarski razvoj i n n a raz­ voj tistih dejavnosti, k i j i h n a ­ vadno imenujemo »negospo­ d a r s k i s e k t o r * , n a r a z v o j druž­ b e n i h služb. I n res so to v p r a ­ šanja, g l e d e k a t e r i h morajo imeti vse organizacije Z K zelo j a s n a stališča. O s n o v a o d n o s o v m e d g o s p o d a r s k i m i n negospo­ d a r s k i m področjem se m o r a odražati v l e t n i h i n p e r s p e k t i v n i h družbenih p l a n i h . P n njihovem sestavljanju m o r a m i m o b i l i z i r a t i v s e naše o r g a n i z a cije. P r a v v teh p l a n i h mora­ m o z a g o t o v i t i t u d i vse t i s t e c i lje, k i j i h z a s l e d u j e m o n a pod­ ročju n a d a l j n j e g a negospodar­ s k e g a r a z v o j a . S t e m i odnospa m o r a j o o r g a n i z a c i j e s e z n a , n i t i v s e l j u d i : kakšno j e r a z ­ merje m e d razvojem gospodar­ s k e g a i n n ">spodarskega živ l j e n j a v p o d j e t j u , občini, o k r a ­ ju. P r o b l e m r a z v o j a negospo darskega sektorja je m n o ? . b o l j pereč v S l o v e n i j i k o t d r u g je v državi.

Vprašanje n a d a l j n j e g a n a p r e d k a m o r a m o g l e d a t i v luči gospodarskih investicij. T a m , k j e r v e m o , d a b o občina osta la k o t središče zaokrožene u p r a v n o t e r i t o r i a l n e enote, j ? t r e b a u s t v a r i t i t u d i v s e potreb­ no z a njen n a d a l j n j i gospodar s k i r a z v o j . Občina, k i e k o n o m ske p o d l a g e n i m a , p a v b o d o če n e b o m o g l a b i t i t o , k a r od nje pričakujemo. Z a t o p b n e k o d združujemo več občin, d a b i t a k o d o b i l i področje, k i j e do­ v o l j bližu državljanom, k i p a

V celotni vsebini konference j e z e l o razločno i z s t o p a l o v p r a ­ šanje p r i h o d n j e g a družbenega razvoja n a področju okraja N o v o mesto. P r e c e j j e b i l o s t a ­ lišč i n vprašanj, k a k e n a j k o ­ m u n i s t i v bodoče g l e d a j o n a

Izkušnje zadnjih 3 let ( N a d a l j e v a n j e s 1. strani)

Tovariša F r a n c a P i r k o v i c a - C o r t a so delegati znova i z v o l i l i z a se­ kretarja okrajnega komiteja

čestitke i z J L A V s i d o l e n j s k i fantje, k i služi­ j o vojaški r o k v V i r o v i t i c i , če­ s t i t a j o domači m l a d i n i za 29 november, hkrati pa pozdrav­ l j a j o domače i n s o r o d n i k e . M i ­ h a Pečjak. V i n k o Pečjak, Jože Košak. Jože K o r e n . Jože J e r ­ m a n , F r a n c S»roj'n S t a n k o Z o ­ re, S t a n k o Plaveč. T o n e S t r a j nar, Alojz Jevnikar, Anton G o r e i n A n t o n Papež.

zelo

Odločitev, a l i se b o m o k j f lotili rekonstrukcije a l i p a bo do v e n d a r l e p o t r e b n e kakšm nove gradnje, naj b o v celoti prepuščena družbenim p l a n o m .

V s a naša r e p u b l i k a p a se m o r a h i t r o vključiti v v e l i k n a p r e ­ d e k , k i se b o v državi s k o k o ­ v i t o povečal, k a k o r j e n a p o ­ vedal to m e d d r u g i m tudi to­ variš T i t o na V . kongresu S Z D L . V o k v i r u naše r e p u b l i ­ ke seveda ne gre p r e t i r a v a t i vprašanje n e r a z v i t i h področij k o t j e to v državnem m e r i l u .

H k r a t i p a t u d i v republiškem m e r i l u smatramo, je dejal to­ variš A v b e l j , d a m a n j r a z v i t i predeli nekolikanj hitreje n a oreduipio k o t bolj r a z v i t a p o d ­ ročja. P r i t e m naj p o m a g a t a r e p u b l i k a i n o k r a j z a hitrejši razvoj proizvajalnih sredstev T a k o se t u d i z a novomeški okraj predvideva nekoliko h i ­ trejši r a z v o j k o t v republiških m e r a h L R S . N e k a j važnejših o b j e k t o v n a področju i n d u s t r i ­ je i n k m e t i j s t v a j e p r e d v i d e ­ nih tudi t u . G r e p a za s k l a d ­ nost r a z v o j a g o s p o d a r s k e g a i n n e g o s p o d a r s k e g a področja z a ­ to, d a b i l a h k o uresničili o s n o v ­ ne n a l o g e , m e d k a t e r i m i j e v s e ­ kakor povečanje materialne o s n o v e z a izboljšanje življenja.

MNENJE

M E D MNOŽICAMI

Tovariš V i k t o r A v b e l j j e n a ­ to o p o z o r i l n a d r u g p r o b l e m :

D e l o v n o predsedstvo referat i n r a z p r a v a s t a opozo­ r i l a , d a g r e v p r a k s i večkrat za z a p o s t a v l j a n j e t i s t e g a d e l a družbenega r a z v o j a , k i m u d a ­ j e m o s i c e r g l a v n i p o u d a r e k : za razvoj i n utrjevanje delavske­ ga u p r a v l j a n j a i n afirmacijo komunalnega sistema. Omenje­ na je b i l a v r s t a p r i m e r o v s a ­ m o v o l j e , k i kažejo, d a z a r a d i objektivnih razmer na tem področju p r i h a j a do i z p a d o v , k i n i s o v s k l a d u z našimi s t a ­ lišči. P r a v z a r a d i t a k e g a p o l o žaja p r i h a j a t u d i d o p r i m e r o v k r i m i n a l a i n poneverb. K a r za­ d e v a k r i m i n a l , j e naše stališče p o z n a n o : spoštovati z a k o n i t o s t j e o s n o v n a dolžnost s l e h e r n e g a državljana.

Tovariš A v b e l j j e nato opo­ zoril, da moramo komuni­ sti u s t v a r j a t i m e d množicam* m n e n j e , b o r i t i se z a n a p r e u h a stališča i n z a to, d a b o d o v ljudskih odborih, zborih proiz­ v a j a l c e v i n d r u g j e p r i h a j a l a do i z r a z a najnaprednejša stališča Vsak komunist mora biti no­ s i l e c t e h n a p r e d n i h teženj, k i pa se m o r a j o u v e l j a v i t i p r e k o naštetih o r g a n o v .

Seveda je treba tudi k r i t i z i ­ rati zapostavljanje teh odno­

okrajne konference

( N a d a l j e v a n j e s 1. strani) s i s t e m a , večjo v l o g o z b o r o v v o ­ l i v c e v , politično i n g o s p o d a r ­ sko vlogo k m e t i j s k i h z a d r u g i n posestev, z b o r o v p r o i z v a j a l c e v in razne oblike samoupravlja­ n j a n a področju p r o s v e t e , k u l ­ ture, socialne politike Itd. V l o ­ g a u p r a v n i h o r g a n o v se j e s t e m e l j e v s p r e m e n i l a v politično s t r o k o v n i izvršilni a p a r a t p r e d ­ stavniških o r g a n o v ljudstva.

Značilna j e t u d i s p r e m e m b a vloge Z K J i n S Z D L J k o t z a ­ v e s t n i h političnih g i b a l n i h s i l v r a z v i j a n j u socialističnih o d ­ nosov. N j u n a g l a v n a m e t o d a dela n i več vodenje preko u p r a v n e g a a p a r a t a , marveč p o ­ litična, ideološka i n v z g o j n a a k c i j a v množicah.

m o izdelovati plan p r i delov­ P o m e n tega r a z v o j a v vseh nih k o l e k t i v i h , zavodih i n usta­ njegovih notranjih i n zuna­ novah, k i naj s pobudami i n n j e političnih r e l a c i j a h j e že p r e d l o g i d e l a v s k i h i n zadruž­ z d a v n a j prestopil o k v i r e n a ­ nih svetov, zborov volivcev i n ših m e j a i n p o s t a l d e l v s e ­ o s t a l i h družbenih o r g a n o v p r i ­ splošnih socialističnih p r i z a d e ­ s p e v a j o , d a b o r e a l e n . L e t a k o v a n j v s o d o b n e m s v e t u . S s o ­ g a b o k o m u n a upoštevala i n cialistično zunanjo p o l i t i k o preprečevala kršenje p l a n s k e smo konkretno pokazali, n a discipline. — V l o g a okrajnega kakšnih p r i n c i p i h l a h k o t r a j n o p l a n a p a n a j f... u s m e r j e v a l n a o h r a n i m o m i r l n s o d e l o v a n j e z •ln" v s k l a j e v a l n a . v s e m i državami, k i spoštujejo Četudi j e r a z v o j našega g o ­ občeveljavna načela. P r e d s e d ­ spodarskega potenciala v zad­ n i k T i t o j e n a 15. z a s e d a n j u n j i h l e t i h hitrejši o d r e p u b l i ­ G e n e r a l n e skupščine O Z N p o ­ škega povečanja, še v e d n o n o v n o še p o s e b e j p o t r d i l , d a j e znatno zaostajamo z a r e p u b l i ­ Jugoslavija most m e d narodi škim povprečjem. T a u g o t o v i ­ i n t i s t a država, k i načela o s o ­ tev z a h t e v a , d a v prihodnje žitju i n m i r u t u d i praktično v l a g a m o v i z g r a d n j o s o c i a l i ­ uresničuje. stičnega g o s p o d a r s t v a še v e č truda i n naporov.

predek,

Gospodarski napredek okra­ j a v z a d n j i h štirih l e t i h se i z raža v n a s l e d n j i h p o d a t k i h : skupna vrednost proizvodnje in s t o r i t e v o z i r o m a družbeni b r u t o p r o i z v o d se j e povečal od 31,1 m i l i j a r d d i n a r j e v v l e t u 1957 n a 47.6 m i l i j a r d v l e t u 1960 a l i z a 53.2'/«. N a r o d n i d o ­

Usmerjevalna

težave

načrti h o d e k se j e v i s t e m r a z d o b j u d v i g n i l o d 12,9 m i l i j a r d d i n a r ­ j e v n a 20,5 m i l i j a r d d i n a r j e v ali z a 58,2%. — T a k o l a h k o po p o d a t k i h o p l a n s k i r e a l i z a ­ ciji predvidevamo, d a bomo petletni plan globalno izpol­ n i l i v štirih l e t i h . V e l i k d e l gospodarskih organizacij je p l a n že I z p o l n i l a l i p a g a b o do d n e v a r e p u b l i k e .

G l a v n i činitelji, k i n a j b o l j pomagajo p r i premagovanju gospodarske nerazvitosti n a ­ šega o k r a j a i n k i v p l i v a j o n a splošen g o s p o d a r s k i r a z v o j , so za 50 o d s t o t k o v povečana d e ­ n a r n a sredstva i n s t e m v zve­ zi z a o k o l i 110°/o obsežnejša i n ­ v e s t i c i j s k a v l a g a n j a , p o r a s t sto­ r i l n o s t i d e l a v c e v i n uslužben­ cev — predvsem v p r o m e t u , g o z d a r s t v u , o b r t i , gradbeništvu i n t r g o v i n i — d a l j e izboljšanje organizacije v delovnem pro­ c e s u i n k o m e r c i a l n i službi ( n a k a r j e v p l i v a l o v večji m e r i t u d i tržišče) t e r n o v s i s t e m n a g r a j e v a n j a . V p l i v e n činitelj je i n t e n z i v n a dejavnost delov­ nih kolektivov i n n j i h o v i h s a ­ m o u p r a v n i h o r g a n o v t e r večja v l o g a o s t a l i h družbeno politič­ nih s i l državljanov i n vse močnejše u v e l j a v l j a n j e k o m u ­ nalnega sistema. Prezreti ne smemo ugodnega v p l i v a nove a v t o m o b i l s k e ceste n a splošno gospodarsko razgibanost o k r a j a

i n v s k l a j e v a l n a

Pri vsem tem ne smemo pre­ zreti, d a b i bili lahko sadovi našega r a z v o j a bogatejši: če b i v večji m e r i spoštovali načela p l a n s k e g a g o s p o d a r s t v a i n p l a n s k e p o s t a v k e ; če b i se d e n a r n a sredstva, zlasti glede i n v e s t i c i j s k i h naložb, r a c i o n a l ­ neje u p o r a b l j a l a i n v l a g a l a tja. k j e r d a j e j o čim ugodnejši uči­ n e k , h k r a t i p a b i se m o r a l a n a različne načine močneje i z k o ­ riščati obstoječa o s n o v n a i n o b r a t n a s r e d s t v a , že razpolož­ ljive zmogljivosti z uvajanjem več d e l o v n i h i z m e n i t d . D o s l e d ­ neje i n h i t r e j e b i m o r a l i uve­ l j a v l j a t i u s t r e z n e načine plače­ v a n j a po učinku d e l a t e r i z ­ boljšati d e l o v n o d i s c i p l i n o . —

v l o g a

p l a n a

Posamezne gospodarske orga­ nizacije b i morale imeti tudi več r a z u m e v a n j a z a s k u p n e družbene i n t e r e s e , n a p r i m e r pri s k u p n i h v l a g a n j i h i n po­ dobnih oblikah.

P l a n j e skušal v s k l a d i t i raz­ voj m e d p o s a m e z n i m i panoga­ mi, vendar p a n i zagotovil e n o t n i h pogojev z a r e a l i z a c i j o Za to obstajajo d e l n o o b j e k t i v ­ ni v z r o k i , d e l n o p a j e v z r o k v nedoslednosti i n pogostem me­ n j a v a n j u stališč p r i r a z n i h i n ­ vesticijah ter prelivanje sred­ stev i z enega področja v d r u ­ gega. V bodoče se b o m o m o r a l i temu izogibati i n planska na­ čela v večji m e r i spoštovati.

Z a t o j e n e i z o g i b n o , d a prične-

N e b o odveč, če p o g l e d a m o štiriletne dosežke p o s a m e z n i h gospodarskih panog v dvigu družbenega b r u t o p r o i z v o d a : v i n d u s t r i j i j e dosežen 66,7°/i, v k m e t i j s t v u 44,2*/», v g o z d a r ­ s t v u 4 7 , 8 % , v gradbeništvu 67,9»/«, v p r o m e t u 3 0 , 8 % , v t r ­ govini 6 4 % , v gostinstvu 37,4% i n v o b r t i 87,5Vo. Iz p o d a t k o v j e r a z v i d e n v i ­ sok porast p r e d v s e m v n e k a ­ terih panogah, k o r je b r e i dvo­ m a r e z u l t a t vloženih s r e d s t e v , na d r u g i s t r a n i p a l a h k o v i d i ­ mo n i z k o razvitost posamez­ nih gospodarskih panog v pri­ merjavi z d r u g i m i kraji i n re­ publiškim povprečjem. R a z e n o b r t i i n gradbeništva j e doseg­ l a največji v z p o n i n d u s t r i j a , k i s m o j i posvečali največ s k r ­ bi i n v a n j o vložili največ s r e d ­ stev. P o g o s p o d a r s k i moči so na p r v e m mestu i n d u s t r i j a ce­ luloze i n papirja, tekstilna, k o ­ vinska i n lesna Industrija, pro­ izvodnja premoga i n v zad­ n j e m času t u d i kemična i n prehrambena industrija. V i n ­ dustrijski proizvodnji je naj­ močnejša p r o i z v o d n j a a r t i k l o v

— uslužbencev g r e n a škodo delavcev i n kmetov i n ne o d ­ govarja dejanskemu stanju n a terenu. N a kadre i n njihovo vključevanje g l e j m o t a k o , k a ­ k o o p r a v l j a j o s v o j e politične funkcije, svoje delo m e d m n o ­ žicami. O r g a n i z a c i j a n a j t u d i sproti pove svojemu članu, kdaj je naredil napako i n da naj j o p o p r a v i . P o p o l n o m a n e ­ p r a v i l n o p a j e , d a se s t v a r i nabirajo i n d a pride do »lom­ ljenja« o d n o s o v d o p o s a m e z n i ­ k o v (ploskanje). O n a p a k a h j e t r e b a g o v o r i t i n a r a v n o s t fn S k o n s t r u k t i v n o k r i t i k o j e t r e ­ s p r o t i o p o z a r j a t i n a n j e , če p a ba o d p r a v l j a t i s l a b o s t i , p r e d ­ j e t r e b a u k r e p a t i , p a o p r a v i m o v s e m p a n u d i t i v s o pomoč p o ­ t u d i to t a k o j . V t e m Je e n a z i t i v n e m u , k a r se d o g a j a . T e g a največjih pomoči, k i j i h P a r ­ pozitivnega p a j e p r i n a s t i j a l a h k o d a s v o j e m u članu. ogromno.

Tovariš V i k t o r Avfcelj je z a ­ ključil s v o j p r i s p e v e k k o n f e ­ MOČ P A R T I J E J E V N J E N E M r e n c i z u g o v i t v i j o , d a j e v p o l ­ ZAUPANJU KADROM n e m z a u p a n j u — o b pravočas­ K o t t r e t j i p r o b l e m i e tovariš n e m o d p r a v l j a n j u n a p a k i n p o ­ A v b e l j načel vprašanje o d n o ­ m a n j k l j i v o s t i — ključ z a n a d a l j ­ vsestranski napredek k o ­ sov Z K i n o r g a n i z a c i j d o posa­ nji m e z n e g a člana. O d n o s d o k a ­ m u n i s t o v v novomeškem o k r a ­ d r o v j e b i l doslej m a r s i k j e ju. n e p r a v i l e n , o t e m g o v o r e različ­ Z n o v a so g a d e l e g a t i o s n o v ­ ni p o j a v i : o d h a j a n j e i z o k r a j a , n i h o r g a n i z a c i j i n gostje n a d ­ številne n a p a k e i n p o d . S e s t a v vse prisrčno p o z d r a v i l i i n se o r g a n i z a c i j v o k r a j u j e še do­ m u t o p l o z a h v a l i l i z a p r i s p e ­ kaj šibak; število k o m u n i s t o v v e k k o n f e r e n c i .

1

REPUBLIKE

široke potrošnje i n r e p r o d u k ­ cijskega m a t e r i a l a

sebno v povečanju k a p a c i t e t ležišč i n sedežev t e r v p r o m e ­ tu. P r i v s e m t e m p a j e s t a n j e Z a to obdobje m o r a m o po­ udariti pomembnost r a z v o j a v g o s t i n s t v u z a uspešen r a z v o j k m e t i j s t v a , čeprav znaša n j e ­ t u r i z m a še močno p o m a n j k l j i ­ gov l e t n i p o r a s t l e 1 1 . 5 % , k a r vo, z l a s t i še z a r a z v o j s t a c i o ­ je m a n j k o t v industriji. V narnega i n tranzitnega turiz­ P r a v tako smo n a pod­ k m e t i j s t v o s m o vložili v štirih m a . l e t i h 1829 m i l i j o n o v d i n a r j e v . ročju družbene p r e h r a n e s i c e r P o z i t i v n o j e t u d i t o , d a so se n a p r e d o v a l i , v e n d a r še n e z a d o ­ z n e s k i v l a g a n j i z l e t a v l e t o v o l j i v o z a rastoče število d e ­ lavstva. večali.

Močan v z p o n s m o d o s e g l i v R a s t p r o i z v o d n j e s m o d o s e g l i o b r t i . Povečanje j e b i l o n u j n o z izboljšanjem p r o i z v o d n j e n a z a r a d i s t a n j a v p r e t e k l o s t i , še družbenih k m e t i j s k i h posest­ v e d n o p a n i s o k r i t e v s e p o t r e ­ v i h , v večji m e r i p a t u d i z o r ­ be p o u s l u g a h , s a j i m a m o v g a n i z a c i j o p o g o d b e n e k o o p e r a - o k r a j u k o m a j 64 v r s t o b r t i , c i j s k e p r o i z v o d n j e m e d z a d r u ­ m e d t e m k o j i h j e s i c e r 264. — gami l n individualnimi proiz­ Nadaljevati je treba v prvi v r ­ v a j a l c i . G l a v n i u s p e h n a p o d ­ sti r a z v o j g r a d b e n e g a i n uslužročju k m e t i j s t v a p a j e v s e k a ­ n o s t n e g a obrtništva, k i z a o s t a ­ z a procesom menjanja kor v t e m , d a s m o v o b r a v n a ­ j a v a n e m o b d o b j u prešli n a siste­ s t r u k t u r e p r e b i v a l s t v a v o k r a ­ matično i n pospešeno u r e j a n j e j u i n z a večanjem povprečja k m e t i j s k e p r o i z v o d n j e z a b o l j ­ z a p o s l e n i h v družini. R a z v i j a ­ joče se s t a n o v a n j s k e s k u p n o s t i ši r a z v o j živinoreje. še p o s e b e j z a h t e v a j o pospešeno V g o z d a r s t v u s m o d o s e g l i r e ­ o r g a n i z i r a n j e uslužnostnih s e r ­ z u l t a t e p r e d v s e m p r i e k s p l o a ­ v i s o v i n močnejših o b r t n i h c e n ­ t a c i j i g o z d o v , m a n j p a p r i n j i ­ t r o v . K o m u n e so s p o z n a l e , d a hovi vzgoji i n negi. Dosedanji nudijo investicije v obrt naj­ l e t n i e t a t g o z d n e g a p r i r a s t k a večjo r e n t a b i l n o s t , z a t o se že m o r a m o v bodoče d v i g n i t i n a a k t i v n e j e i n z večjim i n t e r e ­ 7 d o 8 k u b . m e t r o v n a h a , k e r som lotevajo u r e j a n j a i n pove­ i m a m o v t e m s u r o v i n s k o os­ čevanja o b r t n e g a o b s e g a . novo i n rezervo z a nadaljnji • razvoj industrije, k i bazira n a Na ugoden razvoj gospodar­ l e s n i h s o r t i m e n t i h . z l a s t i še, ker i m a m o k v a l i t e t n a g o z d n a s t v a so, k o t že o m e n j e n o , p o ­ zemljišča. P o s e b n o s k r b m o r a ­ z i t i v n o v p l i v a l a i n v e s t i c i j s k a m o p o s v e t i t i z a s e b n i m gozdo­ v l a g a n j a . K t e m u s t a n e s p o r n o v o m , k e r s o b o l j izčrpani i n o b ­ močno p r i s p e v a l a pomoč i n repub­ sežnejši.

Prav tako bo treba pravilno razumevanje zmanjšati odstotek t a k o i m e ­ liških o r g a n o v . V l e t i h 1957 d o n o v a n i h g o z d n i h o d p a d k o v i n 1960 j e b i l o i n v e s t i r a n i h n a d j i h b o l j r a c i o n a l n o i z k o r i s t i t i . 21 m i l i j a r d d i n a r j e v , o d tega Mehanizacija v g o z d a r s t v u o k o l i 17 m i l j a r d v g o s p o d a r ­ n a m b i p o m e n i l a o g r o m n o p o ­ s t v o i n 4 m i l i j a r d e v splošno moč p r i znižanju m a t e r i a l n i h družbeno d e j a v n o s t . P r i Inve­ stroškov. P r a v t a k o b o t r e b a s t i r a n j u j e b i l o več težav l n tudi regulirati promet z lesom motenj; r a z n i h d e l n i bilo ved­ i n p o s v e t i t i v s o s k r b n a d a l j ­ n o mogoče izvršiti po p o s t a v ­ njemu pogozdovanju s hitro rastočim d r e v j e m .

Z N o v e

p o b u d e nost,

z a

promet

Naša g r a d b e n a o p e r a t i v a Je v preteklem obdobju močno n a p r e d o v a l a , četudi j e n j e n a mehanizacija še sorazmerno skromna. Medtem k o gradbena operativa v glavnem zadovo­ ljuje potrebam okraja, razvoj gradbene obrti i n proizvodnja g r a d b e n e g a m a t e r i a l a še n i s t a zadostni. Mehanizacija i n po­ cenitev gradbenih storitev kot uvajanje i n d u s t r i j s k i h metod bo v bodoče e n o i z m e d o s n o v ­ n i h vprašanj g r a d b e n e o p e r a ­ tive. T u d i u r b a n i z m u i n t i p ­ skemu projektiranju je treba določiti odgovarjajoče mesto.

Obseg prometnih storitev n a ­ ših g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j j e s o r a z m e r n o počasneje n a p r e ­ d o v a l , četudi se j e d v i g n i l v p r i m e r j a v i s prejšnjimi leti T o občutimo p r i a v t o b u s n i h zvezah l n tovornem prometu za daljše r e l a c i j e . Nerešeno je še vprašanje p r e v o z a d e l a v c e v in uslužbencev, k a r bo m o r a l a b i t i v p r i h o d n o s t i e n u osnov n i h n a l o g . V m o d e r n i z a c i j i cesi smo sicer napredovali z rekon­ s t r u k c i j o cest p r o t i D o l e n j s k i m ,

Zveze komunistov

sov i n načel. P r i o c e n j e v a n j u n a p a k p o s a m e z n i k o v p a j e tre­ ba i m e t i tisto p r a v i l n o m e r o , da z n j o l j u d e m še v e d n o p o ­ m a g a m o . P r i t e m j e d o c e l a toč­ na p r i p o m b a enega i z m e d d e ­ legatov n a konferenci, je dejal med d r u g i m tov. A v b e l j , da s m o » p r e d l e t i P i s m o Izvršne­ ga k o m i t e j a C K Z K J čitali, a s m o g a v novomeškem o k r a j u slabo čitali«. P i s m o je b i l o n a ­ p i s a n o z a daljše o b d o b j e i n p r a v b o . d a g a še čitamo i n upoštevamo.

PRED LETOŠNJIM D N E V O M

okrajnega O B V E S T I L O

in

USTVARJAT! NAPREDNO

a

N a d a l j n j a poročila i okrajne konference Zveze komunistov bomo o b j a v i l i v p r i h o d n j i šte­ vilki.

Uredništvo

ploden

okraju

h k r a t i u s t v a r j a d o v o l j močno gospodarsko podlago za nadalj­ nji razvoj komune. Verjetno b o t r e b a t u d i n a našem p o d ­ ročju n e k a j s k l e p o v o združitv" nekaterih k o m u n , okraj p a bo pri t e m p o m a g a l r a z v i j a t i k o ­ m u n a m potrebno gospodarsko podlago.

r

P r i k o m u n i s t i h opažarnopred­ v s e m d v e v e l i k i n a p a k i : željo po k o m a n d i r a n j u i n zaostaja­ n j e z a družbenim razvojem.

P r v a napaka je posledica z a ­ prtosti osnovnih organizacij.

Premalo dihamo s terenom i n preozki smo p r i sprejemanju n o v i h članov. D r u g o n a p a k o d e l a j o m n o g i tovariši n a v o ­ d i l n i h položajih. P r e h i t e l j i h j e r a z v o j d e l a v s k e g a i n druž­ benega upravljanja. S e vedno Naši uspehi, na mislijo, d a so o n i odgovorni za v s e i n d a l a h k o d e l a j o m i in n o v i m o vseh p o svoji volji. T a , k i noče r a z u m e t i b i s t v dela v K o v s v o b o d n i J u g o s l a v i j i že s k e g a i n družbenega u p r a v l j a petnajsto leto proslavljamo nja, n i m a p r o s t o r a v naši dan republike je prav, d a družbi, t a k n a j b o o d g o v o r k o ­ spregovorimo o uspehih, k i munistov. s m o j i h v našem o k r a j u v t e m Nesorazmeren razvoj posa obdobju nedvomno dosegli n a m e j n i h p a n o g i n področij v v s e h področjih g o s p o d a r s k i h i n komuni moramo zajeziti z splošnih družbenih d e j a v n o s t i boljšim p l a n i r a n j e m . Družbeni ter se h k r a t i p o m u d i m o t u d i p l a n n a j b o p r o i z v o d družbe, p r i težavah i n kritičnih v p r a ­ n e p a o z k e g a k r o g a s t r o k o v ­ šanjih. njakov i n planerjev. P r e r a d i Z a d n j e o b d o b j e časovno s o ­ dopuščamo n e p l a n s k e i n v e s t i ­ vpada s petletnim perspektiv­ c i j e v škodo družbenega stannim p l a n o m r a z v o j a našega d a r d a , l d ž e t a k o močno za­ okraja. Zanj je pomemben i n ­ ostaja. D o b r o p o z n a m o naloge gospodarski razvoj, P a n a v z l i c t e m u iščemo l u k n j e t e n z i v e n v p r e d p i s i h , s k o z i k a t e r e b i pospešen r a z v o j d e l a v s k e g a i n upravljanja ter ušli p o s t r a n s k i h p o t e h . N a t o družbenega s e v e d a n i i a s n i h i n čistih r a ­ u t r j e v a n j e v l o g e k o m u n . S p l o ­ čunov, k a r s p e t povzroča n e ­ šna r a z g i b a n o s t v g o s p o d a r ­ p o t r e b n e s p o p a d e z o r g a n i d e ­ s k e m i n družbenem življenju l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a In se n a j s t v a r n e j e izraža v p o ­ spešenem n a p r e d k u p r o i z v a ­ družbenega u p r a v l j a n j a i n o r jalnih sil v industriji, kmetij­ gane hromi. Deklarativne i z j a v e k o m u n i s t o v so v t a k j h stvu, t r g o v i n i , t u r i z m u , gostin­ p r i m e r i h odveč: odločno i n s t v u i n o b r t i t e r v začetnih d o ­ pošteno se m o r a j o s p o p a s t i s sežkih n a področju šolstva, k u l ­ takšnimi n a p a k a m i i n s teža­ t u r e , z d r a v s t v a i n s o c i a l n e g a skrbstva. vami.

Občine n a j r a j e razpravljajo o gospodarskih nalogah le z d i r e k t o r j i i n v o d i ' n j m i usluž­ b e n c i p o d j e t i j . Z a k a j se n e b i posvetovali tudi s oredsednik: Ih člani delavskih svetov?

Tesnejša n ov e z a v a o k r a i a i n občin z d e l a v s k i m i s v e t i j e p o g o j z a hitrejšo r a s t k o m u ­ nalne skupnosti, s a i bodo le t a k o k o l e k t i v i v rjraksi spo­ znali, da ie razvoi k o m u n e o d ­ visen tudi o d njih.

kot zelo

g r a d b e n o i n

trgovino

dejav­

z a u p a n j e m

l j e n e m p r o g r a m u , temveč j e b i l o t r e b a čakati n a p o s o j i l a po r a z n i h natečajih i n i z d r u ­ gih v i r o v . S r e d s t v a s o b i l a p o p r o g r a m u večkrat pravočasno odobrena; zaradi zakasnitve glavnih projektov, p o m a n j k l j i ­ ve d o k u m e n t a c i j e investicij­ skih elaboratov, p r e n i z k i h p o ­ stavk, podražitve gradbenih s t o r i t e v i n o p r e m e p a smo

m»

r a l i povečati predračunske i n ­ v e s t i c i j s k e vsote i n i s k a t i d o ­ datna sredstva. Zato investi­ c i j s k i o b j e k t i včasih n i s o b i l i pravočasno d o g r a j e n i a l i p a s o o s t a j a l i nedokončani.

Pri zaposlevanju delovne s i ­ le s m o p r e c e j n a d republiškim povprečjem, k a r n a p r v i p o ­ gled daje vtis n e r a c i o n a l n o s t L Podatki govorijo nasprotno: število z a p o s l e n i h se j e p o v e ­ čalo z a 2 3 , 7 % , m e d t e m k o se j e narodni dohodek d v i g n i l z a 79,7°/o. R e z u l t a t j e še u g o d n e j ­ ši, k e r se j e število z a p o s l e n i h v industriji dvignilo z a 28,2%, v splošno družbenih d e j a v n o ­ s t i h p a l e z a 6,3Vi. P r i m e r j a v a povečanja n a r o d n e g a d o h o d k a v o d n o s u n a število z a p o s l e n i h kaže u g o d e n u s p e h r a z v o j a d e ­ l o v n e s t o r i l n o s t i , s a j beležimo p r i t e m že 40,l /g p o r a s t a . — Uspeh temelji predvsem n a močnejšem • u v e l j a v l j a n j u p l a ­ čevanja p o učinku, k i se j e d v i g n i l o o d 3,7,6<Vi v l e t u 1957 n a 6 0 , 9 % v l e t u 1960. S k l a d n o s povečano d e l o v n o s t o r i l n o s t ­ jo se j e v štirih l e t i h povzrečni d o h o d e k d v i g n i l z a 58,4 /o.

Zboljšuje se t u d i f l u k t u a c i j a d e l o v n e s i l e i n zmanjševanje izostankov zaposlenih. Iz n a ­ vedenih podatkov lahko pre­ sodimo, d a je dejavnost, k i j o s p r e m l j a j o še v e d n o težave I n pomanjkljivosti, dobro usmer­ jena.

J

8

z r e m o

v

svetlo

bodočnost V bodočnosti m o r a m o n a d a ­ ljevati z intenzivnim razvojem p r o i z v a j a l n i h s i l i n povečati d i n a m i k o porasta proizvodnje t e r s t o r i t e v z n a m e n o m , d a ob koncu prihodnjega petletnega p l a n a dosežemo večjo m a t e ­ r i a l n o o s n o v o i n večjo s k l a d ­ nost m e d g o s p o d a r s k i m i i n n e ­ gospodarskimi investicijami. O s n o v e z a p e r s p e k t i v n i p l a n so zbrane: zdaj j i h obdelujejo ob­ činski l j u d s k i o d b o r i . N a s v o j i p r v i s e j i bo O L O načelno o b ­ ravnaval material perspektiv­ n i h p l a n o v In g a p o s r e d o v a l političnim i n g o s p o d a r s k i m or­ g a n i z a c i j a m t e r družbeno u pravnim organom. T a orienta­ cija naj b i prispevala k nada­ ljevanju razprav i n predlogov občinskim l j u d s k i m o d b o r o m pa omogočila k a r n a j b o l j smo­ t r n a i n j a s n a stališča p r i spre­ j e m a n j u načrtov, o d k a t e r i h bo v v e l i k i m e r i o d v i s e n s k l a ­ den napredek k o m u n .

Šmarješkim i n Cateškim T o p ­ l i c a m , z a s f a l t i r a n j e m občin­ s k i h središč i n z začeto r e k o n ­ s t r u k c i j o g o r j a n s k e ceste. L a h ­ k o rečemo, d a s m o s t e m šele začeli sistematično u r e j a t i cest­ no omrežje. — T u d i n a d a l j n j a p e r s p e k t i v a n a s bo m o r a l a v o ­ diti k urejanju prometnih ko­ m u n i k a c i j , s a j n a s t u čakajo še v e l i k i n a p o r i .

Naša t r g o v i n a se j e k l j u b majhnim investicijam razvija­ la, čeprav še n e z a d o v o l j i v o z a potrošnika L o k a l i so še v e d n o z a s t a r e l i i n n e o d g o v a r j a j o so­ dobnim sanitarno higienskim pogojem. V zvezi s t e m mora­ mo m i s l i t i n a boljšo o d k u p n o p o l i t i k o i n živahnejši p r o m e t s k m e t i j s k i m i proizvodi. Znat­ no se j e s p r e m e n i l a s t r u k t u r a potrošnje, s a j g r e o d n o s m e d prehrambenimi i n neprehrambenimi proizvodi v korist neprehambenih artiklov. T o pove r a z m e r j e m e d l e t o m a 1957 i n Naloge i n napori, k i nas t a 1060. k i j e 31.67 i n ^9:71. kajo. niso m a j h n i . K l j u b temu * <mn v s i d e l o v n i l j u d j e , k i s m o V gostinstvu i n t u r i z m u s m o v d n e h revolucije a l i pozneje d o s e g l i l e p o r a z g i b a n o s t , p o - pričakovali lepšo bodočnost z

razvojem s o c i a l i z m a v na£l deželi, l a h k o o b t e j o b l e t n i c i nove Jugoslavije zadovoljni i n srečni, — Doseženi u s p e h i s o upravičili z a u p a n j e i n n a d e postajajo s t v a r n o s t . T u d i p r e ­ bivalci novomeškega okraja l a h k o ponosno gledajo n a d e ­ lo/, k i so g a p r i s p e v a l i z a n a ­ p r e d e k socialistične s k u p n o s t i .

Vsi t i u s p e h i n a j še n a p r e j v l i ­ vajo v državljane m n o g o z a v e ­ sti i n odločnosti. B r e z s l e h e r ­ nega o b o t a v l j a n j a , zanašajoč se n a l a s t n a s p o z n a n j a i n l a s t ­ ne s i l e , n a j se s s m e l i m p r i d o ­ b i v a n j e m tehničnega i n k u l ­ turnega znanja lotevajo n o v i h dolžnosti p r i u t r j e v a n j u o b l a ­ sti, g o s p o d a r s k e g a t e r k u l t u r ­ nega napredka.

Najlskreneje čestitam za praznik republike vsem de­ l o v n i m l j u d e m v naših m e s t i h in v a s e h , v s e j m l a d i n i In p i o ­ nirjem ter vsem p r i p a d n i k o m J L A n a področju o k r a j a z ž e ­ ljo, d a b i s s k u p n i m i n a p o r i p r i h o d n j e leto t a d a n p r a z n o ­ vali z novimi zmagami.

NIKO BELOPAVLOVlC

m

ZAPIS

S

0

^

§

NOVIH

GOSPODARJIH

Deset let delavskega s a m o u p r a v l j a n j a i n družbenega o p r a v l j a n j a n i d o l g a d o b a .

T a k a r a z d o b j a s o n e k d a j prinašala člove­ štvu k o m a j k a k o m a j h n o s p r e m e m b o . T o ­ k r a t p a j e deset l e t i z t e m e l j e v s p r e m e n i l o svet okrog nas. Ljudje so postali uprav­ l j a v c i . N e s a m o v p o d j e t j i h . Starši u p r a v ­ l j a j o šole, k j e r s e v z g a j a j o n j i h o v i o t r o c i .

Socialni zavarovanci upravljajo sredstva s k l a d o v dolgoročnega i n kratkoročnega z a ­ v a r o v a n j a . P a c i e n t i o p r a v l j a j o bolnišnice, v k a t e r i h se z d r a v i j o . O t r o c i se uče u p r a v ­ l j a t i v šolah, k j e r s e p r i p r a v l j a j o z a ž i v l j e ­ nje. Potrošniki s o d e l u j e j o p r i u p r a v l j a n j u trgovin. Delovni ljudje upravljajo skupne zadeve v stanovanjski skupnosti. Kmetje v krajevnem odboru upravljajo svojo vas.

Zadružniki odločajo o g o s p o d a r j e n j u v z a ­ d r u g i . Stanovalci gospodarijo s stanovanj­ s k i m i hišami. I n še i n še.

Notranja se

p o d o b a

č l o v e k a

spreminja

Ah* s i , d r a g i b r a l e c , k d a j poskušal o d ­ krivati spremembe v ljudeh? J a z d a n z a d n e m o d k r i v a m n o v e g a Človeka. P r a v z a ­ p r a v j e t o v e l i k a sreča. O b srečanju z n o v o notranjo podobo ljudi se bogatim. K a d a r m i j e h u d o , č e m e žuli k a k a težava, m e n a v d a s p o g u m o m m i s e l , d a s e m delček t e g a v e l i k e g a življenja, k o j e n a p o s l e d č l o ­ v e k postafl t i s t o , z a k a r ž i v i m o . U s t v a r j a ­ m o svet, v k a t e r e m p o s t a j a č l o v e k človeku z a r e s človek — n e v o l k .

Včasih s i m i s l i m : A l i s e j e t a naš D o ­ l e n j e c r e s kaj- s p r e m e n i l ? A l i n i t a k , k o t j e bil vedno?

K a d a r m e ogrne m r a k d v o m a , s e brž zatečem v v a r e n p r i s t a n . R a z g o v o r z l j u d ­ m i m i p o v r n e prejšnji o p t i m i z e m . V t o ­ v a r n i celuloze i n p a p i r j a v Vidmu-Krškem so m i d e l a v c i p r i p o v e d o v a l i o načrtih z a d r u g i p a p i r n i stroj. »Varrčevaiti b o t r e b a , « s o m i d e j a l i . » V s a k d i n a r b o t r e b a prej triikrat o b r n i t i , preden se b o m o odločili, z a k a j g a b o m o u p o r a b i l i .

T o d a čez t r i leta, k o b o s t e k e l v p r o i z ­ vodnji drugi papirni stroj, b o perspektiva naše občine lepša, k o t s m o k d a j k o l i m o g l i slutiti...« Z d a j p a b o d i m o o d k r i t i s a m i d o sebe.

A l i s o t u d i d e l a v c i p r i t o v a r n a r j u Bonaču t a k o razmišljali o n a d a l j n j e m r a z v o j u p o d ­ jetja? N e , takrat delavci sploh niso smeli razmišljati o t o v a r n i . T r e p e t a l i s o z a s e i n s v o j o družino. S p o d b u d a z a n j i h o v o p r i d ­ nost n a d e l o v n e m mestu n i b i l a zavest, d a j e podijetje n j i h o v o , temveč s t r a h p r e d ce­ sto. Bonačev p r s t j e b i l vsemogočen. S a m o p o k a z a l j e p r o t i v r a t o m i n že s i b i l n a cesti.

S p o m i n j a m s e p o m e n k o v v očetovi d e ­ l a v n i c i . K m e t j e , k i s o n a n o s i l i očetu k u p »svakorov« za krpanje, so godrnjali z a ­ r a d i d a v k o v . K o p a s o se n a cesti p o j a v i l i orožniki z n a s a j e n i m i b a j o n e t i n a puškah, j e k r i t i k o m splahnel pogum. Selc, k o se je o b l a s t n a b a j o n e t i h o d d a l j i l a , s o kmetije spet j e l i zmerjati oblast.

Z d a j j e o č e član d e l a v s k e g a s v e t a v n e ­ k e m p o d j e t j u . S p r v a s e n i znašel v k o p i c i Številk, k i j i h j e slišal n a s e j i P o s t o p o m a p a s e m u j e pričelo j a s n i t i . V e , z a k a j i n kam b o treba izvoziti d e lproizvodnje pod­ j e t j a . K o j e nekoč d o b i l z a s v o j e d e l o d v a tisočaka m a n j k o t d r u g e k r a t i , s e m b i l prepričan, d a b o v z r o j i l . P a n i . T e ž a v e s o bile pretekli mesec! m i j e pojasnil. N a trgu s e j e zataknilo. N a p r i h o d n j i seji b o ­ mo m o r a l i nekaj ukreniti! — K o se bova prihodnjič s p e t v i d e l a , g a b o m vprašal, k a j so b i l i u k r e n i l i .

Stisnil

Pomenek o rudniku je b i l zanimiv. Pre­ senečalo m e j e F r a n c e t o v o poznavanje p r o b l e m o v . O pojenjajočih z a l o g a h p r e ­ moga m i j e govoril, k o t d a j e k a k stro­ k o v n j a k , r u d a r s k i inženir. R a z p r e d a l j e načrte o n o v i t o v a r n i c e m e n t a v B r e s t a ­ nici, k i naj b i nadomestila upadanje pro­ izvodnje v rudniku. Govoril m i je o turi­ stičnih p e r s p e k t i v a h k r a j e v p o d B o h o r jom. C e l o takrat, k o j e stekla beseda o kmetijstvu, n i b i l v zadregi. »Presenečate m e , * n i s e m mogel s k r i ­ v a t i s v o j e g a občudovanja. » D o b r o p o z n a t e senovske probleme«. » K a j n e b i « j e z a m a h n i l z r o k o . »Saj tu ž i v i m . Domače p r o b l e m e p a j e t r e b a poznati.* K o s v a se poslovila, s e m s t i s n i l njegovo u m a z a n o , h r a p a v o r o k o . » M o r a m pohiteti/« je dejal. »Čez e n o u r o b o seja delavskega sveta« N i s e m b i l n a seji delavskega sveta, toda prepričan s e m , d a j e F r a n c e s m e l o p o ­ sesal v razpravo.

s e m

žuljovo

njegovo d e s n i c o

Nekoč s e m o b i s k a l senovški r u d n i k . P r i i z h o d u i z jaška s e m počakal r u d a r j a F r a n ­ ceta. K o s e m m u ponudil roko, se j e i z r m k a l : "•Nikar, u m a z a l i se boste! I n m i je pomolil prst

D o p o l d n e v službi, p o p o l d n e a l i z v e č e r v šoli — v s a k o m u r je o d p r t a pot do i z o b r a ž e v a n j a ta čedalje v e č je o d r a s l i h , kj sedajo z a i o l s k e Upravljavci m o r a m o čimveč vedeti, čimveč znati

P r a v i občutek u p r a v l j a v s k e g a vzdušja v p o d j e t j u s e m i m e l , k o s e m i j e nekoč direktor izmikal: » N e b i r a d s a m govoril o teh stvareh. Če b i k a j n a r o b e p o v e d a l , b i d e l a v s k i s v e t v z r o j i l . B o l j e j e , d a pokličem še p r e d s e d ­ nika delavskega sveta '...« D i r e k t o r j e d v i g n i l slušalko. T e l e f o nistka ga j e zvezala z obdelovalnico. K t e l e f o n u j e prišel s t r u g a r Jože. » N o v i n a r j i m e s p e t nadlegujejo,« j e d e ­ j a l d i r e k t o r . » P r i d i še t i . S a j veš, t o so

n i h l j u d i . S k r a t k a : n i področja, k i g a že njem n o v i h odnosov, s t e m k o delavec p o b u d e z a hitrejši n a p r e d e k . V s a k d a n , ne b i z a j e l o demokratično s a m o u p r a v l j a n j e postaja upravljavec, r a v n o o d p r a v l j a m o vsepovsod se odvija borba mnenj, d a b: ljudli. nagrajevanje! P r i n a s vse bolj nagraje­ se i z k o p i c e p o b u d izluščili najnaprednejši v a n j e nadomešča r a z d e l j e v a n j e , p r i N a s t a j a j o a l i p a s o . že z a ž i v e l e s t a n o ­ s k l e p i . K o v a š k o t n a l o j e naše življenje. katerem sodelujejo v s i . k i ustvarjajo. Z a ­ vanjske skupnosti v vseh d e l a v s k i h s r e d i ­ Kovači s v o j e u s o d e s m o m i s a m i . L e še ščih našega o k r a j a . N a s e l j e , k j e r ljudje p o s a m e z n i k i s i v s i v i n i dolgočasja i n m a ­ r a d i tega p r i d e l a v c i h n a s t a j a občutek: n e deli n e k d o d r u g i , k a r s o o r o i z v e d l i , m a r ­ živijo, p o s t a j a razširjena družina. T u s i lomeščanskega kritikastrstva utapljajo več s i s a m i delijo ustvarjeni doho­ b o d o l j u d j e s s k u p n i m i močmi i n s p o m o č j o p r a z n i n o s t a r i h , o b l e d e l i h f r a z . Življenje dek... družbe laže u r e j a l i s k u p n e z a d e v e V s t a ­ p a z n e z n a n s k o h i t r o s t j o TIrati p r o n i o n j i h ^ novanjski skupnosti nastajajo novi odnosi v d e s e t l e t j u p r e v a l i stoletje. N i čudno, d a m e d l j u d m i . T o j e o b l i k a družbenega s a ­ mu malomeščanski f i l i s t r i n e m o r e j o s l e ­ m o u p r a v i jam j a v k a j e l j u d e m najbližja. »Kmečki mladini je treba odpreti per­ diti. " spektivo. P o v e d a t i j i j e treba, d a j e njeno V o k r a j u j e 198 k r a j e v n i h o d b o r o v s mesto n a vasi, toda n e v r e v n i vasi z z a ­ 1476 člani. P r e k o nj&h državljani rešujejo zadeve, k i neposredno z a n i m a j o p r e b i v a l ­ o s t a l i m k m e t i j s t v o m , marveč v L o g a ti v a s i .

Poldrugi tisoč d e l a v c e v s t v o določenega k r a j a . kakršno l a h k o d a s a m o s o c i a l i z e m . . .

D v e s t o d e s e t 'območij z b o r o v v o l i v c e v To j e bila e n a izmed ugotovitev ple­ v d e l a v s k i h svetih so o b l i k a n e p o s r e d n e udeležbe d r ž a v l j a n o v numa Okrajnega komiteja Z K S v Novem v i z v a j a n j u o b l a s t i i n n e p o s r e d n e g a reše­ mestu, k o je razpravljal v problemih k m e ­ Letos j e bilo izvoljeno v delavske svete vanja zadev. p o l d r u g i tisoč č l a n o v d e l o v n i h k o l e k t i v o v . tijstva.

T o r e j : tisoč p e t s t o d e l a v c e v v živjenjski T u d i Sotialistiična z v e z a p o s t a j a najffirN o v a , bogatejša v a s že n a s t a j a . V z a d ­ šoli, v šoli, k i v z g a j a g o s p o d a r j e t o v a r n . ša i n najmnožičnejša o b l i k a s a m o u p r a v l j a njih dveh letih j e kmetijstvo tako napreN j i h o v a d i p l o m a j e zaupanje k o l e k t i v a .

N o b e n i univerza ne more nadomestiti te v e l i k e šole, s k o z i k a t e r o s e v s a k o d r u g o l e t o z v r s t i p o l d r u g i tisoč d e l a v c e v i n n a ­ meščencev. T o j e šola, v k a t e r i s e l j u d j e Vsi s m o kovači.

Kovači svoje usode.

Gospo­ otresa jo stare, m e z d n e miselnosti. D e l a v a vedno bolj spoznavajo, d a n i samo delov­ darji n a s v o j e m .

Nihče n e v l a d a n a m e s t o n a s . no m e s t o tisto, k j e r se izčrpajo v s e n j i ­ hove koristi. Njihovega interesa celo to­ S a m i si v l a d a m o .

Neutrudno s e u s p o s a b l j a m o v a r n a n e m o r e izčrpati. K o r i s t i s e g a j o še m n o g o d l j e , v k o m u n o . P a t u d i občina n i z a dobre upravljavce, d a bi znali u s p e š n o utelešenje čisto v s e h k o r i s t i p r e b i v a l c e v , ki so gospodarsko, kulturno, socialno, upravljati svojo oblast, svoje tovarne, z a d r u ­ z d r a v s t v e n o i n drugače v e z a n i n a n j e n o področje. D a n e s , k o tisoč k i l o m e t r o v s p l o h ge, šole, v s e življenje.

N o b e n a , p a najsi b o n i v e č p o j e m z a v e l i k e r a z d a l j e , j e težko reči, k j e s e končajo k o r i s t i s k u p i n e l j u d i , še tako demokratična organizacija, n e s m e naroda i n več narodov. Z a n a s b i dejali, d a s e i n t e r e s i l j u d i v družini, p o d j e t j u , o b ­ imeti socialistične m i s l i v z a k u p u . Pri n a s je čini i n r e p u b l i k i v m e r i l u J u g o s l a v i j e z l i ­ v a j o v b r a t s k o s k u p n o s t t o r>a i n t e r n a c i o ­ postala s k u p n a last, last v s e h d e l o v n i h ljudi. n a l n a dolžnost p o v e z u j e še n a p r e j z v s e m ostalim svetom.

S svojim z g l e d o m , z borbo z a m i r , z a s o d e ­ Uspehi delavskega samoupravljanja so vidni n a vsakem koraku. Razdeljevanje lovanje m e d narodi s i p r i z a d e v a m o , d a bi o s e b n i h d o h o d k o v p o učinku z a j e m a že 60 odstotkov vseh d e l o v n i h mest v o k r a j u . socialistične sile osvojile v e s svet.

In g a v Z a r a d i tega s o povprečni o s e b n i p r e j e m k i p o r a s l i o d 13.085 d i n v l e t u 1958 n a 17.929 resnici tudi osvajajo. d i n a r j e v v d r u g e m tromesečju letošnjega l e t a . R a z u m l j i y o , d a j e h k r a t i naraščala tudi d e l o v n a storilnost. M a t e r i a l n o bogast­ vo našega o k r a j a j e v s a k d a n večje. S k u p ­ n i družbeni b r u t o p r o i z v o d s e j e povečal dovalo, k a k o r n i prej v desetih letih. P r o ­ nja, v s e l j u d s k i p a r l a m e n t , k i s t a l n o zase­ o d 31,1 m i l i j a r d e d i n v l e t u 1957 n a 47,6 met k m e t i j s k i h z a d r u g o d k m e t i j s k i h d e ­ da, k j e r državljani v s a k čas l a h k o s p o ­ m i l i j a r d e d i n v l e t u 1960 a l i z a 58,2 o d ­ j a v n o s t i j e p o r a s e l o d 3,3 m i l i j a r d e d i n budami, predlogi, pripombami i n kritiko stotka. v l e t u 1958 n a 5 m i l i j a r d d i n l e t o s . O s ­ v p l i v a j o n a življenje o k r o g sebe. » P h a , t e n o r m e ! « s e m nekoč slišal z a ničljivo p r i p o m b o n a račun r a z d e l j e v a n j a osebnih dohodkov p o delu. »Kaj p a j e v t e m p o s e b n e g a p r i nas"? S a j t u d i v k a p i ­ talizmu nagrajujejo p o normi!« T o j e b i l a l e p a priložnost z a m e , d a s ^ m lahko povedal, kaj o tem mislim. » R e s j e « s e m d e j a l , »tudi v k a p i t a l i z ­ m u n a g r a j u j e j o p o n o r m i . T o d a t o j e še vedno samo nagrajevanje. K j e r p a nekoga nagrajujejo, i m a m o d v e s t r a n k i : n a e n i strani delavci, k i so nagrajevani z a svoje delo, n a d r u g i s t r a n i delodajalec, k i n a g r a ­ juje delo drugih. P r i nas p a z ustvarja­

novna sredstva k m e t i j s k i h zadrug dose­ gajo ž e s k o r o 20 m i l i j o n o v d i n n a e n o z a ­ drugo. Lami i n letos s o k m e t i j s k e zadruge n a b a v i l e 21 k o m b a j n o v , 61 t r a k t o r j e v s priključki. 52 m o t o r n i h k o s i l n i c i n d e s e ­ t i n e d r u g i h k m e t i j s k i h s t r o j e v . V tr->h l e ­ t i h j e b i l o n a n o v o u s t a n o v l j e n i h 11 z a ­ družnih e k o n o m i j . L e t o s j e p r o i z v o d n o so­ delovanje m e d z a d r u g a m i i n k m e t i zajelo že 10,5 o d s t o t k a v s e o b d e l o v a l n e z e m i j e v o k r a j u . V t e m k o j e b i l o o k r a j n o pov­ prečje 15 m t c pšenice n a h e k t a r , j e b i povprečni h e k t a r s k i d o n o s v k o o p e r a c i j siki p r o i z v o d n j i o d 25 d o 50 m t c , i n t o k l j u b letošnjim s l a b i m v r e m e n s k i m r a z ­ meram.

Tudi v kmetijstvu nastaja '" novi o d ­ n o s i S pomočjo kmetijskih»zadrug se p r e ­ p l e t a t a družbeni i n t e r e s i n k o r i s t i i n d i v : d u a h r h p r o i z v a j a l c e v , V zadružnih s v e t i T. ki upravljajo z zadrugami, sodeluje n a d 2000 l j u d i — i n d i v i d u a l n i h . p r o i z v a j a l c e v , d e l a v c e v n a e k o n o m i j a h i n nameščencev v zadrugah.

K d o b i m o g e l našteti v s e o b l i k e s o d e l o ­ v a n j a l j u d i v političnem i n družbenem ž i v -

4

T u d i zadružni s v e t i s o v e l i k a šola. K o ­ r i s t i k m e t o v , k i s o j i h še včeraj o m e j e v a l e ograje, m e j n i k i , p o s t a j a j o z d a j širše. Z a ­ družni s v e t i s p r e m l j a j o r a s t z a d r u g e , s k r b e za n j i h o v o e k o n o m s k o k r e p i t e v . S p o z n a ­ nje, d a b r e z k m e t i j s k i h z a d r u g n e m o r e b i t i b o g a t e v a s i , j e d a n e s že t a k o močno, da g a nič v e č n e m o r e p o k o l e b a t i .

Krmeljski

rudarji

toplo pozdravljajo

letošnji p r a z n i k r e p u b l i k e z n o v i m i d e l o v n i m i u s p e h i

važni p r o b l e m i . N e u p a m s a m o d g o ­ varjati . . « Čez čas s e j e n a p r a g u p o k a z a l m l a d človek v m o d r i d e l o v n i h a l > , zamaščeni o d s t r o j n e g a o l j a . Z l e k n i l s e j e v naslanjač.

Obraz ga j e izdajal, d a m u moj obisk med d e l o v n i m časom n i p o v o l j i K o je direktor razlagal problem n a ­ d a l j n j e i z g r a d n j e t o v a r n e , s e j e večkrat o b r n i l k Jožetu, k a k o r b i o d n j e g a priča­ k o v a l p o t r d i l o a l i z a n i k a n j e tistega, k a r j e p r i p o v e d o v a l . I n r e s : Jože j e v s a k o k r a t , k a d a r se m u j e zdelo potrebno, dopolnjeval ali popravljal direktorja. O k r o r sebe s e m začutil u p r a v l j a v s k o vzdušje.

T a k o vzdušje s e m čutil n a p r e n e k a t e ri s e j i k a k e g a l j u d s k e g a o d b o r a . Včasih j e b i l načelnik g l a v a r s t v a o s e b a , k i j e s a m o p o k i m a l a , p a j e že b i l o k a k o r p r i b i t o . S r e s k e g a načelnika s o k m e t j e hlapčevsko p o ­ z d r a v l j a l i , k a d a r s e j e v kočiji p r i p e l j a l v vas. T u d i danes j e predsednik ljudskega o d b o r a spoštovanja v r e d e n , t o d a l j u d j e n e u p o g i b a j o h r b t a p r e d n j i m . Č e s e v čem ne s t r i n j a j o z n j i m , m u t o p o v e d o v o b r a z .

Včasih n a s e j a h s o r a z p r a v e b u r n e , v s a k p o v e s v o j e , k a k o r m u leži p r i s r c u , t o d a r a z i d e j o s e k o t tovariši. P r e d seboj i m a j o r e s d a e n s a m c i l j — z g r a d i t i čimprej n o v , pravičnejši s v e t , t o d a o načinih v s a k o d n e v ­ ne praktične g r a d i t v e lepšega življenja se izplača k d a j p a k d a j s k r e s a t i različna m n e n j a . O b l i k e s o l a h k o boljše a l i slabše.

N e k d o m o r d a še v e d n o m i s l i , d a » t r d n e reke« n e more zamenjati nobeno samo­ u p r a v l j a n j e . K d o d r u g i spet m i s l i , d a j e s a m o u p r a v l j a n j e a n a r h i j a . Večina p a j e mnenja, d a je sodelovanje milijonov ljudi pri n e p o s r e d n e m odločanju o s k u p n i h z a ­ d e v a h t i s t o najuspešnejše s r e d s t v o , s p o ­ močjo k a t e r e g a b o mogoče z g r a d i t i n o v o družbo, v k a t e r i n e b o več n o b e n e s i l e , kjer s i bodo ljudje s a m i , n e d a b i j i h k d o !< čemu p r i s i l j e v a i l , z a v e s t n o u r e j a l i s v o j t življenje.

O b l i k e z a d o s e g o praktičnih c i l j e v s o l a h k o boljše i n še boljše. D e s e t i n e s a m o ­ u p r a v n i h družbenih o r g a n o v v s a k d a n r a z ­ p r a v l j a o t e m . Tisoči u p r a v l j a v c e v v n a ­ šem o k r a j u s pomočjo m e h a n i z m a družbe­ n e g a u p r a v l j a n j a v s a k d a n sproščajo s v o j e

S k o r o n i področja družbenega življenja, kjer n e b i d e l o v n i ljudje u p r a v l j a l i s stvar­ m i Zdravstvene ustanove upravljajo d e ­ l a v c i , k m e t j e , i n t e l i g e n c a . N a d 894 m i l i j o ­ nov d i n i z d a t k o v z a z d r a v s t v e n o z a v a r o ­ vanje i n p r e k o milijarde dinarjev izdatkov za p o k o j n i n e , i n v a l i d n i n e t e r otroške d o ­ d a t k e v l e t u 1959 j e šlo s k o z i odločitve s a m o u p r a v n i h družbenih o r g a n o v v s o c i a l ­ n e m z a v a r o v a n j u . V 165 šolskih o d b o r i h d e l a 1300 članov. K u l t u r n a množična d e ­ javnost j e postala stvar upravljanja delov-

Tudi globoko v nedrjih dolenjske zemlje M iz d n e v a v noč, i z noči v d a n r a z v i j a s r d i t a b o r b a človeka za z e m l j m e zaklade . . .

l j e n j u . N i moč o p i s a t i v s e h n a k o v a l , n a k a t e r i h l j u d s t v o — kovač s v o j e u s o d e — o b l i k u j e današnje ž i v l j e n j e i n u s t v a r j a t e ­ m e l j e z a jutrišnjega. S i c e r p a s m o s a m i , v s a k d a n i n o b v s a k e m času, priča t e g a v e l i k e g a življenja, s r e d i k a t e r e g a s e r a v ­ najo nekdaj u k r i v l j e n i hrbti, k j e r nasta­ j a j o n o v i l j u d j e — kovaču s v o j e usode.

F R A N C E MIHALOVČAN

Mednarodni kiparski simpozij v Kostanjevici ?

Z a

p o ž i v i t e v

Prav te d n i je bilo m e d nekaterimi člani Sveta z a kulturo i n znanost p r i O L O N o v o mesto, m e d nekaterimi predstavniki O L O k i predstavniki O b L O Vldem-Krško ter pred­ stavniki Kostanjevice precej aktivnosti. Slo je z a to, da b i se uresničil načrt, po katerem naj b i bU v Jetu 1961 v Kostanjevici n a K r k i mednarodni simpozij kiparjev.

Simposion je eno najznamenitejših Pla­ tonovih del i n beseda sama poceni gosUjo. Mednarodni kiparski simpozij p a i m a de­ lovni program. U m e t n i k i iz številnih držav se zberejo n a delovnem mestu, največkrat kar p r i v i r u materiala — v k a m n o l o m u , kjer ustvarjajo vsak svojo umetnino. T e umet­ nine se potem razstavijo n a mestu, kjer so bile ustvarjene. Simpozij pa nas Dolenjce zanima Se posebej zato, k e r b i se vršil baš ob mednarodni transverzali, to je ob avtomo­ bilski cesti. Poleg kulturnega efekta, b i i m e l simpozij prav tako turistični pomen. O delu udeležencev simpozija piše svetovno časopis­ je, razne filmske družbe pa snemajo tudi do­ kumentarno gradivo. Simpozij izda poseben almanah, v katerem so poleg besedila tudi reprodukcije umetniških del, k i nastanejo v času takega mednarodnega umetniškega so­ žitja. Vsako leto ob k o n c u dela umetnikov v simpoziju se v kraju, kjer se simpozij vrši, organizirajo razstave vseh n a simpoziju n a ­ stalih umetniških del. z deU, k i b i j i h n a teh razstavah odkupili, b i v nekaj letih ustva­ rili mednarodno k i p a r s k o galerijo n a D o ­ lenjskem, k i bi bila taiko v umetniškem kot tudi v turističnem pogledu ogromnega po­ mena ne samo za Dolenjsko, temveč za Slo­ venijo i n vso Jugoslavijo. Odkupljena umet­ niška d'4a bi bila postavljena na različnih prostorih v Novem mestu, ob avto cesti, v Kostanjevici in drugje na Dolenjskem.

Doslej so bili tovrstni simpoziji n a G r a diščanskem v Avstriji. O d naših kiparjev sta se j i h udeležila kiparja L E N A S S 1 in S A V I N SEK. T a d v a sta se v glavnem ogrela za simpozij v naši državi ter si z vsemi močmi prizetlavata, da bi se ideja uresničila.

Ce bo prišlo do uresničitve mednarodnega kiparskega simpozija p r i nas, potem se bo verjetno vršil v dveh krajih, ln sicer v Por­ torožu ter v Kostanjevici na K r k i . V Porto­ rožu bi ustvarjali plastike lz kamna, v Ko­ stanjevici pa iz hrastovega lesa. Portorož je primeren zaradi tega, ker Je Istra i n Sloven­ sko Primorje domovina kraškega k a m n a . K o ­

n a š e g a

k u l t u r n e g a

stanjevici p a iz hrastovega lesa. Portorož je s to vin gozdovih — z n a n i K r a k o v s k i gozd, kjer bi črpali najkvalitetnejši material z a umet­ niška dela v lesu.

Kostanjevica leži v neposredni bližini a v ­ tomobilske ceste, vendar toliko oddaljena, da n i tu več bučnega vsakodnevnega h r u p a , ki b i o v i r a l u m e t n i k o v o zbranost. Mesto i m a izredne prirodne lepote, neponarejeno n a ­ ravo, možnost čolnarjenja i n ribolova, k a r vse bi prišlo v poštev z a razvedrilo udele­ žencem. Prav tako b i tradicionalna Kostanje­ vica poskrbela za izbran k u l t u r n i spored. — V mestu samem je več znamenitih kulturnih spomenikov, m e d k a t e r i m i sta t u d i edinstve­ ni r o m a n s k i portal i n gotika v samostanski cerkvi z a r k a d n i m dvoriščem, k i spada med evropske znamenitosti. Poleg tega je v K o ­ stanjevici zbirka sodobntga slovenskega l i ­ kovnega ustvarjanja i n to prav p o hodnikih hiše, v kateri bi umetniki stanovali. Z b i r k a ima zdaj o k o l i dve sto umetnin, o d katerih jih je nekaj tudi po p a r k u , to je prav tako okoli hiše, v kateri bi u m e t n i k i stanovali.

Z a r a d i vsega navedenega, k a r l a h k o K o ­ stanjevica n u d i u m e t n i k o m , predvsem pa z a ­ radi bogastva hrastovih gozdov v K r a k o v e m , ima Kostanjevica vse pogoje,, da se v njej vrši mednarodni k i p a r s k i simpozij. Zvezni, republiški, o k r a j n i ter občinski činitelji zelo resno delajo v tej smeri, da b i se ideja m e d ­ narodnega kiparskega simpozija v Portorožu in Kostanjevici uresničila že do poletja 1961.

Simpozij pa bi ne imel širšega pomena samo za Kostanjevico, mar v e * za celotno do­ lino K r k e , če se omejimo samo n a lokalne vidike. Dolina K r k e , k i Je sama po sebi i z ­ redno lepa, se začne s svojimi posebnostmi v 2užemberku, k i se ponaša s starim gra­ dom, k i leži tik n a d slapovi ln bo v njem sčasoma naštela restavracija. T a m k a j Je bila najstarejša papirna industrija, nedaleč stran pa tudi stara železarska Industrija; njune ostanke bo mogoče zajeti v lokalno muzejsko zbirko, k i naj bi bila prav tako nameščena v gradu. M i m o Soteske gre potem turist lah­ ko na Bazo 20, kjer i m a m o osrednje spome­ nike naše N O B . Turistično že razvite Do­ lenjske Toplice se naglo širijo. T u d i tu je že nameščena lokalna zbirka. M i m o gradu Luknja pridemo do Novega mesta, v kate­ rem je vrsta kulturnih ustanov i n kulturnih spomenikov. NI odveč povedati, da i m a me­

t u r i z m a sto izredno p r i k u p n o lice, d a je n j e g o v « sre­ dišče pravcati umotvor, k i turiste privlači že sedaj.

Ob avtomobilski cesti pa, k i velja za osrednje vreteno, je prav tako bogastvo po­ sebnosti, k i so že usposobljene z a sprejem tujcev, ali pa j i h bodo še usposobila nadaljnja prizadevanja. V T r e b n j e m b o ob cesti r i m s k i lapidarij, k i bo opozarjal n a pre­ teklost teh krajev, v posebni l o k a m i zbirki pa bodo razstavljeni predmeti, k i so bili izkopani n a tem področju. Turist b o šel da­ lje m i m o Hmeljnika, bodočega gostišča ,na Otočec, kjer bo osrednja turistična posto­ janka, k a r je v svojem bistvu že sedaj. T o d a nacrti o k o l i Otočca so ravno v pogledu k u l ­ turnega turizma še zelo pestri, vendar o tem kdaj kasneje. Izredna okolica i m a v nepo­ sredni bližini še Stari grad i n Strugo. P o d Belo cerkvijo je že \iden tak ob cesti rimski ostanek mostu. Dolina se potem razširi m vsaka stran ceste nudi obilo bogastva. P r i Šentjerneju so Pleterje ter gradova Tolsti vrh i n Prežek. T o d m i m o b o šla cesta: v G o r ­ jance, kjer bo turist l a h k o prebival v eni Izmed planinskih postojank. Kostanjevica že zdaj privlači s svojimi znamenitostmi, k i smo jih zgoraj našteli, simpozij bi Jih samo obo­ gatil.

N a drugi strani ceste bo zelo pomemben ln zanimiv kompleks v D r n o v e m , kjer bodo rekonstruirali nekaj ostankov Nevlodunuma.

Nedaleč stran Je Leskovec s starim gradom, Gagernovo l i k o v n o ostalino, Stovičkovim k i ­ parskim ateljejem in mavzolejem Prešerno­ vega učenca G r i i n a . Krško samo i m a spet vrsto posebnosti z Valvazorjevo hišo, Mencin­ gerjevo spominsko sobo, spomini n a naše protestante, k a r vse bo .povezala lokalna m u ­ zejska z b i r k a . Brežice tfbdo prednjačile s svo­ jima zbirkama o kmečkih uporih b i trage­ diji druge svetovne vojne Izseljevanju.

Oboje je že zdaj Izredno skrbno urejeno.

Naše področje se potem zaključi n a Gagernovem gradu v M o k r i c a h , k i je prav tako kot Cateške Toplice tik ob avtomobilski cesti.

Pričenjamo obdobje kulturnega turizma, l a t o bomo storili vse, da bo naša politika na področju kulture taka, da bo čimveč nudila tej važni panogi našega narodnega gospo­ darstva. P r i vsem tem je pomemben kamen tudi mednarodni kiparski simpozij v K o ­ stanjevici, za katerega bomo storili prav tako vse, da se bo uresničil.

INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO

I Z D E L U J E M O I N PRIPOROČA­ MO

NASE

PRVOVRSTNE

IZ­

Za dan republike rojstni d a n

naše

socialistične domovine,

vsem

delovnim

ljudem

in

kolektivom

prisrčne in

čestitke

najboljše

želje z a

nove

uspehe

DELKE:

Za

D V I G A L K E 1,5 t Z A A V T O M O ­ BILE

OPREMO ZA GRELCE

IMV-1000 » S A N I T E T « — Z A H I T E R

6 V , 12 V I N 24 V.

IMV-1000 »SERVIS« — Z A (AVTOMOBIL

(AVTOMOBIL

M0RAV0

sem i m e l .

da

t*

sla novo življenje i n J i h tesneje povezala , s svetom; omogočil* jim bo hitrejši k u l t u r n i i n go­ spodarski napredek.

Lepo je bilo. Takšni dnevi so

doživljal

I

za mladega

člo­

JOŽE RESNTJC Videm-KrSko

SAMI SMO KUHALI K o sem prišel z XI. novome­ ško MDB »Janko Brodarič« v naselje »Djuro Djakovič«, sem si predstavljal brigadirsko živ­ ljenje čisto drugače, kot sem ga kasneje doživljal.

Od za-

Ob zeleni Moravi je bilo na­ še naselje. Vem, da ga sedaj ni več, a v mojem spominu bo ostalo vedno, kajti iu sem do­ živel tako prijetne dneve živ­ ljenja, da jih je težko opisati.

Spominjam se vsakega dneva, ki mi je prinesel kaj nnvcaa

Pričakovanje je nadvse prijet­ no. Povedati moram, da so se pričakovanja uresničila in je bil vsak dan zame veliko do­ živetje.

Slovo od tega lepega dela naše zemlje in ljudi je bilo ganljivo.

Se danes vidim bri­ gadirje, kako s solzami v očeh pozdravljajo naš odhajajoči vlak, ki je za slovo žalostno zapiskal.

FRANC FIR Metlika

VRNILI

četka je bilo malo težko, pa sem se kmalu privadil.

V tem naselju sem namesto dveh pre­ živel kar tri mesece. Delal sem v kuhinji.

Hrano smo imeli zelo d o b r o . Vse je bilo dobro, samo to mi ni šlo v račun, da sem moral vstati, ko bi naj­ raje spal, kajti morali smo kuliati do časa, ko so se brigade prebudile.

Najlepše pa je bilo. ko sem kuhal sam s tovariši brigadirji.

Tedaj smo se poču­ tili, kot da bi bili že kuharji.

Po treh mesecih sem se ve­ sel in srečen vrnil iz brigade z bogatimi vtisi, številnimi pri­ jatelji, lepimi doživljaji in s kuharskim tečajem, ki ga bom skušal dobro izrabiti v JLA. TINE

»PASUU

—

SLAPSAK, Sevnica

ZA

KRUHA

ZELENJAVE,

PREVOZ

DRUGIH

ŽIVIL

ZAVOJEV,

VREČ

IN

ZABOJEV V

MESTNEM

PROMETU

# ki

n a J u g o s l a v i j e letos, j e s o d e ­ l o v a l o 416 b r i g a d z 48.205 b r i ­ gadirji iz vseh krajev J u g o s l a ­ v i j e . Z g r a d i l i so 400 manjših i n 70 večjih o b j e k t o v , n a d v o ­ zov i n m o s t o v . Z a n a s i p e so izkopali in vgradili nekaj manj kot d v a milijona k u b i kov zemlje. V podporne zidove skozi Grdcliško sotesko so v g r a d i l i n a d 22.000 kubikov. m a t e r i a l a . R a z p r o s t r l i , so 82 k i l o m e t r o v asfaltnega i n be­ t o n s k e g a t r a k u . O p r a v i l i so z a 33 o d s t o t k o v več n o r m n i h i n efektnih ur, k a r pomeni, da so z a t o l i k o povprečno p r e ­ segali norme.

Dvajset m l a d i n s k i h delovnih b r i g a d z a v t o m o b i l s k e ceste j e sodelovalo p r i gradnji ceste Leskovac — S v o d je — C r n a T r a v a — V l a s i n a , k i je v e l i k e ­ ga p o m e n a z a te k r a j e . L j u d ­ stvo je n a v s a k e m k o r a k u i z ­ kazovalo hvaležnost mladim g r a d i t e l j e m , k i so j i m p r i s k o ­ čili n a pomoč. O r g a n i z i r a l i so obiske v naselja." Večkrat so pogostili brigadirje z grozd­ jem, sadjem in d r u g i m i do­ brotami.

R a d o m i r Blagojević je tako­ le p r i p o v e d o v a l o e n e m i z m e d o b i s k o v v bližnji v a s i , nedaleč od Leskovca: » T o je b i l a pravcata veseli­ ca. L j u d i e so n a s s p r e j e l i k o t s v a t e . M i z e so .se šibile p o d d o b r o t a m i . G o s t i t e l j i so n a m p o s t r e g l i z v s e m , k a r so p r e ­ m o g l i . G a n j e n i s m o poslušali njihove zahvale zaradi pomo­ či p r i g r a d i t v i ceste. N a t o s m o se z d e k l e t i z a v r t e l i n a o d r u .

9 S k o z i v s e l e t o so m l a d i graditelji obiskovali amater­ s k e i n s t r o k o v n e tečaje, s e m i ­ n a r j e z a športne k a d r e i n p o ­ dobne oblike izobraževanja.

Pred pričetkom graditve so r e k l i : 45.000 m l a d i h g r a d i t e l j e v ho šlo s k o z i r a z n e tečaje. T a številka j e b i l a presežena. A materske tečaje jc končalo nad 41.000 b r i g a d i r j e v i n b r l P r i izpolnjevanju n a l o g e , g a d i r k . I z m e d t e h j i h j e 22.000 avto-moto tečaje, jo je d o b i l a L j u d s k a m l a d i ­ obiskovalo

9.000 foto i n kinoamaterske tečaje, n a d 2.500 g o s p o d i n j s k e tečaje i t d . S t r o k o v n e tečaje j e končalo n a d 9.000 b r i g a d i r j e v , o d t e g a 6.800 p o l j e d e l s k o - t r a k t o r s k e tečaje. V e č j e število mladine je obiskovalo tečaje za polkvalificirane zidarske delavce, kmetijske tečaje i n druge oblike strokovnega izo­ braževanja.

V posebni traktorski briga-' di » B r a t s t v a i n enotnosti*- v naselju »Rade Končar« pri L e s k o v c u s e m se r a z g o v a r j a l z m l a d i n c i , bodočimi t r a k t o r i s t i iz v s e h šestih r e p u b l i k : S l o ­ vencem Jakobom Šefom iz Središča, D o b r e t o m Kraljev­ skim iz Makedonije.

Karlom Mikoličem iz Bosne. M i l e n kom Božičem iz Slavonske Požege, Blažom B o ž e v i ć e m i z Ivangrada in P a v l o m Djordićom i z V a l j e v a . P o s t a l i so p r i ­ jatelji. P r a v i j o , d a j i m je h u ­ do p r i s r c u , k a d a r pomislijo, da se b o d o k m a l u razšli. K r i l ­ no u p a n j e so p i s m a , k i b o d o še n a p r e j o h r a n j a l a to p r i s t n o t o ­ varištvo. »Obljubljamo drug druge­ m u « , j e d e j a l M i l e n k o . » d a se b o m o čez n e k a j časa d o b i l i p r i Jakobu v Sloveniji ali K a r l u v B o s n i . K o b i l e držali b e s e d o !

N a j b o l j se b o j i m t e g a . d a b o ­ m o , k a k o r se to v e d n o z g o d i k m a l u p o z a b i l i n a naše p r i j a ­ teljstvo .. .«

Sicer p a : kaj b i novinarji!

Nadležni so k o t m u h e . P r i d e ­ jo, k a d a r j e n a j m a n j časa i n največ d e l a . V s a k a m i n u t a , k i jo u k r a d e j o b r i g a d i r j e m , l a h ­ k o zmanjša r e z u l t a t n a delu ali v n a s e l j u z a k a k o točko.

T o p a n i s o mačkine s o l z e !

9 K u l t u r n e In športne p r i r e ­ d i t v e so se v r s t i l e d r u g a za drugo. Festivali, nekake r e v i ­ je vsestranskih sposobnosti b r i g a d i r j e v , so s p o d b u j a l i k vedno n o v i m uspehom.

Naj o m e n i m s a m o t o , d a so l e t o s organizirali na avtomobilski c e s t i o k r o g 78.900 r a z n i h šport­ n i h p r i r e d i t e v . N a d 6.000 m l a ­ dih b r i g a d i r j e v s i j e zasluže­ no p r i b o r i l o z l a t o , s r e b r n o a l i b r o n a s t o športno značko. V e č k o t 500 b r i g a d i r j e v se j e u s p o ­ sobilo z a nogometne sodnike, 1.024 z a r o k o m e t n e k a d r e , 432 za fizkulturne organizatorje itd. » K o se v r n e m d o m o v , * m i je p r a v i l R a d o m i r Blagojević iz. bližine Knjaževca, »bom o r g a n i z i r a l športno društvo v v a s i . N e b o m več d o v o l i l m r t ­ v i l a . Zdaj v e m , k a k o je treba v o d i t i t a k e stvari.« Kateregakoli izmed fantov in d e k l e t , k i so o b i s k o v a l i te­ čaje z a športne v o d i t e l j e , s e m vprašal, k a j b o počel, k o se v r n e d o m o v , m i je o d g o v o r i l : »Zbral b o m m l a d i n o okrog sebe i n j o navdušil z a š p o r t . .* ali p a : » B o g m e , p r i n a s n e b o več s p a n j a pravičnega. R a z m i gal b o m mladino.« A A v t o m o b i l s k a cesta je že tft končana. C e z t r i d n i b o d o

• v Leskovcu in Gevgeliji • slovesno prerezali vrvici.

A P r e d n a m i b o spet n o v d o » A l i ste že o p r a v i l i i z p i t z a 09} k a z n a p r e d k a . C e s t a n a s b o t r a k t o r i s t e ? * ' s e m vprašal m l a ­ tk) p r e v z e l a , k a k o r b i n a m gode f a n t e .

0» v o r i l a mladina: POGLEJ, »Jutri b n m o p r e s t a j a l i pre­ • T A K A S E M ! Da. brigadirizkušnjo,« je o d g o v o r i l J a k o b . • j i , k i s e m j i h srečal n a c e » O d g o v a r j a l i b o m o p r e d i z p i t n o « • s t i , so p o d o b a s e d a n j e m l a komisijo v Vranju.

P r a v i j o , • d e generacije. Če b i p o k l i da n i t a k o s t r o g a k o t l e s k o v - A c a l i p o i m e n u k a t e r e g a i z ska . . . « • m e d tistih plemenitih, ve­ » F a n t j e * j e n e k d o p r e t r g a l di' l i k i h j u n a k o v , k i so p a d l i naš r a z g o v o r , » v z b o r m o r a ­ 0S) za našo s v o b o d o , b i se k a m o ! K o m a n d a n t že b e r e i z i d • terikoli izmed brigadiriev zadnje dekade.« — J a k o b . K a r l o . Blažo, D o P u s t i l i so m e s a m e g a . P r i ­ • bre, Milenko, Pavle — l a h čakovanje p r i z n a n j a G l a v n e g a 'šk k o brez sramu odzvali: štaba j e b i l o važnejše k o t m o ­ £ TUKAJ' ja nenasitna radovednost. fr.

OČI S O J I M Ž A R E L E OD

ZADOVOLJSTVA...

Stab naše brigade je skupaj z ostalimi brigadami naselja »Ivan Milutinovi^« iz Zalužnja pri Leskovcu organiziral nedeljski izlet v vas Zalužnje, Za ta obisk smo pripravili pester kulturni program, ki s m o ga naštudirali v prostem času. Vas ni bila daleč od na­ šega naselja, kmalu smo prišli do prvih hiš. Bili smo prijetno presenečeni.

Vaščani male va­ sice so se zbrali ob cesti in

nas prisrčno pozdravljali.

Se­ veda smo jim mi odzdravljali z našim znanim klicem »HOORUK« in pesmijo.

Prišli smo pred šolo kjer smo pričeli s programom.

Ne mo­ rem reči, da je bil program kvaliteten, smo pa vanj vlo­ žili vse svoje sposobnosti.

Va ščanom so oči kar žarele od veselja.

Všeč so jim bile naše. pesmi. Se bolj smo bili veseli mi, da so nas tako lepo spre­ jeli in nas s svojim obiskom počastili.

Poslovili smo se od njih, pol­ ni lepih vtisov, in jim klicali: •^Zdravo, prijatelji, hvala za prijaznost in na svidenje ...

HELENA

SKRIIBE.l, Trebnje

NAŠE

DARILO

REPUBLIKI

Bogat obračun enoletnega dela pionirjev in mladine

d a Je tO

ista cesta i n Ca ^citž vsakega mlardanca enak. K c d a r nam je Slo bolj t e i k o , so tud; oni priskočili n a pomoč •'n smo s •»?emi;o laže (ftoaagali odsto'ike. K o r se je n a

IN

TIPA)

S M O JIM OBISK

j i m povedali,

SLUŽBE SADJA

REPETE!«

Na beograjski železniški po­ staji smo se poslavljali od Pančevske brigade in našega

precej za njima. K o smo to o p a mo

—

MESA,

# S p e t n o v i h 82 k i l o m e t r o v moderne avtomobilske ceste nam je dala mladina. O d M a lošišta d o G r d e l i c e v S r b i j i i n od U d o v a do G e v g e l i j e v M a ­ k e d o n i j i že d r v e avtomobili.

Se d v e leti i n m o d e r n a jugo­ slovanska magistrala bo vodi­ la od L j u b l j a n e do Gevgelije.

Skrajšala b o r a z d a l j e . O d p r l a bo možnosti z a n o v n a p r e d e k , p r e d s t a v l j a l a bo v r a t a n a Bliž­ nji Vzhod.

M o s t n a V e t e r n i c i je b i l ve­ lika preizkušnja za mlade graditelje i n gradbena podjet­ ja.

K o so k o p a l i z a t e m e l j e , jim je n a g a j a l pesek. B o l j k o so r i l i v g l o b i n o , rahlejša j e b i l a p o d l a g a z a most. B i l o je o g r o m n o t r u d a , p r e d e n so z a ­ d e l i o b t r d o . M o s t j e začel d o ­ b i v a t i p r a v o p o d o b o . K o l o s se ie j e l d v i g a t i v n e b o . D a n e s p r e k o m o s t a že d r v e p r v i a v ­ tomobili.

Se pred desetimi dnevi sem s t a l n a m o s t u . B r i g a d i r j i so hiteli s samokolnicami. polni­ mi b e t o n a . S v e t l o b a električ­ nih luči j i m j e k a z a l a pot.

K o m p r e s o r j i so b r n e l i . N e k d o spodaj p o d m o s t o m je s p o d ­ b u j a l . Poetično b i se t e m u r e ­ klo: poema o delu.

Inž. R u d i K o p r i v n i k , član Glavnega štaba mladinskih d e l o v n i h b r i g a d , se pridruži brigadirjem. Njihovi pogledi, p o l n i u p a n j a i n pričakovanja, se zapičijo v a n j . C e l o t i s t i , k i cevi s k o m p r i m i r a n i m z r a k o m p o t i s k a j o v b e t o n m e d železjem, «e za trenutek v z r a v n a ­ jo. » P r a v k a r s e m vaši b r i g a d i izročil p r e h o d n o zastavo,*« je naposled Izdal s k r i v n o s t . N j e ­ g o v e b e s e d e so sprožile plaz v e s e l j a l n r a d o s t i . N e k a j ča­ sa so se f a n t j e o b j e m a l i i n p o l i u b l i a l i . nato p a je n e k d o z a kliral: »Dajmo, pohitimo, prehod­ na z a s t a v i c a m o r a i t i z n a m i domov!«

K o smo delali na traM. no nas večfcrait obiskovali mladinci iz sosednu^ih vasi. Ob takih prilož­ nosten smo se pogovarjali! o vse­ m u , k«r zanima mlade L u d i . Ne­ kateri so nam celo pripovedovali, da so bilii v vSlovemiijt leta 195«. ko so gradili avtomobilsko cesto LJubljana — Zagreb, občutek • e m imel, da so prece) ponosni, da so orni bili prvi — da smo m i ztM,

ENE

RAZLIČNEGA

Spet nov dokaz napredka

lju­

dje razumejo, kaj j i m m i prina­ šamo in zsito znajo ceniti nage napore. T a cesta Jtm bo prine­

veka.

ODSTRANITVIJO PREVOZ

TIPA)

ODPRTEGA

trasi delalo l n nI bilo ftasa za de­ bate, smo j i h povabili v naselje, kasneje pa so o n i nas v svojo vas. N i k o l i se nisem mogel n a euditri. Kako so d o b r i do nas.

velirk

Prijavil sem se v mladinsko delovno brigado. Težko sem ča­ kal na pismo, ki mi bo javilo dan odhoda. O brigadi sem sliial toliko lepega, da sem ne­ strpno čakal.

Kljub temu, da je bilo poto­ vanje naporno, sem vztrajal pri oknu vagona in opazoval svet, ki je tako bliskovito be­ žal poleg mene. Nisem se mo­ gel začuditi velikosti naše do­ movine.

Prijetno so me prese­ nečale nove tovarne, naselja, posebno pa ljudje, ki sem jih srečaval.

ZA

I N V A R E N P R E V O Z REŠEVALNE

PREVOZ

ZAPRTEGA

IMV-1000 » K U R I R «

VIDEL S E M ZELENO

ENOSTAVNO

BLAGA)

VOZIL/

Občutek

(Z

V R S T E A L I VEČ V R S T SEDEŽEV D O B I T E P O T R E B E N P R O S T O R

K A P . 90 l / m i n .

Brigadirji pripovedujejo

i N NJIHOVE PRTLJAGE

IMV-1000 » N O V I K O M B I « — Z A P R E V O Z P O T N I K O V

ZA GUME

KOMPRESORJE

skupnost proizvajamo:

IMV-1000 » T U R I S T « — Z A P R E V O Z T U R I S T O V

STISKALNICE ZA DELAVNICE SNEMALCE

socialistično

kuharja.

Imenovali smo ga Svaba.

Imeli smo ga vsi zelo radi, saj je poleg precejšnje porcije humorja vsakomur rad postregel z »repete«.

Na posta­ ji, ko je vlak že piskal, mi je stisnil roko in dejal: »Ce boš kdaj lačna, se spomni Svab* in gotovo ti bom poslal repete!* Ko je vlak potegnil, smo si s solzami v očeh pomahali v slovo in naš Svaba je poslednjič zaklioal: »Pafiulj — repete!« TILKA KUZNIK, Vont mesto

O k t o b r a l a n i se j e pričela z v e z n a akcija pionirjev i n mladine, k i je d a l a v e l i k o možnosti z a udejstvov a n j e n a številnih področjih. P o ­ u d a r e k j e b i l n a k m e t i j s k e m zadruž­ ništvu i n u v a j a n j u d e l a v šolsko prakso.

P i o n i r s k i l i s t , M l a d i n a l n številni d r u g i časniki, v k a t e r i h j e b i l o b ­ javljen r a z p i s t e k m o v a n j a , so s e ­ znanili pionirje i n mladino s pro­ gramom, k i je b i l napotilo z a z a ­ četek uspešnega d e l a .

Po preteku roka r a prijave smo z b r a l i p o d a t k e o številu p r i j a v l j e n i h e n o t i n o t e m , kolikšen d e l m l a d i n e in pionirjev sodeluje. Z zadovolj­ s t v o m s m o u g o t o v i l i , d a se j e v n a ­ šem o k r a j u o d z v a l o r a z p i s u 156 t e k ­ m o v a l n i h e n o t — 108 p i o n i r s k i h o d ­ r e d o v i n 48 A L M S i n s e k c i j mlađih zadružnikov a l i o k r o g 24.000 p i o n i r ­ jev l n m l a d i n e .

Se bolj zadovoljni smn zdaj, pred dnevom republike, ko ugotavljamo uspehe enoletnega d r l a . B r e z d v o m a j e k t e m u p r i p o m o g l a pomoč o d ­ r a s l i h — n a d 1500 p r o s v e t n i h d e l a v ­ cev, k m e t i j s k i h i n d r u g i h s t r o k o v ­ njakov, staršev, m l a d i n e , podpora in razumevanje političnih, družbe­ nih, g o s p o d a r s k i h — z l a s t i zadruž­ nih organizacij.

P i o n i r s k e z a d r u g e so u s t a n o v l j e n a ori 51, k m e t i j s k i krožki p a p r i S i šolah, p o l e g t e g a p a d e l a j o p i o n i r j i še v o k r o g 600 krožkih r a z n i h d e j a v ­ n o s t i . O k r o g 36 h a o b d e l o v a l n e z e m ­

lje, k i jo upravljajo pionirji za­ družniki, d a j e m l a d i m g l a v i c a m d o ­ v o l j s k r b i i n d e l a . R a z e n t e g a so u v e d l i še s o d e l o v a n j e s k m e t i j s k i m i z a d r u g a m i , d a bi n a z o r n o s p o z n a l i n a m e n takega sodelovanja.

Visokor o d n e s o r t e pšenire, k o r u z e i n k r o m ­ p i r j a m l a d i m zadružnikom n i s o več t u j e . Praktično so p r e i z k u s i l i učinek umetnih gnojil n a travnikih i n po­ l j e d e l s k i h k u l t u r a h . O d v s e g a so se najbolj navdušili nad traktorjem, priključki i n k o m b a j n o m .

Najlepše j e b i l o t a k r a t , k o s o i s e mogočna k o ­ lesa traktorja p r e m a k n i l a z mesta pod v o d s t v o m p i o n i r j a samega. T o so n e p o z a b n i t r e n u t k i In m a r s i k d o , ki se n i mogel odločiti v s e d o t l e j , a l i n a j p o s t a n e član z a d r u g e , se j e no t e m d o g o d k u k a j h i t r o odločil z a ta k o r a k . P i o n i r j i v Dragatušu so siner navdušeni t r a k t o r i s t i , a p r a v i l o , d a so DO k l i en i s t r o j n i k i p r e ­

več nezaupljivi

p a r k e o k r o g šolskih p o s l o p i j In s p o ­ m e n i k o v p a d l i h b o r c e v , s k r b e l i so za številne g r o b o v e b o r c e v , t a l c e v itd.

Z a v s a t a d e l a so p r i s p e v a l i p i o n i r j i o k r o g 200.000 d e l o v n i h u r .

Za p r a z n i k žena, 8. m a r e c , so se pionirji spomnili partizanskih i n s v o j i h m a m i c , t a k o d a ' so j i h o b ­ iskali i n j i h obdarili s cvetjem in d a r i l i , k i so j i h i z d e l a l i s a m i . Druž­ b e n o u p r a v l j a n j e p i o n i r j e m n i več tuje. P i o n i r s k e z a d r u g e v o d i j o s a m i p r e k o p i o n i r s k i h zadružnih s v e t o v i n u p r a v n i h o d b o r o v . K o so člani z a ­ družnih s v e t o v i n u p r a v n i k i k m e ­ tijskih zadrug prisostvovali sejam zadružnih s v e t o v p i o n i r s k i h z a t i r u ; ; , je m a r s i k d o p r i p o m n i l : » K o b i b i l a pri n a s t a k o d o b r a i n k v a l i t e t n a r a z ­ prava!« I n res je; m n o g i m sejam svetov p i o n i r s k i h zadrug s m o priso­ stvovali in b i l i smo istega m n e n j a

i n d a j e pot, nri

V z i m s k i h m e s e c i h so i z d e l a l i , n a ­ m e r j e n a z a vožnjo, v e d n o p r e k r a t k a mestili n a ' drevje in oskrbovali S sodobnimi kmetijskimi obrati o k r o g d v a tisoč k r m i l n i e i n v a l i l n i c . so se p l o n ' r i i s e z n a n i a l i n a t a način R k u o a i z l o v c i so u r e d i l i številna da so p r i r e j a l i poučne izlete m Vrnvšča z a divja«!, o b i s k o v a l i so go­ kmetijska posestva, zarlmzne eko­ zdove l n s p o z n a v a l i gorane p r e b i ­ n o m i j e . k o r so v i d e l i m ° d e r m u r " v a l e c i n r a s t l i n e . P o g o z d i l i so okroir, j e n e plantažna n a s a d e , h l e v e za r i ­ t i n o i n p r u t n l n a r s k e f a r m e . P o m a ­ "^0 h e k a r o v g o z d n i h površin i t d . Itd. gali so k m e t i j s k i m posestvom i n Se b i l a h k o naštevali d e l o tekm<!kmetijskim zarlrugam n r i « w i * n l « '•aleev. k a k o so d e l a l i v r a z n i h krož'b. k a ^ o r so: l u t k o v n i , prometni, " e n a , z a t i r a « i u rMv•>"•-» h m ° l a . o H hi^l^Ški. šoorlnl, t a ­ ran hi h m e l l a . n o h i r a n h i kromnlrl « - r l r ^ d - o i o ^ n t in k o r u z e , u r e j a l i so 1-vs'ne s a d n " borniški, p o d m l a d k a r j i R K . gospo­ n a s a d e jagodičja in s a d n e g a d r e v j a . d i n j s k i , a m a r a m o m i s ' l t l Se m a l o prostora ostalim. f

4

,r

Posebej b i o m e n i l i delo gospodinj­ s k i h krožkov, k i so t u d i m e d počit­ nicami pridno delali i n pripravljali dragocene .zaloge v i t a m i n o v z a z i m o .

O t e m b o d o k a j več p o v e d a l i p i o ­ n i r j i s a m i , s a j se neštetokrat s l a d ­ kajo z dobro m a r m e l a d o i n s a d n i m s o k o m . T u d i m l a d i n a i z vaških, d e ­ l a v s k i h i n šolskih a k t i v o v je b i l a zelo d e l a v n a . C e b i p i s a l i o vsem, kar so n a r e d i l i , b i b i l o preveč. D e ­ l a l i so n a v s e h področjih: n a k m e ­ tijskem, komunalnem, kultumo-pros v e t n e m l n izobraževalnem. P r i r e d i l i so o k r o g t r i s t o p r e d a v a n j , k i so b i l a v s a d o b r o o b i s k a n a . M n o g i so se udeležili l o k a l n i h d e l o v n i h a k c i j In o p r a v i l i p r e k o s e d e m tisoč d e l o v ­ nih u r . P r i r e d i l i so več poučnih i z ­ letov n a k m e t i j s k a posestva i n eko­ nomije ter o b i s k a l i tovarne i n razne turistične k r a j e . S e k c i j e m l a d i h z a ­ družnikov so p o l e g s k u p n e g a d e l a z mladinskim) aktivi pridno sodelo­ vale s k m e t i j s k i m i zadrugami n a po­ vršini o k r o g 10 h a .

O b t a k i živahnosti je leto k a j h i t r o m i n i l o , In l a h k o zaključimo, da so u s p e h i l e p i . Letošnje t e k m o ­ v a n j e je b i l o le s p o d b u d a z a n a d a l j ­ nje d e l o . Želimo, d a b i s t a k i m i uspehi počastili vsak prihodnji '9. november.

;

1

OKRAJNI PIONIRJEV N

O

V

O

ODPOR IN

AKCIJE MLADINE.

M

E

S

T

O

smo m nasi družbi

SLIKA

BODOČNOSTI

T U G O S L A V I J A L E T A 1956: P O O S T V A R I T V I

NOVEGA PERSPEKTIVNEGA PLANA

Dolgi tovorni v l a k i drve po ftelozrnigkih tirih. Po cestah hrope BJOfcoa-ji kamiionov orjakov. T o ••amnožtke sirene se oglažajo vsak9i 8 u r ta vabijo na delo. O b ­ l a k i pare i n d i m a se dvigajo nad tovarniške starvtbe.

Množica de­ lovnih ljudri hit/j vsak dan na delo. Z a d a n republike se bo vse to za dva, ponekod morda za tri dni ustavilo. Oddafrinili si bomo, obrisali bomo znoj, ki n a m je dan z a dnem rosi! cela.

ter 16 ton urav takšnih bombaž­ • Z n o v i m letom b o m o stopili tudi v n o v o nih Izdelkov.

132 tisoč parov obutve so nare­ • p etletno razdobje. Načrt p e r s p e k t i v n e g a dili v obratih usnjarske industri­ je, D a ne pozabimo lesne i n d u ­ • petletnega družbenega in gospodarskestrije, ki izdeluje rezan les, po­ hištva, strojjlla in predeluje le? $ ga r a z v o j a bo v k r a t k e m objavljen in v papir. 1730 filter ton stro-il, 25 tisoč m» rezanega lesa, 2 tisoč • dan v javno razpravo. m3 vezanih plošč, 1.400 sobnih in kuhinjskih pohištev i n 7 tisoč 200 41 P o n e k a t e r i h o s n o v n i h p o d a t k i h , k i v nepopolnih pohištev je izdelala.

Na t r g smo dali še 76.700 ton pa­ $ k o n č n e m tekstu načrta verjetno ne bodo N a š okraj je majhen, pa v e n ­ pirja raznih vrst, celuloze i n l e ­ dar tudi o n oditehta nekaj v n a ­ sovine.

• znatno spremenjeni, si lahko ustvarimo fti drružbii. Številke n a m bodo po­ 165 ton kakaovih izdelkov je vedane, kakšna je njegova teža. pripravila • v saj približno sliko n a š e dežele v le­ prehranska industri­ V njUh so skriti napori mnogih ja za sladkosnedna^ usta i n še naših kolekUvov irn delovnih lju­ 2 tisoč 875 hI umetnih alkoholnih ti* tu 1 9 6 5 i n u g o t o v i m o s p r e m e m b e , k i s e di. pijač, 117 hI brezalkoholnih pijač 9 n a m o b e t a j o v n a s l e d n j i h p e t i h letih.

388 tisoč t o n .premoga so nako­ in 84« ton mezg in drugih sadnih pali rudarji v p r v e m tničetrtletju izdelkov. letošnjega leta. Si ttsoč »m Um 250 avtomobilov je izdelala a v ­ kremenčevih peskov so odgrnJli tomobilska industrija poleg vrste • Pojdimo od začetka! V še m i l i j o n l j u d i , bo skupna moč iz Zemljinih neder. 2 tsoč 977 ton naiprav, k i j i h v avtomobilih upo­ razdobju od 1961 do 1965 se bo p r e b i v a l s t v a za k a k i h od­ odlitkov raznih vrst so v b l i H - ra bij amo ter številne opreme za p r e b i ­ stotkov večja k o t j danes. V vairjd v livarnah. 1B2 ton zdravil mehanične i n servisne delavnice. v i d n o s p r e m e n i l sestav Je dala drufhi nafta industrija. 5 tisoč 807 šivalnih strojev za go­ v a l s t v a . N a k o n c u te dobe b o tem času s i b o o k r o g 700 tisoč T u d i penioildn Izdelujemo; 1 m i ­ spodinjstvo i n industrijo s m o i z ­ samo l e 40 odstotkov kmečke­ družin nabavilo hladilnike, lijardo 500 mili(jonov industrijskih delali letos in 5 tisoč lepih naliv­ enot penieiliina smo dali na trg. nih peres. Nismo našteli vsega, le ga p r e b i v a l s t v a , ostalih 60 od­ o k r o g 650 tisoč družin bo i m e ­ V opekarnah smo izdelali 7 m i l i ­ najpomembnejše smo izbrali. stotkov b o p r e b i v a l o v m e s t i h . l o električne štedilnike, o k r o g jonov 623 tisoč opečnih enot i n to" p o m e n i , spoznamo, če 300 tisoč t e l e v i z o r j e , n a d 600 V s e h izdelkov, k i j i h priprav­ Kaj Za 59 tisoč m * stropnih nosilnih ljajo pridne roke nagih delavcev tisoč m o t o c i k l e , p r e k o 1*0 t'" in polnilnih elementov. $a mili­ ne potrošimo saimi. T u d i izvaža­ se Fpomnfimo. da je p r e d vojno prebivalstvo p r e d ­ soč družin avtomobile i t d . jonov 800 tisoč kil ovalnih ur m o j i h v tujino. Z a 1 milijardo k m e t i j s k o električne energije je sleklo po £86 milijonov dinarjev naših i z - s t a v l j a l o 75 odstotkov v s e h p r e ­ • Spričo tega bo ustroj p o ­ ticah daljnovodov i z naše termo­ delkov smo izvozili v tričetrtJetju elektrarne.

Bilo bi j i h mnogo letošnjega leta. T e h izdelkov je b i v a l c e v naše dežele, zdaj pa W trošnje v i d n spremenjen. D a ­ več, p a so hidroelektrarne zaradi manj, zato j i h bomo laže našteli; odstotek t e h p r e b i v a l c e v g i b l e nes porabi jugoslovanska d r u ­ Obilice vode zlahka ustregle vsem o k r o g 50 odstotkov. T a na.? « žina približno 45 odstotkov 50 šivalnih strojev, 4 trisoč 104 potrošnikom. E l e k t r o podliet;,a so sprememba sestav^ ppe*bfv»l vseh s v o j i h dohodkov za p r e ­ posredovala industriji i n drobnim tene kremenčevih peskov, 350. ton eks­ stva bo posledica hHrep^ po­ potrošnikom 47 milijonov 707 t i ­ hrastovega i n kostanjevega hrano. N a k o n c u t e petletne soč kilovatnm u r električne ener­ trakta, 500 pohištev, 2.650 kosov rasta i n d u s t r i j e in. d r u g i h de­ dobe bo p o r a b i l a za prehrano pohištva, »7 tisoč parov kopiit TŠ gije. j a v n o s t i , v k a t e r i h se bo z a čevlje, 1320 ducatov lesenih pet, povprečno le 35 odstotkov svo K a j p a tekstilna i n konfekci.1- 3 tisoč 200 ton celuloze, za 373 r-<-vsli1o m i l i j o n n o v i h oseb. jega zaslužka. T a k o j i bo osta­ * a industrija? Obe sta naredili milijonov denarjev lesne galante­ k * r precerj. 414 ton česane i n 228 rije, tisoč ton oglja, i7o m» želez­ WA S t v a r n i zaslužek v p r i h o d ­ lo v e l i k o več sredstev za d r u ­ ton nrifcane volnene preje, 185 niških pragov, za 917 hI sodov, ge potrebe — za elektrifikacijo tisoč m * mdfkanih m 235 tisoč 1643 k g eteričnega olja i n še v r ­ njih p e t i h l e t i h b o občutno pogospodinjstva, za m o d e r n i z a c i ­ m2 česanih volnenih tlkamin ter sto kme*i'j«kiiih proizvodov ter t i ­ rpsel. Njegova vrednost b o za 21 tisoč m « bombažnih tkamin so soče metrov d r v . jo Opreme, za k u l t u r n o življe­ k a k i h 40 odstotkov večja, k a r » d e l a l e pridne roke delavk. K o n ­ nje i t d .

Nag okraj torej le n i tako mag- pomeni, d a b o z a p o s l e n i d e l a ­ fekcijska industrija je predelala M P r a v tako s bo spremenil več kot 700 tisoč m* t k a n i n v hen in reven, k o t se n a m morda vec ! n uslužbenec l a h k o za to­ s e b i m skupnosti ustvarja­ obleke i n perilo. Trikotažna In­ zdi. h r a n e . Potrošnja l i k * odstotkov več n a k u p i l , č e tudi sestav dustrija je vzdelala 4 tisoč 200 k g mo d a n za dnem vrsto izdelkov meša n a p r e b i v a l c a se b o po­ upoštevamo, d a se b o zaposlilo volnenih jopic in drugih izdelkov in pridelkov. e

r

0

:

1

e

še

p r e d leti j u g o s l o v a n s k e g a

ladjedelništva

ladje z a ž e l e n e po v s e m s v e t u — izvozili Na

gradbiščih

Etiopije

ni bilo

mednarodnih

registrih,

Na prvem

mestu:

lesna

presenečeni n a d t e m , k a r s o v i d e l i n a p r v i

jugoslo­

v a n s k i r a z s t a v i i n d u s t r i j s k i h i z d e l k o v , k i s o jo o d p r l i v ni

njihovih mestih, čeprav so vedeli, d a Jugoslavija več agrarna

dežela,

so Norvežani

in Burmanci

š e l e o b tej priložnosti d o b i l i jasnejšo p o d o b o kaj

je J u g o s l a v i j a p o v o j n i d o s e g l a

v

otem,

gospodarstvu.

Nekoč izključno i z v o z n i k k m e t i j s k i h i z d e l k o v i n s u r o v i n , j e v z a d n j i h l e t i h n a š a držuva p o s t a l a t u d i i z v o z n i k i n d u s t r i j s k i h I z d e l k o v . N o v a s t r u k t u r a nje­ n e g a I z v s z a je v s e k a k o r e n o o d najbolj i z r a z i t i h potrdil t i s t i h družbenih i n g o s p o d a r s k i h s p r e m e m b , ki j i h je b i l a v z a d n j i h 1 5 l e t i h deležna naša država. v) s s k u p n i m p o r a s t o m i z v o z a v v r e d n o s t i 64 m i l i j a r d d i n a r ­ jev.

Tudi ladje » M A D E IN Y U G O 5 L A V ; A « Še p r e d l e t i m e d n a r o d n e p o ­ morske statistike niso Omenja­ le J u g o s l a v i j e k o t g r a d i t e l j i c e p o m o r s k i h i n rečnih l a d i j . D a ­ nes j e d o c e l a drugače. Naša d r -

b r i t a n s k o , norveško, d a n s k o , indonezijsko, burmansko, g r šfkfc, ameriško, argentinsko, poljsko i n b o l g a r s k o . . . In i z d n e v a v d a n narašča število naročil z a l a d j e .

Izvoz izdelkov elektroindustrije Elektroindustrija — gospo­ d a r s k a p a n o g a , k i je p r e d v o j ­ no skoraj nismo i m e l i — i z v a ­ ža d a n e s s v o j e i z d e l k e v v r e d n o s t i šest m i l i j a r d d i n a r j e v letno. J u g o s l o v a n s k e e l e k t r o ­ motorje kupujejo Nizozemska, V z h . Nemčija, I t a l i j a i n Z D A ; radioaparate: Paragvaj, T u r ­ čija, B o l i v i j a i n E t i o p i j a ; m n o ­ ge z d r a v s t v e n e u s t a n o v e v S i ­ r i j i i n Turčiji i m a j o r e n t g e n ­ r

danes

in Afriki —

v

• K o g o v o r i m o o življenjski r a v n i , m o r a m o o m e n i t i tudi to. da bo v p r i h o d n j i h petih l e t i h zgrajeno 500 tisoč stanovanj, dvakrat, več k o t v m i n u l i h pe­ tih l e t i h . L e t a 1965 bomo za ljudsko zdravje p o r a b i l i 70 odstotkov več sredstev kakor letos, številoN|olških učilnic pa se b o povečalo za 50 odstotkov.

Skoraj

p a so naše Letos b o m o

na

Lesna Industrija na p r v e m m e s t u

Nemčija j u g o s l o v a n s k e t e k s t i l ­ ne i z d e l k e ; d a \ sa zahodna E v r o p a povprašuje p o kožnih izdelkih jugoslovanske proiz­ v o d n j e ; d a s o mesne k o n z e r v e z etiketo »Made in Y u g o s ! a v i a n a v a d n o cenjene na britan­ s k e m tržišču.

Podobno je tudi z jugoslo­ v a n s k i m pohištvom i n k o n f e k ­ cijo. S a m o o d 1957 d o 1960 je v r e d n o s t Izvoza i n f h i s ' r i j s k i h i z d e l k o v prekoračila vsoto 42,6 milijarde dinarjev v primerjar

žava d o s e g a v l a d j e d e l s t v u če­ d a l j e večje u s p e h e . L a n i s o n a ­ še l a d j e d e l n i c e izročile t u j i m družbam 14 t o v o r n i h l a d i j i n en t a n k e r . I z v o z i l e so t u d i več­ je število manjših p l o v n i h enot v Indonezijo in B u r m o ; v Z D A in I t a l i j o , p a večje število športnih čolnov i n j a h t . L a d j e , i z d e l a n e v l a d j e d e l n i c a h »3. maj« n a R e k i , »Split« v S p l i ­ tu, » U l j a n i k « v P u l j u i n - T i t o v Beogradu, plovejo pod sko­ raj v s e m i z a s t a v a m i s v e t a , p o d

Znano je dejstvo, da se podjetje Kremen že od leta 1948 bavi s pro­ izvodnjo kremenčevih peskov, k i so osnovna surovina za proizvod­ njo stekla. Nova nahajališča kre­ menčevih peskov, ki so bila o d ­ krita v zadnjih S letih na področju Mokro polje-Prapreče ter v kraju Ravno pri Smedniku, pa so ustva­ rila možnost, da se ne samo veča proizvodnja kremenčevih peskov, temveč da se ta rudnina tudi i n ­ dustrijsko predela. V dogovoru z O L O in republiko je Kremen iz­ delal investicijski program za zgra­ ditev tovarne ravnega stekla v Novem mestu: ta je bil že odobren in Je pravkar v teku akcija za flnansiranje te tovarne.

H O d g o v o r dajo dejstva i n na podlagi teh dejstev lahko ugotovimo, da je t a k s k o k o v i t n a p r e d e k mogoč. V z e m i m o 1« to. d a bo narodni dohodek' n a p r e b i v a l c a naše dežele znašal na k o n c u 5-letne dobe 196 tisoč dinarjev, medtem k o znaša letos 1J4 tisoč. V n a s l e d n j i h p e t i h l e t i h bo n a r o d n i dohodek porasel z a t o l i k o , za k o l i k o r je porasel v m i n u l i h 15' l e t i h . T o ­ rej j e n a r a v n o , d a t a k porast nairodnega dohodka omogoča t u d i ustrezen porast s t a n d a r d a .

T a k o se bo J u g o s l a v i j a leta 1965 u v r s t i l a m e d r a z v i t e e v ­ ropske dežele.

S j T S

d S ? d ^ v ? » k u S j u g o s l o v a n s k i h čevljev, k a t e 3

kakovost i n modeli < zadovoljujejo vse vrste k u p ­ cev. Kaže, d a b o m o letos i z ­ v o z i l i približno 800.000 p a r o v u s n j e n i h čevljev.

L a n i so proizvajalci i n i z ­ vozniki prehranske industri­ je zabeležili r e k o r d — u s t v a r i l i so največji i z v o z v p o v o j n e m o b d o b j u . I z v o z i l i so n a d 18.000 ton m e s n i h k o n z e r v v v r e d n o ­ sti 4,6 m i l i j a r d e d i n a r j e v . M e d kupci so V e l i k a Britanija, Z a ­ h o d n a Nemčija, I t a l i j a , P o l j ­ ska i n Egipt.

(Press s e r v i s ) cene

Vsem

k

a

k

(

Novomeščanom

in b r a l c e m Dolenjskega lista čestita z a d a n r e p u b l i k e , z l a s t i pa očetu, m a m i i n o s t a l i m d o ­ mačim t e r z n a n c e m v o j a k I v a n K r a n j c , k i služi vojaški r o k v Virovitici.

Z letnim izvozom v vredno­ sti 18 m i l i j a r d d i n a r j e v j e l e s ­ na i n d u s t r i j a n a p r v e m m e s t u Iz S a r a j e v a med industrijskimi izvozniki naše države. Izvaža p r e d v s e m se oglaša v o j a k Jože K o v a č i č pohištvo, p r i i z d e l a v i k a t e r e g a in čestita z a 29. n o v e m b e r v s e m i m a J u g o s l a v i j a že d o l g o l e t n e našim b r a l c e m , t o p l o p a p o ­ t r a d i c i j e i n k a t e r e g a k a k o v o s t z d r a v l j a m a m o i n j i kliče: n a z a g o t a v l j a odlično p r o d a j o n a skorajšnje s v i d e n j e ! s v e t o v n i h tržiščih.

Pozdrav i z Pule N a j v e č pohištva i z v a ž a m o v Iz P u l e pošiljajo prisrčne garniturah i n kosih, potem le­ žalne s t o l e , s t o l e i z u p o g n j e ­ p o z d r a v e s v o j c e m i n z n a n c e m n e g a l e s a i n d r u g e i z d e l k e . J u ­ d o l e n j s k i fantje, k i s o t a m p r i goslovansko pohištvo največ v o j a k i h : M a r i j a n T u r k , F r a n c k u p u j e j o v V e l i k i B r i t a n i j i i n L e v s t i k , A n t o n C e s a r , Jože M a ­ v e r i n Jože Zupančič. Z a p r a z ­ ZDA. r e p u b l i k e čestitajo v s e m S o v j e t s k a zveza, V e l i k a B r i ­ nik t a n i j a , Z a h o d n a Nemčija, V z h . k o l e k t i v o m v domačih k r a j i h !

STEKLA

Tovariš N i k o K r i ž a n e c , d i r e k t o r podjetja » K R E ­ MEN«, rudniki nekovinskih rudnin v Novem mestu, je od­ g o v o r i l z a b r a l c e D o l e n j s k e g a l i s t a n a p e t vprašanj, k i s m o m u j i h p o s t a v i l i prejšnji t e d e n . P r o s i l i s m o g a n a m r e 5 . d a b i m a l o širše obrazložil načrte I n z a m i s e l o z g r a d i t v i tovar­ n e s t e k l a , z a k a t e r o i m a m o v domačem o k r a j u o s n o v n e s u r o v i n e — kremenčevega p e s k a — r e s n a p r e t e k . O b p r a z n i k u r e p u b l i k e s e z n a n j a m o naše naročnike i n b r a l c e z v e l i k o n a ­ logo, k i s t o j i p r e d k o l e k t i v o m p o d j e t j a » K R E M E N « — s t o p l o Željo, d a b i j o p r i z a d e v n i d e l a v c i - r u d a r j i k r e m e n i t o uresničili v naše s k u p n o d o b r o !

N a k l a d a n j e t o v o r a v enem i z m e d naših pristanišč

prebivalca

• K o človek prebere te p o ­ datke, se m u nehote vsili vprašanje: »Ali je mogoče v tako k r a t k e m r o k u v t a k i me­ r i i'ztooljfati življenjske pogo­ je?

r i h

ske a p a r a t e , k i j i h p r o i z v a j a j o » R R ' z a v o d i « v Nišu; P o l j s k a , B u r m a i n nekatere druge d r ­ žave s o p o s t a l e odlični k u p c i jugoslovanskih hladilnikov, k i jih proizvaja tovarna »Obod­ na C e t i n j u .

Največjo i z v o z n o p o s t a v k o v rej p a n o g i p r e d s t a v l j a j o p r o i z ­ vodi industrije kablov. Tovar­ na i z S v e t o z a r e v a , k i j e m e d najmodernejšimi te vrste v E v r o p i , izvaža s v o j e i z d e l k e v nad 40 držav.

Strojev s m o lani izvozili v v r e d n o s t i 5,3 m i l i j a r d e d i n a r ­ jev.

TOVARNA

1. Tovariš d i r e k t o r , v z a d ­ n j e m času se p r e c e j g o v o r i o zgraditvi tovarne stekla v Novem mestu: prosimo za p o j a s n i l o : z a kakšno z a m i ­ sel g r e p r i t e m , kakšno ste­ klo n a j b i n o v a t o v a r n a i z ­ delovala, koliko ljudi bi predvidoma zaposlili in kakšni so d r u g i p o g o j i z a postavitev tega m o d e r n e g a obrata.

2 0 0 tisoč d o h o d k a

s v e t

industrija

Letos spomladi so bili prebivalci Osla in Ranguna

Indije,

U s t a l j e n i n močan p o r a s t i n ­ d u s t r i j s k e g a i z v o z a je najvaž­ nejša značilnost j u g o s l o v a n s k e blagovne menjave S tujino. N a gradbiščih Indije opravljajo jugoslovanska podjetja mnoga dela: v prijateljski Etiopiji g r a d i S p l i t s k o podjetje » P o m g r a d * pristanišče A s a b ; h i d r o ­ centrale za elektrifikacijo P a ­ kistana dobavlja »Litostroj* iz Ljubljane, »Metalna« i z M a ­ ribora in »Rade Končar« iz Z a ­ greba. D o m a l a pol m i l i j o n a elektromotorjev je tovarna »Sever« iz Subotice izvozila v ZDA; pri melioracijskih in geoloških r a z i s k o v a l n i h d e l i h v B u r m i sodelujejo strokov­ n j a k i i n d e l a v c i »Energoproj e k t a - iz Sarajeva.

P o m e m b n a je tudi ugotovi­ tev, d a g r a d i b e o g r a j s k a t o ­ varna »Ivo L o l a Ribar« v S u ­ danu vrsto industrijskih ob­ jektov; d a kupuje Zahodna

v

N a š i r a d i j s k i s p r e j e m n i k i v Južni A m e r i k i

8 0 0 tisoč p a r o v č e v l j e v —

in Pakistana

p o t u j e

G O S P O D A R S K E G A RAZVOJ/-

večala od s e d a n j i h 24 k g na 45 k g v letu 1965, m l e k a o d 144 l i t r o v n a 210 l i t r o v , naglo pa bo n a r a s l a t u d i potrošnja m a ­ sla, s l a d k o r j a i n d r u g i h kalo­ ričnih živil.

5 0

,Made inYugoslavia'

: m i l i j o n a t o n . R a z v o j kemična m n-tri.je bo omogočil porast j r o U v o d n j e m n o g i h »majhnih« r.du'trij. k l izkoriščajo k o ­ nične s u r o v i n e . zlas.ti za p r o £ vode jO blaga široke p o t r o i -

Pri proizvodnji ravnega stekla so osnovne surovine: kremenčev pe­ sek, apnenec, dolomit i n soda; to pomeni, da bo tovarna oskrbljena z domačimi surovinami, s čimer ie seveda lokacija v Novem mestu gospodarsko upravičena.

Kapaciteta tovarne Je predviden* na 3 mtlilone kv. metrov ravnega stekla debeline 1.2 do 12 m m ter širine steklenih plošč do 2.M m. Izbran je sodobni tehnološki prin­ cip proizvodnje, kar bo omogočilo izredno kvaliteto stekla. T a k o ste­ klo bo uporabno za izložbena ok­ na, velika ogledala, za avtomobil­ sko steklo, za specialno gradbeni­ ško uporabo in sev=da tudi za obi­ čajno okensko steklo. Število zaposlenih- ne bo veliko - vsega 275 delavcev in uslužben­ cev, ti pa bodo sodelovali pri vlcokovredni proizvodni!, katera bo dosegala na leto pribl. 1 mUHardo in B50.nnn.nno din bruto dohodkov Ker bo tovarna obratovala s po gonom na mazut, bo ta proizvodn'a zelo čista in praktično ne bo oddpadnih vod. tako da ni boiazn! ' a K r k o In tudi ne za Novoteks i r rskro.

P"dietje je že naročilo izdelavr 'lavnlli projektov in če bo dobilo že v začetku prihodnjega leta po­ trebna investicijska sredstva, bo

pričelo graditi tovarno verjetno spomladi. Dokončana pa bo pred­ vidoma v 20 mesecih. Za zgraditev te tovarne in obratna sredstva je potrebno l milijardo 400 milijonov dinarjev.

2. A l i b o p r o i z v o d n j a v n o v i tovarni bistveno v p l i ­ v a l a n a večletno s t i s k o s steklom?

Problem okenskega stekla je znan in smo bili letos prisiljeni uvažati več sto tisoč kv. metrov, da bi k r i l i naraščajoče potrebe spričo obsežne Investicijske in stanovanjske izgradnje v nasi d r ­ žavi. Tovarna ravnega stekla v Pančevem, edini proizvajalec tega stekla pri nas, kljub povečani pro­ izvodnji ne more kriti naraščajo­ čih potreb, zato je zgraditev ene ali dveh manjših tovarn nujna. S proizvodnjo treh milijonov k v . m. v tovarni v Novem mestu bomo lahko krili vse potrebe v L R Slo­ veniji in še izvažali steklo, k a r bo brez dvoma pomembno za naše go­ spodarstvo. S tem, da bomo s pro­ izvodnjo ravnega stekla v Novem mestu krili vse potrebe v L R S . bo znatno manjše pomanjkanje stekla v državi.

.3. V e r j e t n o b i s t e k l o t u d i izvažali. K a j n a m l a h k o p o ­ veste o t e m ?

Za izvoz ie predvidena proizvod­ nja približno l milijon kv. metrov ravnega stekla v vrednosti 500.000 dolarjev letno. K e r Je steklo zelo iskano blago na svetovnem trži­ šču, prodaja posebno kvalitetnega otekla ni problematična. V zadnjih letih 1e celo tovarna iz Pančeva iz­ ražala r.ivnn <1eklo v Z D A . Italijo rurčHo. Maroko. Etiopijo. Sudan Libijo. Tunis. Ciper. Iran. Irs ' 1

0 N a kakšni osnovi predvi­ devamo -tako veflik porast n a ­ rodnega dohodka?

Bi P o p e r s p e k t i v n e m p r o g r a ­ mu razvoja računamo, d.a bo i n d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a i z le­ ta v leto naraščala za okrog 13 odstotkov. P r a v i n d u s t r i j s k a proizvodnja pa predstavlja v bodočem r a z v o j u temelj naše­ ga m a t e r i a l n e g a v z p o n a . T o pa seveda ne p o m e n i , da tudi kmetijstvo ne bi prispevajo Svojega deleža za povečanje narodnega dohodka. K m e t i j s k a p r o i z v o d n j a bo leta 1965 r.a k a ­ k i h 50 odstotkov večja kakor letos.

B Z a razvoj i n m o d e r n i z a c i j o prometa In p r o m e t n i h zvez j e predvideno okrog tisoč m i l i ­ jard dinarjev S temi sredstvi bomo m o d e r n i z i r a l i železniške proge i n z g r a d i l i n o v e , n a več r t l a c i j a h p a bodo v o z i l e v l a k e električne in D'ieSlove l o k o m o • Posebno velik napredek bo v omrežju brzojavnah i n telefonskih zvez. V p r i h o d n j i h letih bodo prebivalci večjih mest lahKo d o b i l i t e l e f o t K K o /vezo brez posebne p r i j a v a — »v oma'sV.n Za

kmetijstvo - 150 m i l i j a r d letno

ff K» if-tiji-tv o bo d o z r e l o p r a v i -"epDrod. Res je že t a d ; v Kacin ji h dveh letih doselio i i r a d n e uspehe, v e n d a r n a so­ razmerno m a j h n i h površinah P r i d e l e k k'„ri.7t n a p r i m e r bo v l e t u 1965 deset m i l i j o n o v t o n , mesa — m i l i j o n t o n . pšen'ce nad 5 m i l i j o n o v ton, s l a d k o r n e V z p o n kemične Industrije pese — 6 m i l i j o n o v ton. K a r pa je najvažnejše: zgrajene in prometa bodo močne i n d u s t r i j s k a n a p r a ­ • V p r i h o d n j i h petih l e t i h ve, k i bodo l a h k o prede" a! e bomo posvetili posebno pozor­ skoraj vse k m e t i j s k e s u r o v i n e . nost povečanju v i r o m električ­ Kakšno bo naše k m e - j s t v o v ne energije, p r o i z v o d n j i nafte., naslednjih petih l e t i h , si p r a v kemični industrij<i, p r o m e t u in .ahko z a m i s l i m o , če vemo. d? še n e k a t e r i m panogam, k i se v bomo za k m e t i j s t v o d * l i v s a k o m i n u l e m r a z d o b j u niso razvi­ i**to 150 m i l i j a r d d u a r j e v — jale dovolj h i t r o . T a k o bomo v skoraj d v a k r a t več k->t letos. letu 1965 p r o i z v a j a l ; skoraj 18 Wk N a k o n c u je treba o m e ­ milijard k i l o v a t n i h u r elek­ t i n i t i še to. d a bo t a k matetrične energije — d v a k r a t več • r i a l n i razvoj omogočil, d a kot letos.

Proizvodnja nafte 9 se bo še b o l j r a z v i l o druž­ bo od letošnjih 900 tisoč ton i l beno i n d e l a v s k o samonarasla na 2 m i l i j o n a 200 tisoč • upravljanje. Zadnji ostanton. T o bo povsem d o v o l j , da W k i n a j e m n i h odnosov bodo bomo k r i l i vse naše potrebe po W i z g i n i l i iz zavest j slehertej d r a g o c e n i s u r o v i n i .

• nega našega državljana. T o 99 Doslej praktično nismo • p a bo m e d našimi največi m e l i kemične i n d u s t r i j e , razen • j k n i uspehi. n e k a t e r i h manjših t o v a r n . T o ­ da brez te i n d u s t r i j e si ne m o ­ (Po »Ntarodni armiji«) remo z a m i s l i t i h i t r e g a r a z v o j a gospodarstva. Z a t o je r a z u m ­ Za d a n republike ljivo, d a i m a v perspektivnem p l a n u ta i n d u s t r i j s k a panoga pošiljajo najlepše pozdrave zelo važno mesto. P r e d v i d e v a ­ šentjernejskim delovnim k o ­ mo, d a bo p r o i z v o d n j a u m e t n i h l e k t i v o m in v s e m u delovnemu v l a k e n n a r a s l a leta 1965 o d se­ l j u d s t v u Dolenjske, zlasti p a d a n j i h 22 tisoč t o n n a 38 tisoč s v o j i m domačim l n znancem, ton, plastičnih m a s o d 14 na g a r d i s t i , k i služijo vojaški r o k 60 tisoč t o n . žveplene k i s l i n e v B e o g r a d u : Jože Grgovič, od 146 tisoč na 700 tisoč' ton. F r a n c Kosmač, I v a n T u r k , J o ­ umetnih g n o j i l pa skoraj n a že Vrhovšek.

9 D a pa je t a k porast i n dustrijske in k m e t i j s k e p r o i z ­ vodnje res mogoč, s m o se pre­ pričali ob u s p e h i h , doseženih v zadnjih l e t i h . Letos, na p r i m e r , bo Industrijska p r o i z v o d n j a za 1-7 odstotkov večja k a k o r l a n !

Z G O V O R N E N E M

f

ŠTEVILKE

0

SOCIAL­

Z A V A R O V A N J U

• P o najnovejših p o d a t k i h je v J u g o s l a v i j i socialno z a v a r o v a n i h skoraj 9 milijonov držav­ ljanov - polovica prebivalcev Jugoslavije.

II Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proiz­ v a j a l c e v je doslej zajelo 1 0 m i l i j o n o v k m e t o v a l ­ cev. K o bo izdan z a k o n o zdravstvenem zavaro­ v a n j u o b r t n i k o v (kf g a sedaj p r i p r a v l j a j o ) , b o i m e l o z d r a v s t v e n o zaščito n a d 17 m i l i j o n o v J u ­ goslovanov.

•

Za razne

izplačanih

oblike

socialne

233 milijard -

zaščite

bo

letos

113 milijard več k o l

leta 1 9 5 5 .

S in

Vojaškim v o j n i m i n v a l i d o m , bivšim

i n v a l i d o m bo letos •

borcem

izplačanih 19 m i l i j a r d d i n .

Otroški d o d a t e k s e i z p l a č u j e z a v e č k o t d v a

milijona

otrok.

Zanj

je bilo

lani

porabljenih 64

milijard din.

•

Socialistična u r e d i t e v naše družbe je v e l i k a

stvar. Tudi t e h pet podatkov

zgovorno

priča, k a j

v s e s m o ž e d o s e g l i i n k a k o s k r b i .naša družba z a blaginjo

državljanov.

Saudsko Arabijo, Venezuelo, P a r a ­ gvaj i n drugam. T o pomeni, d a se bo tudi izvoz 6tekla i z Novega me­ sta usmeril na ta tržišča. Lokacija tovarne v Novem mestu je izredno ugodna tudi za izvoz stekla, k e r imamo možnost hitrega transporta do Reke in Sežane po železnici in po avtomobilski cesti. Izvoz stekla ne bo ugoden samo za podjetje, ampak je zelo zaželen glede na veliko vrednost proizvodov, plača­ nih v dolanski valuti.

4. K r e m e n j e letošnji p o ­ večani p r o i z v o d n i p l a n i z ­ polnil predčasno.

Kakšni so vaši načrti z a p r o i z v o d ­ njo v p r i h o d n j i h letih i n kaj nameravate ukreniti, da b i proizvodnjo peskov, i ognjevzdržnih materialov i n d r u g i h i z d e l k o v še p o v e ­ čali? K a k o raste s t o r i l n o s t v k o l e k t i v u i n kakšne k o ­ r i s t i v a m prinaša n a g r a j e ­ v a n j e po učinku?

2e v začetku novembra smo Iz­ polnili letni plan proizvodnje, to ie 52.000 ton nekovin, pri čemer Je bil finančni plan presežen za več kot 20 odstotkov, kar pomeni, da bomo do konca Jeta dosegli nad 60.000 ton proizvodov.

Po končanih letošnjih obsežnih delih na rekonstrukcijah separaci.i m izgradnji nekaterih novih ob­ jektov v Mokrem polju, v Ravnem na Mirni ln Novem mestu so dani pogoji z* povečanje osnovne proizvodme podjetja, t. J. eksploata­ cije nekovinskih rudnin. Podjetjf se pripravlja na povečanje te pro­ izvodnje, k i mora leta 10B5 preseči 100.000 ton. medtem ko le bila 1950 oroizvodni^ 52.000 ton. P r i tem smo računali tudi na povečanje izvoza Kvarclta J * Mirne od srdnnjih snnr ton na 2OJD00 ton letno.

Delavski svet podjetia le o tem že razpravljal in sklenil, da se mo­ rajo r u d n i k i mehanizirati, s čimer *e bo s e d a n V Število zaposlenih v rudnikih zn.itino zmanjšalo. TJ de­ lavci pa bodo zaposleni v novih ^bratih podletfji. t 1. v steklarni 'n mvorni -»Makov

I \

Letos je podjetje zgradilo n o v obrat za Izdelavo ognjevzdržnih materialov, potrebnih n a i i m žele­ zarnam i n livarnam. Predvideva­ mo v prihodnjih letih znatno po­ večanje proizvodnje za kritje d o ­ mačih potreb kakor tudi za izvoz.

Na tej osnovi bo možna večja go­ spodarnost dela. T u d i - K r e m e n se uvršča v podjetja, k i imajo go­ spoda rsk lpomen tako za komune, na katerih področjih so obrati pod­ jetja, k a k o r tudi za Splošno gospo­ darstvo.

Storilnost dela Je bila v letoš­ njem letu povečana za 13,5 •/• v primeri z letom 1959, k a r je poleg drugega rezultat prizadevanja pro­ izvajalcev. Nagrajevanje po učin­ ku je omogočilo izredno poveča­ nje proizvodnje, obenem pa tudi dalo možnost večjega zaslužka d e ­ lavcev. Tako so se mesečni zasluž­ ki na enega zaposlenega poveeaM povprečno za 4200 d i n , k a r je za 30,3 več. kot so bili mesečni z a ­ služki v lanskem letu.

5. K a j želite razen tega p o v e d a t i našim bralcem v z v e z i z g o v o r i c a m i , da bi v Novem mestu zgradili to­ varno stekla?

Govorice o zgraditvi tovarne rav­ nega stekla v Novem mestu so opravičene. K e r je v teku že n a ­ vedena akcija za združevanje sred­ stev iz vseh okrajev Slovenijo z a Izgradnjo tega obrata, smo prepri­ čani, da bodo tudi komune i n pod­ jetja v našem okraju Izkazala p o ­ trebno pripravljenost ne gled« n a znane težave- m želje po lastnem napredku. Vsekakor je odločitev republiških gospodarskih organov o izgradnji in načinu finansiranja tovarne pravilno zasnovana ter d a :e upanie na hitro rešitev pomanjkan;a ravnega stekla T o ' bodo Mudski odbori in delavski sveti imeli v vidu pri svojih odločitvah o združevanju sredstev odnosno o posojilu za Izgradnjo te tovarn«.

V imenu kolfktiva pa lahko i z ­ rečem tudi vnaprej zahvalo za i z ­ kazano potrebno pomoč vsem, l d so ali bod? kakorkoli sodelovali ori i - v - d - ' »-"•> pomembnega

DOLENJSKI

Stran 6

KAKO

SMO DELALI V TEDNU VARNOSTI IN K A J NAS U C U O DOSEDANJE

:

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLEPT

Več delovnih kot voinih invalidov...

ne u p o r a b l j a zaščitnih s r e d ­ stev. P o n e k o d se tehnično v o d ­ stvo meni za H T Z . drugod se p a celo d i r e k t o r j i n e zave­ dajo, d a so o d g o v o r n i ne l e za p r o i z v o d n j o i n prodajo, ampak tudi z a v a r n o s t z a p o s l e n i h .

Kazni za direktorja a l i dru­ ge odgovorne l j u d i , k i n i s o se­ znanili delavca s H T Z p r a v i l n i ­ k o m i n n e v a r n o s t m i n a delov­ nem m e s t u , s o predpisane.

K a z n i z a neposlušnega d e l a v c a določi p r a v i l o m a D S podjetja.

R a z e n d i r e k t o r j a podjetja p a j e l a h k o k a z n o v a n o z občutno d e ­ narno kaznijo tudi podjetje.

C e se u g o t o v i , d a je prišlo d o nesreče izključno p o k r i v d i g o ­ spodarske organizacije, mora a v i l o m a plačati v s e stroške v z v e z i z nesrečo gospodarska organizacija.

Predpisi gflede kazni so torej taki, k o t smo j i h našteli. Z a l j i h ne Izvaja­ jo povsod, k e r so inšpekcijske službe še slabo zasedene. V e n ­ dar bodo začele t u d i te »kle­ šče« vedno bolj s t i s k a t i . r

V zadnjih l e t i h je število nesreč p r i d e l u v našem o k r a ­ j u s t a l n o naraščalo i n i m a m o zdaj več d e l o v n i h k a k o r v o j n i h i n v a l i d o v . Z a r a d i slabe d e l o v ­ ne v a r n o s t i ljudje u m i r a j o , p o ­ stajalo i n v a l i d i , izgubljajo de­ lovne d n i i t d .

L j u d i Sprejema v službo k o ­ m i s i j a za sprejem i n odpušča­ nje d e l a v c e v i n uslužbencev T i v s a k e m podjetju. T a k o m i ­ sija bi m o r a l a s p r e j e t i novega d ? l a v c a n a podlagi preizkušnje i « ugotovitve, če je k a n d i d a t res sposoben za n o v o delovno mesto, če i m a zahtevane fizič­ ne (na p r i m e r : d a j e o k r e t e n , dg l a h k o dvigne določeno težo td.) i n u m s k e (da i m a t o l i k o n t o l i k o šol itd.) sposobnosti.

V nasprotnem na novo spreje"ga d e l a v c a že v n a p r e j obso" d a se b o ponesrečil. N i r e ^ek p r i m e r , da »višja instanca« •'oliva n a k o m i s i j o i n jo tako —koč p r i s i l i , d a zaTadi različ­ nih (običajno socialnih) ozirov " r e j m e v službo n e k o g a , k i zq določeno delovno mesto nI oosoben.

Ko pride n o v i delavec v užbo. se nihče ne s p o m n i , d a h| m u p o v e d a l , kakšne nesreče "e mora v a r o v a t i p r i s v o j e m •''e-lu. k o l i k o l j u d i se j e n a p r i ­ mer n a njegovem s t r o j u že "oškodovalo, kakšni i n v a l i d i so - o s t a l i , kakšna zaščitna s r e d "tva nvara u p o r a b l j a t i Itd. N i s o °dki p r i m e r i , d a preddeflavec '•»H p a celo p r e d s e d n i k H T Z ) -•rezskrbno gleda, k a k o delavec

UGOTOVITVE

K o n g o spet s t o p a tragično v o s p r e d j e .

Pravzaprav n i nikoli nehal biti v o s p r e d j u . S a j v Združenih n a r o d i h ž e več d n i p o t e k a d e b a t a o t e m , k o g a n a j b i p r i z n a l i z a resničnega z a s t o p n i k a K o n g a v Združenih n a r o d i h . T a k o d a n i mogoče g o v o r i t i , d a b i K o n g o l e z a h i p i z g i n H z n a s l o v n i h s t r a n i s v e t o v n e g a ča­ sopisja. T o d a d o g o d k i , k i so se o d i g r a l i v Leopoldvillu, glavnem mestu Konga, v noči m e d 2 1 . i n 22. n o v e m b r o m letos, so p o n o v n o — to p o t s k r v j o — o p o z o r i l i n a i z r e d n o n e v a r e n položaj v t e j n e ­ srečni afriški državi.

p r o i z v a j a l c e v , pomagaile usta­ navljati p o podjetjih komisije H T Z (kjer j i h še n i bilo), ko­ m i s i j s k o ugotavljale pomanjk l j i v o s t i d e l o v n i h mest v p o d . jetjih, zahtevale v določenem r o k u odpravo t e h p o m a n j k ! j I vosti, ugotavljale vzroke ne­ sreč, sestavljale p r o g r a m dela za teden v a r n o s t i i n z a n a ­ daljnje delo i t d .

V o k r a j u i m a m o 7 občinskih k o m i s i j z a varnost p r i d e l u — v M e t l i k i i n 2užemberku se jim verjetno zde te k o m i s i j e še nepotrebne — k i m e d seboj tekmujejo z a zmanjšanje ne sreč p r i d e l u i n n a poti n a de­ lo. T e k m o v a n j e bo zaključeno k o n e c decembra, k o bodo d o ­ bile najboljše občinske k o m i ­ sije, k o m i s i j e H T Z po podjet j i h i n posamezni člani k o m i ­ sij d e n a r n e nagrade.

Okrajni zavod z a socialno zavarovanje bo v t a n a m e n p r i s p e v a l 300 tisoč d i n a r j e v . Seveda p a delo i n tekmovanje k o m i s i j ne bo zaključeno z n o v i m l e t o m .

Tudi

c

c1

Martin

Sevnici

Cvelbar

soboslikar i n pleskar IZ N O V E G A M E S T A H K R A T I OBVEŠČA, D A L A K I R A (ŽGANO) M O ­ TORNA KOLESA IN DVOKOLESA TER SE PRIPOROČA

PRIMC •

Danes proslava CMD Toplicah

Pokrajinski odbor Cirilmetodjjskega društva katoliških duhovnikov za Dolenjsko je pripravil z a danes dopoldne p r o s l a v o n a k a t e r i b o d o člani C M D počastili letošnji d a n r e ­ publike. Pripravljenih j e več govorov, deklamacij i n p e s m i ; s l a v j e b o v Čateških T o p l i c a h p r i Brežicah.

N e d v o m n o se p r e b i v a l c i V i d ma-Krškega zelo zanimajo za k o m u n a l n o dejavnost v občini, k i j© v e d n o bolj pestra i n h k r a t i odgovornejša.

Neizpod­ b i t n o j e t u d i dejstvo, d a so vsa prizadevanja občinskega ljudskega odbora za razvoj k o m u n a l n e g a n a p r e d k a občine že r o d i l a bogate sadove. I n vedno znova j i h p r i t e g n e želja po osvajanju odgovornejših nalog, d a b i u s t v a r i l i blaginjo v občini. T o je plemenito d e ­ janje, toda žal j a v n o s t i vse p r e m a l o znano. Zato s m o obi­ skali upravnika Komunalne uprave tovariša Staneta 2 i ganteja in m u z a s t a v i l i v p r a ­ šanja, o k a t e r i h se z a d n j i čas toliko govori.

A l i je sodelovanje v a ­ le uprave s prebivalci zadovoljivo?

— N i k a k o r ne. L a h k o bi b i l o tesnejše. P r i z n a v a m o , d a so o naši vsesplošni dejavnosti p r e ­ s k r o m n o obveščeni. V v e l i k i meri so k r i v i s a m i . p r e m a l o se udeležujejo zborov volivcev.

I s k r e n a želja naše u p r a v e je, da ee p r a v to sodelovanje p o ­ globi. T a k o b i l a h k o prišli do k o n s t r u k t i v n i h p r e d l o g o v po­ s a m e z n i k o v In družbenih or­ ganizacij za p e r s p e k t i v n o u r e ­ jevanje občine.

— v

p r i OfoLO v

ZA P R A Z N I K R E P U B L I ­ K E ČESTITA V S E M S V O ­ JIM ODJEMALCEM

Misliti na prihodnost

Sistem delitve m e d skupnostjo i n podjetji p a m o r a one­ mogočiti z l a s t i d e f o r m a c i j o družbenih o d n o s o v . C e b i p o d ­ j e t j e l a h k o p r e k o k n j i g o v o d s k i h m a n i p u l a c i j obšlo družbene o b v e z n o s t i i n s t e m z a v r g l o p r i n c i p e d e l i t v e p o učinku, p o t e m s i s t e m n e b o v p l i v a l n a hitrejši g o s p o d a r s k i r a z v o j n i t i n e b o p r i v e d e l d o močnejšega s o d e l o v a n j a d e l o v n i h k o l e k t i v o v p r i samoupravljanju. C e n a p r i m e r v nekem podjetju ustvarjajo večja s r e d s t v a z a i n v e s t i c i j e , t a k o d a prenašajo i n v e s t i c i j e n a m a t e r i a l n e stroške a l i p a s i povečajo s r e d s t v a z z a p o s l o ­ vanjem nepotrebne delovne sile, morajo, i n to brezpogojno, n a s t a t i s l a b e p o s l e d i c e t a k o v g o s p o d a r s t v u k o t v družbenih o d n o s i h . Z a t o , d a b i se t a k i m p o j a v o m i z o g n i l i , m o r a m o postaviti sistem delitve n a take osnove, d a b o zagotovljena potrebna stabilnost m e d skupnostjo i n podjetji. T o p a pomeni tudi, d a bo treba dati podjetjem pravico, d a svobodno r a z ­ p o l a g a j o s s r e d s t v i , k i j i h i m a j o , g l e d e n a s v o j e dolgoročne načrte.

O teh p r o b l e m i h so r a z p r a v l j a l i tudi n a n e d a v n e m posve­ t o v a n j u e k o n o m i s t o v v B e o g r a d u . Značilno j e , d a j e p o m n e ­ nju n e k a t e r i h ekonomistov, treba slej k o p r e j s r e d s t v a c e n ­ tralizirati In n e decentralizirati. S k r a t k a , so gospodarstveniki, k i v i d i j o naore^ek samo v z b i r a n j u sredstev I n v o d e n j u g o s p o d a r s k e p o l i t i k e i z enega c e n t r a . N o , t a k e nemogoče A r a . f n o s t i s e v e d a n e m o r e j o o b v e l j a t i , k a j t i p r a v letošnje izkušnje so p o k a z a l e , d a j e s a m o i n i c i a t i v n o gospodarjenje fehko največ ii n r i s n e v e k k n a p r e d k u našega g o s p o d a r s t v a .

sveti

Prejšnjo sredo sta skupaj zase­ dala Svet za družbeni p l a n l n finance i n Svet za gospodarstvo občine Sevnica. N a d n e v n e m r e ­ du j e bila načelna razdelitev sredstev investicijskega sklada občine z a leto 1961.

P o r a z p r a v i o posameznih vlo­ gah (te so medtem narasle že na 103 milijonov dim) sta sveta določala vrstni r e d prt izkorišča­ nju sredstev investicijskega skla­ da i n združenih sredstev gospo­ darstva. T a je za leto 1961 p o ­ stavljen takole: prvenstvo i m a J u g otanin za svojo rekonstrukoi;o, fci i m a hkrati t u d i največji pomen za občino k o t celoto, okraj i n repubiifiko. Sledi rekon­ strukcija opekarne v K r m e l j u , k i naj bi s svojimi zalogami gline obratovala vsat še 100 let i n n a domestaHa zmanjšanje proizvodnje v rudniku, k i se m u raziskane zaloge manjšajo.

K e r bodo t u d i druga podjetja v Sevnici pred večjimi rekonstrukcijama v n a ­ slednjih letih, je n a tretje mesto postavljen hotel odnosno gostin­ stvo n a sploh.

V e l i k o ljudi bo

,;

čateških

h a j a m e d sovražnimi p l e m e n i d o b o j e v , do p o b o j e v i n d o uničevanja g m o t n i h dobrin, seveda tudi hrane. Gospodarska d e j a v n o s t j e v z a s t o j u . N a gradbiščih hidrocentral, i n d u s t r i j s k i h podjetij i n d r u g o d n i d e n a r j a , d a b i plačevali d e ­ l a v c e . S k r a t k a , K o n g o čedalje g l o b l j e l e ­ ze v k a o s .

T o d a b r e z politične rešitve očitno n i i z h o d a . P o l k o v n i k M o b u t u d o s l e j n i sto­ r i l nič, d a b i t o politično rešitev p r i ­ bližal. C e b o i m e l še n a p r e j p r o s t e r o ­ ke, b o v e r j e t n o s p r a v i l v e s položaj v takšno s l e p o u l i c o , d a u t e g n e n a s i l j e z a ­ vladati po vsem Kongu. P r ivsem tem p a j e t r e b a p o n o v i t i žalostno r e s n i c o , d a b i ž e d a v n o prišlo d o političnega s p o r a ­ z u m a v K o n g u , k o se ne b i o d zunaj vmešavale določene s i l e .

Načelna razdelitev za 1961

e

v

šal. T r e n j e m e d s i l a m i O Z N i n n e d i ­ s c i p l i n i r a n o kongoško »armado-« p o l k o v ­ n i k a M o b u t u j a se j e povečalo. P r e p r o ­ ste rešitve z a z a p l e t e n i položaj p a k r a t ­ ko malo n i .

Med tem k o poteka v Leopoldvillu i n v N e w Y o r k u b o j z a oblast i n b o j z a rešitev političnih vprašanj, s e k a o s v širnih p o k r a j i n a h K o n g a veča. N a več mestih prihaja do izbruha epidemij, ker so v s i b e l g i j s k i z d r a v n i k i z a p u s t i l i K o n ­ go, z d r a v s t v e n o o s e b j e O Z N p a j e p r e ­ m a j h n o , d a b i b i l o k o s položaju. V v e č pokrajinah grozi tudi lakota, k e r p r i -

Spopad v Leopoldvillu

0

JOŽE

se v m o d r i h čeladah m i r n o p o s t a v i l i n a položaje i n čakali n a n a p a d . V začetku so s t r e l j a l i večinoma v z r a k , t o d a p o ­ noči j e z a d e v a p o s t a l a d o s t i resnejša i n b i l a n c a bojev j e po n e p o p o l n i h podat­ k i h : štirje m r t v i , štirje pogrešani i n osem r a n j e n i h . M o b u t u j e v n a m e s t n i k podpolkovnik Kokolo j c b i l ubit. Zadel ga j e r a f a l i z tunizijske strojnice.

Zjutraj je poveljnik ganske vojske general Alexander dosegel premirje, prišel v veleposlaništvo i n o d p e l j a l o d ­ p r a v n i k a p o s l o v V e l b e k a n a letališče, k j e r j e čakalo l e t a l o . P r e d o d h o d o m j e

Spopad je nastal zaradi ganskega o d ­ p r a v n i k a poslov V e l b e k a , k i j e vztrajal n a s v o j e m položaju v L e o p o l d v i l l u k l j u b temu, d a ga j e polkovnik Mobutu, s a ­ mozvani poveljnik kongoške vojske, r a z g l a s i l z a nezaželeno osebo. P o n e k a j dneh napetosti je i z b r u h n i l a nevihta.

V p o n e d e l j e k zvečer so kongoški v o ­ V e l b e k i z j a v i l , d a o d h a j a i z K o n g a p o j a k i začeli o b k o l j e v a t i veleposlaništvo n a l o g u s v o j e v l a d e .

Gane v nekdanji rezidenci belgijskega Najnovejši d o g o d k i v L e o p o l d v i l l u k r a l j a . V r e z i d e n c i , k i so j o stražili t u n i z i j s k i v o j a k i , j e b i l . t u d i g a n s k i o d ­ so močno o d m e v a l i n a sedežu O Z N v p r a v n i k p o s l o v V e l b e k , k i g a j e M o ­ N e w Y o r k u , čeprav j e še p r e z g o d a j , d a b u t u obtožil, d a k u j e z a r o t o p r o t i n j e m u b i l a h k o o c e n i l i , kakšen v p l i v b o d o i m e ­ s k u p a j z o d s t a v l j e n i m p r e m i e r o m L u - l i n a n a d a l j n j o d e b a t o o kongoškem z a ­ s t o p s t v u v O Z N . P o naključju se j e p r a v mumbo.

Kongoški t o v o r n j a k i so p r i h a j a l i d r u g z d a j o d p r a v i l n a p o t i z N e w Y o r k a v za d r u g i m . P o v r t o v i h i n v i l a h n a o k r o g K o n g o odbor O Z N z a pomiritev, k i ga so s e razmeščali v s t r e l c e . G a n s k o v e l e ­ s e s t a v l j a j o z a s t o p n i k i 15 držav. T o d a poslaništvo j e b i l o o b k o l j e n o s t r e h z a r a d i najnovejših d o g o d k o v v L e o p o l d ­ strani. P o t je b i l a prosta samo proti r e ­ v i l l u s t a G v i n e j a i n R e p u b l i k a M a l i k i K o n g o . M e d t e m j e prišlo d o h u d i h u m a k n i l i s v o j a z a s t o p n i k a i z t e g a o d ­ i n c i d e n t o v m e d M o b u t u j e v i m i o f i c i r j i b o r a . V s e t o r e j kaže, d a b o najnovejša pustolovščina p o l k o v n i k a M o b u t u j a v in novinarji.

P r v o s t r e l j a n j e j e t r a j a l o n a d e n o L e p o l d v i l l u , k i se j e k r v a v o končala, uro. P o v e l j s t v o /družnih n a r o d o v j e p o ­ i m e l a z e l o r e s n e p o s l e d i c e .

N i d v o m a , d a se j e položaj še p o s l a b s l a l o o k r e p i t v e — s t o T u n i z i j c e v , k i so

Občinske komisije z a v a r ­ nost P r i d e l u . k i s začele d e ­ D e l a v s k i sveti i n v s i k o l e k ­ l a t i p r a v z a p r a v šele p r e d k r a t ­ t i v i navdušeno r a z p r a v l j a j o o k i m , so začele resno i s k a t i po­ ti, k a k o b i število nesreč čim­ tarifnih pravilnikih — o pra­ v i l n i k i h H T Z i n s p l o h o H T Z bolj zmanjšale. V brežiški o b ­ pa d o p r e d k r a t k i m n i r a z p r a v ­ čini so u g o t o v i l i posebno slabe pogoje dela v P l e t i l s t v u D o l j a l noben d e l a v s k i s v e t n i t i občinski zbor p r o i z v a j a l c e v . bova i n K o v i n a r s k e m podjetju Dejstvo p a j e . d a m o r a j o p l a ­ D o b o v a p a še p o n e k o d . V črno­ čevati skoraj v s a naša podjet­ m a l j s k i občini je slabo p r i K o ­ ja (razen Celuloze) poteg o s ­ v i n a r j u , v B e l o k r a n j k i p a de­ novnega š d o p o l n i l n i prispe­ k l e t a m e d d e l o m ne nosijo v e k z a socialno zavarovanje. rut (so tako lepše?) V n o v o ­ D o p o l n i l n i p r i s p e v e k p a plaču­ meški občini je posebno v e l i k o jejo tista podjetja, k i i m a j o v nesreč v I M V In p r i K G P . (V bolniškem staležu nadpovpreč­ I M V je b i l o v 14 dneh 7 očes­ poškodb, a k l j u b temu no število članov k o l e k t i v a . I n n i h vsi »ti k o l e k t i v i , v s i t i d e l a v s k i brusači še v e d n o ne u p o r a b l j a ­ sveti se d o p r e d k r a t k i m s p l o h jo zaščitnih očal!) v senovški niso vprašali, zakaj plačujejo občini j e slabo p o s k r b l j e n o 2a tiste dodatne zneske ( k i b i j i h v a r n o s t v D o l o m i t u . V trebanj­ glavnem p o r a b i l i l a h k o drugače, n a p r i ­ ski občini d e l a v c i v s pravifli o m e r : z a plače a l i nagrade svo­ niso s e z n a n j e n i HTZ (to v e l j a t u d i z a ostale j i m članom). občine). V senovški občini je V t e d n u v a r n o s t i . Id je b i l slabo p o s k r b l j e n o z a varnost od 16. d o 23. o k t o b r a , i n kasne­ na žagi i n v K o p i t a r n i . j e so občinske komisije za Začela se j e torej široka varnost p r i d e l u s t o r i l e m a r s i ­ kaj z a v a r n o s t z a p o s l e n i h . V a k c i j a , k i b o o b v a r o v a l a člo­ večjih občinah s o o r g a n i z i r a l e v e k a poškodb, i n v a l i d n o s t i i n razstave zaščitnih sredstev, t u d i s m r t i . N a z a d n j i seji p r e d ­ prikazovale filme, imele p r e ­ s e d n i k o v občinskih k o m i s i j za davanja, »pobožale« d e l a v s k e v a r n o s t p r i d e l u . k i je bifla v svete, d a so r a z p r a v l j a l i o soboto. 11. n o v e m b r a , v N o v e m HTZ. p r i p r a v i l e m a t e r i a l z a mestu, so u g o t o v i l i , d a j e treba podjetjih analizirati vsa r a z p r a v o n a občinskih z b o r i h po delovna m e s t a , k e r bodo l e tako p o d v z e m a l i p r o t i nesre­ čam učinkovite u k r e p e . D e l a v ­ T E D E N S K I NOTRANJEPOLITIČNI P R E G L E D ce bodo s pomočjo s i n d i k a t a seznanjali s H T Z . Ponekod bodo i m e l i e n k r a t n a mesec N a vseh sestankih, kongresih i n podobnih zborih pro­ seminarje komisij H T Z . drugod i z v a j a l c e v , k i so b i l i v z a d n j i h t e d n i h , v e l i k o r a z p r a v l j a j o pa naj b i I m e l i člani k o m i s i j o s i s t e m u d e l i t v e d o h o d k a , k i m o r a zajamčiti n a d a l j n j i r a z v o j HTZ predvideno enkrat n a g o s p o d a r s t v a , p a t u d i n a d a l j n j i r a z v o j socialističnih družbe­ mesec prosto i n b i t a k r a t p r o ­ n i h o d n o s o v . V našem p r e g l e d u s m o b r a l c e ž e s e z n a n i l i z učevali v z r o k e nesreč, p r e k o n . n e k a t e r i m i načeli, k i s m o j i h p o v z e l i z o s n u t k o v . D a n e s b i t r o l i r a l i d e l o v n a mesta i n u k r e ­ radi posredovali poleg drugega t u d i nekaj m i s l i , k i j i h j e o pali, d a bo v bodoče manj t e m p o v e d a l S v e t o z a r Vukmanović, p r e d s e d n i k C e n t r a l n e g a nesreč. Občinske k o m i s i j e n a j sveta Z S J n a n e d a v n e m kongresu kovinarjev. Z n a n o j e , d a bi tudi k o n t r o l i r a l i k a k o so s m o v našem s i s t e m u r a z d e l i t v e d o h o d k a ž e p o s t a v i l i p r i n c i p , opravljeni zdravstveni pregle­ po k a t e r e m n a j v s a k o p o d j e t j e s k r b i z a s v o j n a p r e d e k , z a di delavcev, zaposlenih na s v o j o m o d e r n i z a c i j o , k a j t i če n e b o p o s k r b e l o z a boljšo p r o zdravju škodljivih delovnih mestih.

Seveda p a se bodo m o r a l i m a l o bolj zavzeti t u d i člani svetov z a delo p r i obči­ nah, občinski Inšpektorji z a delo ostali o d g o v o r n i organi, predvsem pa — delavci. i z v o d n j o i n s m o t r n o u p o r a b o s r e d s t e v , n e b o z m o g l o povečati p r o i z v o d n j e i n z a t o t u d i n e b o m o g l o izplačevati večjih osebnih dohodkov. Z d r u g i m i besedami pravimo, d a morajo delovni k o l e k t i v i samj m i s l i t i n a prihodnost. C e b o delitev u r e j e n a t a k o , d a b o še b o l j s p o d b u j a l a k t a k e m u g o s p o d a r ­ j e n j u , b o n j i h o v a a k t i v n o s t ž e s a m a zase soglašala z i n t e r e s i vsega gospodarstva. O s n o v n o m e r i l o z a delitev sredstev z a osebne d o h o d k e i n s k l a d e v podjetjih p a m o r a b i t i slej k o p r e j dosežena p r o d u k t i v n o s t d e l a . D o g a j a s e namreč, d a v n e k a t e r i h p o d j e t j i h z b e r e j o d o s t i večja s r e d s t v a , k i j i m o s t a ­ nejo z a p r o s t o r a z p o l a g a n j e k o t p a b i j i h l a h k o z b r a l i , č e b i upoštevali doseženo d e j a n s k o p r o d u k t i v n o s t d e l a . V z r o k i z a to s o p r e d v s e m v t e m , d a s e n a tržišču p r e l i v a e n d e l d o ­ hodka i z gospodarske dejavnosti v gospodarsko dejavnost i n t e g a n e izključimo s t e d a j v e l j a v n i m s i s t e m o m . K t e m u s e v e d a p r i s p e v a j o t u d i še v e d n o d e l e g i r a n e c e n e . Določene c e n e z a n e k a t e r e p r o i z v o d e n e povzročajo s a m o n e s k l a d n o s t i v družbenih o d n o s i h , m a r v e č p o m e n i j o že z a v o r o z a n a d a l j ­ n j i s k l a d e n r a z v o j g o s p o d a r s t v a k o t celote. T o v e l j a t a k o z a cene v k m e t i j s t v u , p a t u d i z a c e n e v p r o m e t u , k o m u n a l i i n gostinstvu, k i n e dajo zadovoljive a k u m u l a c i j e , z drugo b e ­ sedo, k i n e p r e d s t a v l j a j o tolikšnega v i r a d o h o d k o v , d a b i s e l a h k o te g o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i r a z v i j a l e z l a s t n i m i s k l a d i .

Tovariš T e m p o j e d e j a l , d a p r e m a l o r a z v i t a m a t e r i a l n a osno­ v a v naši deželi, k o t t u d i specifični politični i n e k o n o m s k i pogoji dosedanjega gospodarskega r a z v o j a terjajo, d a s p r e d ­ hodno delitvijo, k a k o r tudi s s p r e m e m b a m i v dosedanji p o ­ l i t i k i c e n , koeficientov i n c a r i n , p r i v e d e j o podjetja d o tega, d a b o d o n j i h o v a s r e d s t v a v s k l a d u z doseženo p r o d u k t i v n o s t j o f e l a . C e t e g a n e b i uresničili, b i s e l a h k o socialistični p r i n ­ c i p i d e l i t v e p o učinku močno d e f o r m i r a l i .

Stcv. 4 7 - 4 8 ( 5 5 7 - 5 5 S J

LIST

K j e Je razlog, d a Je komaj dograjenem

z a spremenjeno

politiko v lokalnem

namreč začasno živelo v Sevnici m e d izgradnjo (samo v Jugotanin u o k o l i 70 strokovnjakov), katpacditefi pa n i pravzaprav nobenih.

N a četrtem mestu j e M i z a r s k a produktivna zadruga s preko 400-milijonsko investicijo za raz­ širitev, nato pa »Lisca«. M e d t e m bodo tudi druga podjetja p r i p r a ­ vila ln dokončala investicijske programe i n druge elaborate, pa bo tako možno politiiiko central­ nega reševanja posameznih v p r a ­ šanj nadaljevati k a r vseh pet naslednjih let.

D o tega zafcljučka sta prišla tudi oba sveta i n s t a sklenila, naj se določi prioriiteta prt r a z ­ p r a v a h o petletnem planu za celo

gospodarstvu

občino. Seveda bo to možno le ob p r a v i l n e m združevanju i n — rarzumljivo — tudi trošenju z d r u ­ ženih sredstev.

D a ne b i bilo videti, k o t da so v kmetijskj občani pozabili na kmetijstvo, je bilo pojasnjeno, da se bo s predvideno reorgani­ zacijo v tej stroki najprej p o k a ­ zala večja možnost akumulacije v kmetijskih organizacijah samih.

Na drugi strani baje družbeni plan predvideva, d a bd občine sodelovale v investicijah v k m e ­ tijstvo le s 6 odst.. k a r bo mož­ no.

Po skupni s'J j j sta oba sveta nadaljevala delo n a ločeni seji.

Čestitko

z a praznik

M i r k o FrankovMS Iz D o l . S U horja, k i j e p r i v o j a k i h v P o žarevcu. čestita z a 29. n o v e m ­ ber v s e m z n a n c e m i n domačini ter j i h toplo p o z d r a v l j a .

Pismo z otoka

Premude

»Najiskreneje se v a m z a h v a ­ l j u j e m za redno pošiljanje H " sta, k i m i je nenadomestljiv p r i j a t e l j . P r o s i m V a s , če o b j a ­ vite moje čestitke z:. 29. no-vember i n iskrene pozdrave vsem z n a n c e m , staršem, d o m a ­ či m l a d i n i i n bralcec.i D o l e n j ­ skega Usta. H e r m a n FlorjančiČ, vojak i z Sadinje vasi.«

KOSTANJEVICA: šola in tehnična vzgoja prešla n a sistematično i z d e l o ­ v a n j e učil, z a k a r n a s j e n a v ­ dušil o b s v o j e m o b i s k u t o v .

V L A D K O M A J H E N * predsed­ n i k S v e t a z a šolstvo T . R S . O p o ­ z o r i l nas je, d a je p r a k s a so­ v j e t s k e šole d o g n a l a , d a i m a o t r o k n e p r i m e r n o rajši učilo, ki ga je s a m i z d e l a l a l i p a so ga i z d e l a l i n j e g o v i sošolci. K o ­ l i k o r i m a m o v t e m pogledu Starši s o s i n a t o o g l e d a l i t u d i l a s t n i h izkušenj, m o r a m o r a z s t a v o i z d e l k o v p i o n i r j e v k o - p r i t r d i t i . I n o b v s e m t e m še stanjeviške šole. L e - t i s o p r i ­ najvažnejše: k a b i n e t učil s e r e d i l i r a z s t a v o v o k v i r u t e k ­ n a g l o d o p o l n j u j e , stroški p a s o m i n i m a l n i . Tako je movanja mladih tehnikov i n povsem p i o n i r j e v zadružnikov F L R J . n a s t a l a v r s t a učil z a f i z i k o i n R a z s t a v a j e razdeljena n a več kemijo, s k a t e r i m i n a m b o ze­ r a z d e l k o v , k j e r s o p r i k a z a n e l o ustreženo p r i p o u k u . p o s a m e z n e d e j a v n o s t i . Šolska mladina je o d pletarstva, splošne o b d e l a v e l e s a , s l a m e , papirja' i n drugih materialov

P r e t e k l o nedeljo se je z b r a ­ l o v šoli o k o l i s t o staršev, k i s o poslušali g o v o r t o v . Jožeta Jankoviča o s o d o b n i šoli i n tehnični v z g o j i . P r e d a v a t e l j j e razložil staršem p o m e n i n n a ­ m e n tehnične vzgoj.e v naši družbi i n r e f o r m i r a n i šoli, k i se t r u d i , d a b i d o h a j a l a r a z ­ voj sodobne tehnike.

K e r p a je b i l a r a z s t a v a ve­ z a n a t u d i n a m l a d e zadruž­ nike, s m o vanjo zajeli tudi to dejavnost. N a razstavi je b i l o mnogo p r i m e r k o v konservirsK" nega s a d j a i n z e l e n j a v e , k a r vse s o m l a d i zadružniki p r i ­ p r a v i l i p o d v o d s t v o m tov. R a j k e Počkarjeve o v e l i k i h počit­ nicah.

Celotna razstava je pokaza­ l a naše n a p o r e z a n o v o šolo ter i z r e d n o p e s t r o d e j a v n o s t i n a g i l n o s t naših p i o n i r j e v . S t a r ­ ši s o z v e l i k i m z a d o v o l j s t v o m odhajali z otvoritve razstave.

R a z s t a v o s i j e čez d a n o g l e d a ­ l o še m n o g o d r u g e g a občin­ stva.

Vsem poslovnim prijate­ ljem, d e l o v n i m k o l e k t i v o m v o k r a j u i n v vsej F L R J ter vsemu delovnemu l j u d s t v u pošilja z a 15-letnioo p r o g l a s i t v e r e p u b l i k e iskrene čestitke

Gozdno gospodarstvo B R E Ž I C E

P o d o b n o r a z d e j a n e m u m e s t u j e b i l o letos p o m l a d i V i d e m - K r i k o , že d o občinskega p r a z n i k a p a j e d o b i l o p r i j a z n o p o d o b o : a s f a l t i ­ r a n o g l a v n o cesto, novo r a z s v e t l j a v o i n še k a j . . .

Mesto — komunala Razgovor

o

komunalni

dejavnosti

v Vidmu-Krškem

—

čemu* neužitna

v o d a v dograjenem v o d o v o d u ? — V o l i v c i b i l a h k o tudi pri k o m u n a l n e m g o s p o d a r s t v u š e bolj vodovodu voda kalna i n verjetno neužitna?

— D a je voda k a l n a , je pred­ vsem v z r o k v e l i k a u p o r a b a v o ­ de. V o d n j a k j e torej preobre­ menjen, črpalke p a vodo dobe­ sedno srkajo.

R a z u m l j i v o je, da n a ta način v s r k a j o vse t i ­ sto, k a r vodo k a l i .

Analiza vode v C e n t r a l n e m h i g i e n s k e m zavodu L R S i z p o d b i j a domne­ vo, d a voda nI užitna. V o d a je bakteriološko še p r i m e r n a l e r nI n e v a r n o s t i z a kakšno epide­ mijo. R e s p a j e . da je voda za uživanj« praktično neuporab­ na, p r e d v s e m zaradi k a l n o s t i okusa l n trdote.

pomagaii

ke, četudi bo potrebno i z m e ­ vprašanje j a v n i h stranišč. N a ­ njati celotne črpalne naprave. gel razvoj k r a j a i n v e l i k dotok V petletnem p e r s p e k t i v n e m l j u d i v mesto to n u j n o terja. načrtu občine je p r e d v i d e n a Izbrati bo t r e b a p r i m e n n l m e ­ gradnja sistema v o d n j a k o v . sti In z g r a d i t i n a l e v e m l n de­ Vodo bomo dobavljaLi lz bližine snem bregu Save po e n o j a v n o Z a d o v i n k a . če bodo r a z i s k a v e J tranišče. ugodne. T o j e zdrava talna — N i n a m znano, s voda l n n i dotoka Save. Upo­ lirakšnim n a m e n o m ste rabljali j o .bodo l a h k o brez nedavno u s t a n o v i l i še razikuževalnih sredstev.

Tako vrtnarijo? bi že naslednje leto d o g r a d i l i vodnjak n o v cevovod p a p r o - — Načrtno smo se loti H u r e ­ vizorično vključili n a vodovod­ jevanja p a r k o v , z e l e n i h p o v r ­ no omrežje. Mesto b i končno šin i t d . T o n a m j e med d r u g i m 1* dobilo dobro vodo. D o leta n a r e k o v a l o , d a smo u s t a n o v i l i 1965 bi dokončali celoten s i ­ lastno v r t n a r i j o , k : bo s k r b e l a stem v o d n j a k o v s p r e d v i d e n i m za vzgojo l n rast p a r k a . P r i ­ rezervoarjem nekje n a Trški čeli s m o torej s h o r t i k u l t u r n o — Kaj nameravate gori. T a k r a t bo ta voda o s k r ­ dejavnostjo. V r t n a r i j a bo pre­ u k r e n i t i , da b i izboljšali bovala tudj naselje v bližin' bivalce o s k r b o v a l a s c v e t l i c a m ' vodo? mesta. in v e n c i . U r e j a l a bo grobove in h k r a t i po naročilu hišnih — Z a rešitev tega perečega — A l i je vprašanje svetov. ustanov, podjetij ln vprašanja smo s tovarno c e l u ­ j a v n i h strunišf še a k t u ­ posameznikov uredila bližnjo loze In, p a p i r j a dosegli spora alno? okolico stanovanjske a l i uprav zum o začasni vključitvi v n j i ­ — Vsekakor Naslednje leto ne zgradbe In jo po želji r e d hov vodovod. T a voda je pre­ no vzdrževalai T e usluge seve­ bomo sistematično u r e j a l ' me cej boljša, s a n i t a r n a inšpekcl da ne bodo brezplačne. V s k l a ­ sto l n njegov zunanji videz ja p a jo bo redno n a d z i r a l a z urbanističnim načrtom Usposobili bomo tudi v o d n j a ­ V z p o r e d n o s tem bo rešeno d u

mesta bo v r t n a r i j a s p r e m i n j a l a nezazidane parcele v cvetoče p a r k e In u r e j a l a otroška Igri­ šča.

P r i urejanju otroških Igrišč pričakujemo tesno sode­ lovanje z Društvom p r i j a t e l j e v m l a d i n e i n stanovanjsko s k u p ­ nostjo.

N a j še d o d a m , d a b o z a o h r a ­ nitev p a r k o v , z e l e n i h površin ter z a r a d i reda l n čistoče v mestu postavljen čuvaj.

-

— V Vidmu-Krškem n i opaziti oglasnih plošč, prometnih znakov, dovo­ ljena p a j e vožnja s k o z i mesto z vprežno živino.

B i n a m h o t e l i i e to po­ jasniti?

— V s e dotlej, dokler je b i ­ la v g r a d n j i cesta s pločniki ter smo u r e j a l i j a v n o razsvet­ ljavo.

Iz tehničnih razlogov nismo moglj n a m e s t i t i o g l a s n i h plošč, n i t i ne p r o m e t n i h zna­ kov. P r o m e t n e znake bomo p o ­ s t a v i l i v k r a t k e m , oglasne p l o ­ šče pa s p o m l a d i . Razmišljamo še o postavitvi propagandnih turističnih plošč.

Vožnja * vprežno živino bo p r e p o v e d a ­ na, brž k o bo urejena ustrezna cesta za S a v o in za m e s t o m P r a v tako bomo pričeli u r e ­ sničevati odlok o prepovedi g o ­ jitve m a l i h živali na obmocjkl mesta.

Drago

Rute*«

ZAPISEK

Gostinstvo in televiziia

OB SEDANJIH KONFERENCAH SZDL

Konferenca n e

16. n o v e m b r a zvečer se je z b r a l o n a u n i v e r z i v L j u b l j a n i n a d 200 članov i n članic Študentskega M o b a o k r a j a N o v o mesto n a r e d n i l e t n i skupšči ni. P r i i l o je t u d i precej gostov: z a s t o p n i k i O b L O , obč. k o m i t e j e v oz. občinskih o d b o r o v S Z D L . i z T r e bnjega, Črnomlja, Senovega, Žužemberka. N o v e g a mesta i n Vidma-Krškega, p r e d s t a v n i k i O L O N o v o mesto, z a s t o p n i k i n e k a t e r i h štipenditorjev ter P r e d s t a v n i k i k u l t u r n e g a življenja i n i o l s t v a v o k r a j a . L e t n a skupščina naših študentov je b i l a Prav. gotovo najboljša, k a r j i h je doslej k l u b s p i oh i m e l . Poročila so b i l a zelo o b j e k t i v n a i n k o n k r e t n a , r a z p r a v a živahna, p r i s p e v e k gostov p a p r a v t a k o tehten i n lep pripomoček z a n a d a l j n j e življenje k l n b a . V e « o t e m b o m o v k r a t k e m i e poročali, našim študentom i n a g i l n e m u v o d s t v u k l u b a p a želimo, d a b i uresničili dobre s k l e p e !

Za zdravo ekonomsko misel V

kratkem, jedrnatem uvo­ du je predsednik Zveze d r u ­ štev ekonomistov Slovenije L e v Grzinič s p r e g o v o r i l v t o ­ rek dopoldne o v e l i k i h nalogah društva, o n j e g o v i v l o g i i n n a ­ m e n u , P o v e d a l je, d a avtorji

Še o televizijski v Novem

oddaji

mestu

V poročilu o t e l e v i z i j s k i o d ­ d a j i » A l i poznaš svoj kraj«? ( D o l e n j s k i l i s t 17. n o v e m b r a 1960) j e p o naključju ( g l e d a l ­ c e m Jn t u d i našemu d o p i s n i k u namreč n i b i l ; n a r a z p o l a g o n i kek program) i z p a d l a p r i p o m ­ ba, d a j e v o d d a j i n a s t o p i l N o vomeščanom d o b r o z n a n i p o ­ d o b a r i n r e z b a r tovariš M e t o d Podbevšek, k i j e p o k a z a l i n n a drobno razlagal neko svojo i n t a r z i j o t e r je žel z a o b o j e h v a ­ ležno p r i z n a n j e občinstva.

— ič

Elektrika j i m bo zasvetila Vaščani Črešnjevca i n M a l e .Lahinje so sklenili, d a v svo­ je vasi napeljejo elektriko.

Vsak kmetovalec bo prispeval 25.000 d i n a r j e v i n n e k a j d r o ­ gov. O s t a l a s r e d s t v a b o d a l a družba.

T u d i vaščani i z K n e ž m s e pripravljajo n a ta dela. Z a l , v d r u g i h vaseh, zlasti v N o v i li^i, za tako pomembne stvari nimajo dovolj razumevanja.

L j u d j e še v e d n o m e n i j o , d a j e e l e k t r i k a »hudičeva s t v a r in da z njo pride tudi strela, ki bo vso vas pobila.- ^ ^

Vojaki čestitajo B e l o k r a n j s k i fantje, k i so p r i vojakih v Bjelovaru čestitajo U p r a v i i n uredništvu l i s t a , v s e m d e l o v n i m l j u d e m l n s v o j i m do­ mačim z a p r a z n i k r e p u b l i k e . — M a r t i n Skof, B n a n k o B r i n e , N i ­ k o Suštaršič, M a r t i n Kozjan, Jože K r a l j .

poročil z a r a d i obsežnosti g r a ­ d i v a niso m o g l i zajeti vsega, zato n a j j a v n a r a z p r a v a o n a ­ četih p r o b l e m i h i n tesnejše s o ­ d e l o v a n j e društev e k o n o m i s t o v z ostalimi organizacijami n a ­ d o m e s t i t a t o , česar v poročilih n i . N a t o j e o t v o r i l 6. r e d n i z b o r društev i n m e d g o s t i p o ­ z d r a v i l člana Republiškega i z ­ vršnega s v e t a i n p r e d s e d n i k a njegovega gospodarskega o d ­ b o r a T o n e t a B o l e t a , državne­ ga sekretarja za finance M a ­ tijo Maiežiča, s e k r e t a r j a z a splošne z a d e v e M i l a n a K r i s t a ­ na, člana tajništva R e p u b l i ­ škega s v e t a s i n d i k a t o v R o m a ­ na A l b r e h t a , ostale predstav-

Iz

Dragatuša

P i o n i r s k a šolska z a d r u g a B e ­ l o k r a n j s k o p o l j e je najboljša pionirska zadruga n a Dolenj­ skem. Z a marljivo i n razno­ vrstno delo v tekmovanju pio­ n i r j e v i n m l a d i h zadružnikov je zasedla tretje mesto v z v e z ­ nem merilu. Pridni pionirji t u d i v j e s e n s k e m času n i s o prenehali z d e l o m : zasejali so nad p o l h e k t a r j a pšenice n a parceli, k i j i m jo je dodelila G l a v n a d i r e k c i j a železnic. Z d a j se p r i p r a v l j a j o n a zaključno p r o s l a v o t e k m o v a n j a , Id b o o b koncu meseca.

T a k r a t b o p r o s v e t n o društvo »Oton Zupančič* uprizorilo mladinsko igro Kislingerjev Izlet, k i je p r e d n e d a v n i m d o ­ živel k r s t n o p r e d s t a v o n a m a ­ riborskem odru.

Po dolgem presledku so v Dragatušu ponovno zavrteli film. P r i p r v i predstavi je b i ­ lo precej gledalcev.

V o k v i r u meseca Ljudske tehnike je b i l o predavanje o gozdarstvu. P r e d a v a l je refe­ r e n t z a g o z d a r s t v o p r i občin­ skem ljudskem odboru. Poslu1

5. d e c e m b r a

zanimivo

predavanje na 0 L 0 Dopisujte v Dolenjski U s t !

Tekstilci v mesecu tehnike V mesecu tehnike smo so­ delovali tudi tekstilci. Naši člani Društva inženirjev i n tehnikov so bili pripravlje­ ni za predavanja n a novo­ meških srednjih šolah, omo­ gočili smo obisk obratov pod strokovnim vodstvom in organizirali ekskurzijo v sorodna podjetja. Zdaj, k o je mesec tehnike potekel, smo Imeli strokovni posvet, kjer smo analizirali naSe delo l n ugotovili, da smo v tem mesecu mnogo korist­ nega pridobili, zlasti z o b i ­ s k o m »Tekstilstroja-, »»Zo­ r e « v Zagrebu, » V a r t e k s a ln » D r v o z a - v Varaždinu.

Ogledali smo si tudi nafto prvo tovarno tekstilnih strojev, k i Je zrasla iz obrt­ nega podjetja. Zaposluje ze okoli 800 delavcev i n usluž­ bencev in izdela vsak dan 4 statve, od katerih so ene volnarskega tipa. Stroji so dobri i n so se v naSih t k a l ­ nicah prav dobro obnesli.

Pri ogledu tekstilnih to­ varn smo videli obrate ln Izmenjali Izkušnje z njiho­ v i m i strokovnjaki. V Z o r i l n v nasi največji volnarski tovarni Varteks so nas lepo sprejeli i n n a m razkazal! obrate. Povsod smo videli, da zamenjujejo stari strojni park z novim. Mnogo novih strojev so izdelale domače tovarne.

V Varteksu smo videli tudi lepo urejen k o n ­ fekcijski obrat in opazili, da imajo veliko izbiro naj­ različnejših oblačil. Podjet­ je i m a po vsej državi po­ slovalnice. P o ogledu tovar­ ne smo imeli s tamka.ISnjtml vodilnimi uslužbenci kratek razgovor o proiz­ vodnji, organizaciji ln n a ­ činu plačevanja. Organiza­ cija t« tovarne Je zelo komplicirana, saj so v s k ' o pu podjetja tri tovarne.

Vsaka od njih Ima svoj upravni aparat ln svoj de­ lavski svet, za vse skupaj pa Je centralni delavski •vet ln uprava.

V i d e l i smo tudi tovarno utenztllj nrvoza.

Pod'e'Je Ima veliko izbiro n r e d w tov za tekstilno indttstrlfo.

Najbolj nas le zanimata Iz­ delava čoln'čkov. V vri— • s t " l e m č u n smo r-l ogle­ dali Varaždin, nnto os smo •e. polni novih vtiso'-. nlh domov. .

B. P.

5. d e c e m b r a bo p r i r e d i l a n o ­ vomeška podružnica Društva s o c i a l n i h delavcev v sejni dvo­ rani O L O ob 8. u r i dopoldne sestanek za člane iz N o v e g a mesta. Trebnjega i n Žužem­ b e r k a . P r e d a v a l a bo O l g a K r a i ­ gher lz Ljubljane o »Stano­ vanjski skupnosti in socialnem delu«.

Predavanja se lahko udeleže v s i , k i se zanimajo .za p r o b l e m a t i k o s tega področja.

n i k e , goste i n d e l e g a t e , še p o ­ sebej p a predstavnike organov o b l a s t i i n družbenih o r g a n i z a ­ cij i z novomeškega o k r a j a .

Predsednik O L O Niko Belopavlovič j e n a t o v i m e n u go­ s t i t e l j e v p o z d r a v i l v s e goste i n d e l e g a t e i n zaželel z b o r u p l o d ­ no delo. P o u d a r i l je, d a i m a z a s e d a n j e z b o r a v našem o k r a ­ ju poseben p o m e n prav zato, k e r z a r a d i številnih g o s p o d a r ­ s k i h težav v n a g l e m r a z v o j u še posebej potrebujemo zdravo, ekonomsko misel. Po izvolitvi o r g a n o v j e z b o r v t o r e k , 22., i n v s r e d o , 23. n o v e m b r a , n a ­ daljeval svoje plodno delo, o čemer b o m o še poročali.

n a m

pišejo

šalce j e s e z n a n i l s s t a n j e m v belokranjskih gozdovih i n z načinom, k a k o izboljšati go­ zdove. Predavatelj je govoril t u d i o p e t l e t n e m načrtu z a g o ­ zdarstvo v Beli krajini.

Jad. čestitke

za

praznik

z b o r

v o l i v c e v !

V s r e d o 16. n o v e m b r a s o v N o v e m m e s t u n a p o s v e ­ t o v a n j u p r e d s e d n i k o v občinskih o d b o r o v Z S D L r a z ­ členili d e l o d o s e d a n j i h k r a j e v n i h k o n f e r e n c . O d b o r i so j i h s k r b n o p r i p r a v i l i , poročila s o b i l a t e h t n a , d o v o l j p o d r o b n a i n t u d i k o n k r e t n a . N a j v e č je b i l o r a z p r a v o k r a j e v n i p r o b l e m a t i k i : o k o m u n a l n i h g r a d n j a h kot so p o p r a v i l a poti, vodovod, e l e k t r i f i k a c i j a , ureditev n a ­ s e l i j i t d . P o v s o d so se p o g o v o r i l i t u d i o t e m , k o l i k o b o d o p r e b i v a l c i z a rešitev naštetih vprašanj p r i s p e v a l i s a m i . N i s o p o z a b i l i n a družbene o r g a n i z a c i j e t e r o r g a n e družbenega u p r a v l j a n j a . R a z p r a v l j a l i s o t u d i o n j i h .

V l o k a l n e m mariiiu so k o n f e r e n c e z a j e l e v s o p r o b l e ­ m a t i k o d o v o l j široko i n so b i l e m n o g o boljše k o t d o ­ s e d a n j i občni z b o r i Z S D L .

K o n f e r e n c e p a k l j u b t e m u n i s o uresničile g l a v ­ nih nalos, k i j i h nalagata novi statut i n program, spre­ j e t a n a V . k o n g r e s u . O s n o v n a o r g a n i z a c i j a Socialistične z v e z e je občinska o r g a n i z a c i j a , k r a j e v n a organizacija p a n a j b o občinski l e v pomoč. V r a z p r a v a h o k r a ­ j e v n i h p o t r e b a h so n a k o n f e r e n c a h pogostokrat pre­ v l a d o v a l a o z k a lokalistčna g l e d a n j a , k i z a s t o p a j o I n ­ t e r e s e k r a j a , neupoštevaje r a z v o j občine k o t c e l o t e i n n j e n e g o s p o d a r s k e zmožnosti. Bodočnost v s a k e g a našega državljana j e o d v i s n a p r a v o d občine, s a j se b o d o l a h k o o k r e p i l e družbene službe i n b o r a s l a živ­ l j e n j s k a r a v e n p r e b i v a l c e v Je, če s e b o h k r a t i o k r e ­ p i l o t u d i g o s p o d a r s t v o v občini. Lokalistično pouda­ r j a n j e p o m e n a s l a b o v z d r ž e v a n e p o t i a l i šolske s t a v b e z d o k a z o v a n j e m : m i b i že, če n a m b i občina d a l a d e n a r , j e škodljivo, če n i s m o p r e j presodili i , s kakšnimi s r e d s t v i občina r a z p o l o g a .

Z a r a d i takšnih stališč v r a z p r a v a h so m n o g e k r a ­ jevne konference izzvenele bolj k o t zbori volivcev i n m a n j k o t k o n f e r e n c e Z S D L . Socialistična z v e z a m o r a v r a z p r a v i upoštevati c e l o v i t o s t področja občine i n posameznemu k r a j u odrediti prostor, k i m u v razvoju vse občine p r i p a d a . N j e n a g l a v n a n a l o g a je u r e j a t i odnose m e d l j u d m i , zato m o r a p r a v i l n o usmerjati vse p r e b i v a l c e i n v s e družbene o r g a n i z a c i j e , d a b i r a z v o j občine p r a v i l n o d o u m e l i m v n j e j s o d e l o v a l i .

T u d i vloge i n nalog sekcij pravilno ne pojmujemo.

P o g o s t o k r a t j i h »ustanovimo*' t a k o , d a g r a d b e n i a l i kakršenkoli d r u g i o d b o r p r e i m e n u j e m o v s e k c i j o . N a ­ pačno je m i s l i t i , d a m o r a m o n a k r a j e v n i k o n f e r e n c i s e k c i j e že u s t a n o v i l i . B o l j e b o , če b o m o i z r a z p r a v e r a z b r a l i k a j e n a j b o l j boleče i n u g o t o v i l i : to t e ž a v o pa b i l a h k o rešila s e k c i j a . N a t o b o d o do'očili s k u p i n o članov, k i p r o b l e m p o z n a j o , t i n a j g a t e m e l j i t o p r e m e l j e j o . K r a j e v n i o d b o r S Z D L b o šele n a t o s k l i c a l z a ­ interesirane prebivalce, ti p a bodo kot ljudska tri­ buna o predloeu razpravljali i n sekcijo ustanovili.

Sekcija bo le tako postala organizator akcije.

P r e m i s l i m o , k a j i e n a našem področju najnujnejše, o c e n i m o s v o j e zmožnosti i n šele n a t o u s t a n a v l j a j m o sekcije!

Težišče d e l a Socialistične z v e z e j e v občini k r a ­ j e v n a o r g a n i z a c i j a , j e t o r e j l e d e l občinske o r g a n i z a ­ c i j e . Z a t o m o r a o v s e m r a z p r a v l j a t i s takšnega s t a ­ lišča. Socialistična z v e z a j e h k r a t i k o t najširši o r g a n družbenega u p r a v l j a n j a , v k a t e r e g a prerašča, u s m e r ­ j e v a l e c d e l a družbenih o r g a n i z a c i j i n o r g a n o v druž­ b e n e g a u p r a v l j a n j a . Z a t o se l e t e m n e s m e o d v z e m a t i n j i h o v i h n a l o g . N a k o n f e r e n c a h , k i s o še p r e d n a m i , m o r a m o t o d v o j e b o l j upoštevati.

1

Z a naš največji p r a z n i k — dan r e p u b l i k e — t o p l o čestita vsem delovnim kolektivom, Okrajnemu komiteju LMS. Občinskemu komiteju L M S , v Žužemberku i n A k t i v u L M S na D v o r u ter p o z d r a v l j a do­ mače A l o j z C a n j k o , v o j a k i z Zagreba.

Za

dan

republike

prisrčno p o z d r a v l j a Sevničane i n domaČe, k a k o r t u d i s o r o d ­ nike i n prijatelje iz Sevnice, m o r n a r I v a n K o z i n c , k i služi vojaški r o k v S p l i t u .

U v o z

in

izvoz

—

Obrtna podjetja dobivajo p r e m a l o d e v i z n i h sredstev za nakup opreme v inozemstvu.

Domača i n d u s t r i j a proizvaja že številne s t r o j e , v e n d a r je p r o i z v o d n j a še p r e m a j h n a , t a ­ k o d a m o r a j o naročniki p o g o ­ sto čakati d l j e časa. Z a t o so o b r t n a p o d j e t j a i z našega o k r a j a l a n i u v o z i l a z a približno 40 m i l i j o n o v v r e d n o s t i o p r e m e i z i n o z e m s t v a . L e t o s je b i l o d o ­ b r e n z n e s e k 150 m i l i j o n o v d e ­ v i z n i h d i n a r j e v , o p r e m e p a je b i l o n a b a v l j e n e le z a 60 m i l i ­ j o n o v , k e r n o v i način d e v i z n e ­ ga k r e d i t i r a n j a n a k u p v ino­

O p a t i j a 60, D a n s k a — J u g o s l a v i j a (nogomet), » P o ­ znaš s v o j k r a j - i n n e v e m še k a t e r e t e l e v i z i j s k e o d d a j e privlačijo o b i l o g l e d a l c e v . Pač . . . o privlačnosti s p o ­ r e d o v v e d o več p o v e d a t i p r i v a t n i i n o s t a l i l a s t n i k i t e l e v i z o r j e v , n a j b o l j p a gostišča.

V enem izmed naših gostišč s o n a m o n d a n potožili: — Z a r a d i televizije s m o se s p r l i s s v o j i m i n a j ­ boljšimi g o s t i . N i s m o j i h namreč p u s t i l i v s a l o n , k j e r j e t e l e v i z o r , k e r so b i l i že v s i sedeži z a s e d e n i . Z g o d i se namreč, d a se včasih n a t r p a v d v o r a n o t o l i k o l j u d i , da n a t a k a r j i ne m o r e j o streči. N e k a t e r i navdušeni g l e ­ d a l c i se p o v z p n o t u d i n a s t o l e , d a b o l j e v i d i j o . S e v e d a se včasih k a k s t o l z l o m i , o s t a l i p a s e omažejo. D r u g i m se spet o b zaključku o d d a j e t a k o m u d i d o m o v , d a » p o z a b i j o - p l a č a t i . . . Z a r a d i t a k i h ubežnikov j e i m e l n a t a k a r že o k o l i 4000 d i n i z g u b e . M i p a s m o k u p i l i t e l e v i z o r zato, d a b i i m e l i gostje več r a z v e d r i l a . V k i n o d v o r a n o g r e Ie t o l i k o l j u d i , k o l i k o r j e sedežev, v go­ stišče p a n a v a l i j o n e g l e d e n a p r o s t o r . S e v e d a s o r e d n i s h r a n o n i t i s pijačo. gostje p r i t e m prikrajšani, n e m o r e j o j i m streči n i t i Zaključek: naši l j u d j e se obnašajo včasih z e l o n e k u l t u r n o s a m o z a t o , d a b i v i d e l i kakšno k u l t u r n o prireditev.

o

NOVO:

i s

b z r

r

tesno

p o v e z a n a

z e m s t v u otežkoča. P o d j e t j e m o ­ ra namreč s a m o s k l e n i t i s tujim dobaviteljem pogodbo l n se d o g o v o r i t i o p r e v z e m u . K e r so o b r t n a p o d j e t j a večinoma m a j h n a , j i m to povzroča p r e ­ cej težav. P r i z n a t i p a m o r a m o , d a j e v o b r t i vse p r e m a l o z a ­ n i m a n j a z a izvoz. L e s n a obrt je izvažala m n o g o s v o j i h i z ­ d e l k o v , i z v o z p a je v s e m a n j ­ ši, d e l n o t u d i z a r a d i tega, k e r je b i l o m n o g o nevšečnosti s p o ­ s r e d o v a n j e m p o d j e t i j , k i so obrtne izdelke prodala v ino­ z e m s t v o . Letošnji i z v o z je z a t o za 150 m i l i j o n o v manjši, k o t b i sicer l a h k o b i l .

454 učnih p o g o d b , v 1. 1959-60 j e s k l e n i l o p o g o d b e l e še 442 v a j e n c e v , v letošnjem l e t u p a so v a j e n c i z r a z n i m i o b r t n i m i p o d j e t j i p o d p i s a l i s a m o 402 uč­ n i p o g o d b i . D o t o k v a j e n c e v je torej v s a k o leto manjši. K t e ­ mu je mnogo pripomoglo p r i ­ učevanje n a d e l o v n e m m e s t u v i n d u s t r i j i , saj s e m a r s i k a t e r i m l a d kmečki f a n t raje odloči za i n d u s t r i j o , k j e r t a k o j d o b i ­ va p r e j e m k e , k o t p a d a b i se tri a l i štiri l e t a k o t v a j e n e c učil o b r t i i n p r e j e m a l s o r a z ­ m e r n o n i z k o vajeniško n a g r a ­ do. Š t e v i l o v a j e n c e v , k i s o e v i ­ dentirani pri Okrajni obrtni z b o r n i c i , s e b o zmanjšalo še bolj, k e r vajencev, k i se v i n ­ dustriji uče r a z n i h o b r t n i h Pozdravite

svojce'v

z DOLENJSKIM LISTOMt

Na-.

o

b

r

a

e

d

i

š

Prvo o b r t n o - Izobraževalno središče v našem o k r a j u že d e ­ luje v K o v i n a r s k i zadrugi v V i d m u - K r š k e m . Tamkašnjj k o ­ v i n a r j i so se izobraževanja res­ n o l o t i l i , saj vedo, d a je s t r o ­ k o v n a i z o b r a z b a pogoj uspeš­ ne p r o i z v o d n j e . Z a t o so v p o d ­ j e t j u u s t a n o v i l i izobraževalno središče.

S p e c i a l n i v a r i l n i tečaj, k i posreduje o b i s k o v a l c e m vse o d začetnega d o najvišjega z n a ­ nja i z v a r i l n e s t r o k e , p o t e k a v Kovinarski zadrugi v V i d m u Krškem. K e r p o d n e v i v d e l a v ­ nicah n i dovolj prostora, se d e l a v c i izobražujejo zvečer i n ponoči. K o v i n a r s k a z a d r u g a j e pokazala mnogo razumevanja t u d i z a izobraževanje d e l a v c e v iz manjših p o d j e t i j s v o j e s t r o ­ ke, k i izobraževalnega središča ne morejo ustanoviti. Sprejela j i h b o v s v o j e tečaje. T i d e l a v ­ ci s e b o d o d o p o l d n e m e d r e d ­ nim d e l o v n i m časom priučev a l i s o d o b n i m načinom d e l a . teoretično z n a n j e p a b o d o p r i ­ d o b i v a l i p o p o l d n e i n zvečer.

K o v i n a r s k a zadruga j i m bo de­ l o m e d r e d n i m d e l o v n i m ča­ som, čeprav s e b o d o t a k r a t le priučevali, c e l o plačala.

O b r t n i p o d j e t j i K o v i n a r , Čr­ nomelj in Mizarstvo v Treb­ n j e m b o s t a s pomočjo O k r a j n e obrtne zbornice ustanovili svo-

s t r o k , n e b o d o več šteli z a o b r t ­ ne. Učno p o g o d b o z a o b r t b o ­ do v a j e n c i l a h k o odslej p o d ­ p i s a l i šele n a t o , k o b o p o k l i c n a posvetovalnica ocenila njihovo s p o s o b n o s t z a določeni p o k l i c , pa t u d i p o p o l n a o s e m l e t k a b o potrebna. Zdaj i m a predpisano Šolsko i z o b r a z b o l e 30 o d s t . v a ­ j e n c e v . V s e našteto, p r e d v s e m pa priučevanje n a d e l o v n e m mestu, bo v p l i v a l o n a to, d a b o m a n j v a j e n c e v , z a t o se J i h bo o d s l e j v s a k o l e t o vključilo v u k l e 200.

ž č

r

e

a

I

n

o

a

j i o b r t n i izobraževalni središči, k j e r se b o d o izobraževali t u d i d e l a v c i manjših p o d j e t i j iste stroke.

Konfekcija Lisca v Sevnici že d l j e časa uspešno u p o r a b l j a priučevanje n a d e l o v n e m m e ­ stu. N e k v a l i f i c i r a n e d e l a v k e i z p o d j e t j a se v s a k o n e d e l j o z b e ro n a p r e d a v a n j i h , kjer j i h s t r o k o v n j a k i poučujejo i n s e ­ znanjajo z delom i n proizvod­ nimi postopki. Konfekcija L i ­ sca b o letos u s t v a r i l a z a 250 milijonov bruto proizvodov, p r i h o d n j e leto p a k a r z a 400 milijonov, če j i m b o u s p e l o dobiti 8 m i l i j o n o v d i n a r j e v za n a k u p n o v i h strojev.

Pismo

iz

Zagreba

» Z a 29. n o v e m b e r želim u p r a v j l n uredništvu Vašega l i ­ sta še m n o g o u s p e h o v p r i n a ­ daljnjem širjenju domačega l i s t a , k i j e posebno p r i l j u b l j e n pri n a s v o j a k i h , h k r a t i p a p o ­ z d r a v l j a m svoje prijatelje. P e ­ ter J o r d a n , v o j a k i z Z a g r e b a . Pozdrov

Belokranjcem

B e l o k r a n j s k i fantje, k i služI­ jo vojaški r o k v NLšu. se več­ k r a t spominjajo domačih k r a ­ jev zato pošiljajo v s e m B e l o ­ k r a n j c e m . posebno p a domačim, m l a d i n i i n znancem, lepe p o ­ zdrave s čestitkami za 29. n o ­ v e m b e r . — F e r d i n a n d Potočnik, Još« Brodarič. B o r i s Mokrović, Čestitka i z J U V o j a k D r a g o Prešeren iz P o t o v r h a , k i je p r i v o j a k i h v N o ­ v e m S a d u , toplo p o z d r a v l j a vsa naročnike i n b r a l c e našega l i ­ sta za 29. n o v e m b e r . Zlasti p a očeta i n m ? m o , k a t e r i m a želi za m i n u l o p r a z n o v a n j e še mnogo z d r a v i h i n v e s e l i h let v k r o g u svoje družine.

Razveselite sorodnike v tuji­ ni z Dolenjskim

listom!

A v t o p r o m e t »Gorjanci«

tujini

r o C i t o U m j * • hvaležniJf Vam bodo zm p o i o r n o e t ! jM

n

o

Problem: vedno manj vajencev V družbenem o b r t n e m s e k ­ t o r j u s e uči z d a j 556 v a j e n c e v , v z a s e b n e m p a 744. V učnem l e t u 1958-59 s o v a j e n c i s k l e n i l i

t

Potovalni u r a d H 0 V 0 M E S T O o t v a r j a n a željo p r e b i v a l s t v a i n z a r a d i lepše ter h i t r e j i e povezave B E L E

* RAJ INF

s glavnim

mestom

republike

NOVO AVTOBUSNO PROGO

K a n d i j s k i v r t e c je

gotov

1. C r n o m o l j - M e t l i k o - N o v o 4.40 5

K a n d i j s k i vrtec j e gotov i n b o te d n i s p r e j e l p r v e o t r o k e pod streho. K e r je v mestu, zlasti n a desnem bregu K r k e , precej z a n i m a n j a zanj, smo n a p r o s i l i t o v . Škofa, p r e d s e d ­ nika Stanovanjske skupnosti v K a n d i j i , k i si je z a vrtec mno­ go p r i z a d e v a l , n a j n a m p o v e , kako bo posloval.

Odgovoril

n a m je

takole:

— Vrtec bo v sklopu Stano­ vanjske skupnosti Kandije.

G r a d i l o ga j e podjetje P i o n i r , o p r e m o v v r e d n o s t i p r e k o ene­ ga m i l i j o n a d i n a r j e v p a s m o d o b i l i i z z v e z n e pomoči. K a n ­ dijski vrtec bo ena najsodob­ nejših otroških u s t a n o v v S l o ­ veniji i n upamo, da bodo star­ ši i n v s a naša s k u p n o s t z n j i m zadovoljni. V r t e c b o sprejel o k o l i 60 o t r o k , k i b o d o v u s t a ­ n o v i d o b i v a l i m a l i c o i n p o že­ lji tudi kosilo ali zajtrk Vzdrževanje b o po p r e d r a ­ čunski k a l k u l a c i j i s t a l o 2000 d i n , 300 d i n b o znašal p r i s p e ­ vek z a učila, s k u p n o torej 2300 d i n z a o t r o k e , k i b o d o v vrtcu malicali in kosili. Za tiste, k i b o d o r a z e n tega p r e ­ j e m a l i še z a j t r k , b o meseč.-i p r i s p e v e k znašal 2500 d i n . V začetku b o d o starši plačeval' a k o n t a c i j o , d o k l e r s e n e ugo­ t o v i , če b o z n e s e k z a d o s t o v a ' za k r i t j e vseh potreb.

Preti o t v o r i t v i j o v r t c a b o s k l i c a n se s t a n e k z v s e m i starši, k i so p r . j a v r l i o t r o k e (doslej j e p r i j a v nad 65"), k j e r s e b o m o p o m e ­

n i l i , a l i n a j v r t e c p o s l u j e v e n i d o b i l i , zadošča l e z a 25 d o 30 ali v dveh izmenah. o t r o k a n a m m a n j k a stolčkov, V ustanovi bodo zaposlene miz in r a z n i h drobnarij za naj­ štiri moči. U p r a v n i c a - v z g o j i t e - m a n j 30 malčkov. Z a r a d i tega l j i c a , še e n a v z g c r a s t r o k o v ­ j e izvršni o d b o r S t a n o v a n j s k e n a moč t e r k u h a r i c a i n k u ­ s k u p n o s t i z a p r o s i l v s a p o d j e ­ h i n j s k a pomočnica k i b o h k r a ­ tja v K a n d i j i z a pomoč, v e n ­ ti o p r a v l j a l a hišniške p o s l e . d a r s o p r a v najmočnejše go­ S t r o k o v n e moči b o d o plača­ s p o d a r s k e o r g a n i z a c i j e pomoč ne i z prosvetnega proračuna o d k l o n i l e .

Nekatera manjša O b L O , pomožno o s e b j e p a b o p o d j e t j a p a so p o k a z a l a v s e plačeval v r t e c . O k r a j n i z a v o d r a z u m e v a n j e i n so p r i s p e v a l a za pospeševanir g o s p o d i n j s t v a precejšnje vsote.

Tako je bo n u d i l k u h a r i c a m vso po­ O b r t n o podjetje E P A d a r o v a ­ moč, d o k l e r se n e b o d o n a ­ lo 35.000 d i n . K o v i n a r 10.000 vadile n a delo, tako d a bo h r a ­ din, Kmetijsko gospodarsko na pestra i n sestavljena p o p o s e s t v o 20.000 d i n i n N o v o l e s p r e d p i s a n i kalorični v r e d n o s t i . 50.000 d i n . M i z a r s k o p o d j e t j e Ker p a o p r e m a , k i s m o \c O p r e m a l e s bo n u d i l o pomoč :

pri izdelavi opreme. S t e m denarjem bo upravni odbor vrtca, k i je b i l pred nedavnim imenovan, nabavil manjkajo­ čo o p r e m o i n kurjavo, brez k a t e r e v r t e c n e m o r e začeti z delom.

T o p a še n i v s e . V r t c u m a n j ­ k a Še z u n a n j e igrišče. M o ž n o ga b o u r e d i t i v n e k a j m e s e ­ cih n a sosednjem travniku, vendar bo zadostoval le za po­ t r e b e v r t c a . K e r je z n a n o , d a je N o v o mesto eno r e d k i h mest, ki nima primernih igrišč z a o t r o k e , s m o u s t r e z n o igrišče p r e d v i d e l i n a n a c i o n a ­ l i z i r a n e m v r t u d r . Ivanetiča.

Stanovanjska s k u p n o s t j e že p r o s i l a Občinski l j u d s k i o d b o r , naj se z l a s t n i k o m d o g o v o r i 2lede plačila o z i r o m a odškod­ nine. T a k o b i l a h k o vsaj z a ­ visno rešili vprašanje otroških istanov v mestu.

V spodnjih prostorih vrtca oo o s t a l o p r e c e j p r o s t o r a n e i z ­ koriščenega. T u b i l a h k o , če b i nam u s p e l o p r i t e g n i t podjetja, oripravfli prepotreben prostor za s t a n o v a n j s k o s k u p n o s t i n rinožične o r g a n i z a c i j e terena K a n d i j a . D v o r a n a z a 40 d o 50 udi bi lahko u p o r a b ^ a h za "stanke, proslave in poaob.o.

Upravnemu odboru vrtca. ^ebju l n S t a n o v a n j s k i s k u p •'-»sti K a n d i j a f.elimo. da bi M i h o v a p r i z a d e v a n j a ne bite •amgn i n da bi n.ijetei* o r i merodainih ^initeljih na razu­ mevanje i n podporo: R. B . ;

V

temle

prizidku

prostori

prvega

novega,

stanovanjskega

prepotrebnega

bloka

otroškega

v

Kandiji

vrtca

so

m e sto-Trebnje-L j ubijana

po n a s l e d n j e m v o z n e m 1

Odhod

0

*«•** T.25 w

Za

prihod

ČRNOMELJ METLIKA NOVO MESTO TREBNJE LJUBLJANA

redu: prihod

odhod

19M 19.00 18.15 17.50 17.00

boljšo t v e z o S U H E K R A J I N E B L J U B L J A N O

2. H i n j e - D o b r e p o l j e - T u r j a k - G r o s u p l j e - L i u b l j a n a 5.40 jdhod HI NJE prihod 16.05 6.26 DOBREPOLJE 15.20 6.42 TURJAK 15.03 145.

POD TABOR 14.50 7.05 GROSUPLJE 14.40 LJUBLJANA 7.30 prihod odhod 14.15 N o v a zveza S U H E K R A J I N E z N O V I M M E S T O M S. D o b r e p o l j e - Z a g r a d e c - D o l e n j s k e 7.05 7.55 8.40 9.10

odhod

prihod

Topllce-Novo

mesto DOBREPOLJE prihod ZAGRADEC DOLENJSKE TOPLICE NOVO MESTO odhod

14.50 13.38 12.55 12.30

4. V z p o s t a v i s e n o v a a v t o b u s n a p r o g a N o v o m e s t r 12.50 13.15 13.25 SPREMENI

odhod prihod

Kostanjevica NOVO MESTO prihod ŠENTJERNEJ K O S T A N J E V I C A odhod

SE VOZNI

RED NA

5. N o v o m e s t o * T r e b n j e - i v a » Č n a

AVTOBUSNI

14.10 13.45 13.35 PROGI

gorica-Grosuplje-

Ljubljana tako. da se i s dveh a v t o b u s n i h prog uvede ena. d m ga p a je vezana na novo avtobusno progo C R N O M E L J LJUBL.IANA NOVO MESTO nrihod 13.15 20.30 5.45 13.30 odhod TREBNJF 6.10 13.55 12.50 20.03 6.35 11.20 IVANCNA GORICA 12.25 19.40 14.35 6.50 G R O S U P 1 .11 12.10 19.2S 7.15 15.00 p r i h o d L J U B L J A N A odhod 11.45 19.00 G o r n j i v o z n i red velja od 25 n o v e m b r a 1930 dalje.

Obran

DOLENJSKI

S

Da

Stev. 4 7 - 4 8 (557—558)

LIST

bo v e č metliške č r n i n e

V metliški občini p r i p r a v l j a j o e b n o v o 83 h a v i n o g r a d o v . Z a ta dela — k i bodo trajala predvi­ d o m a pet let. i z v a j a t i p a j i h b o d o začeli p r i h o d n j e leto. k o bodo dobili n a razpolago sred­ stva na zveznem natečaju — b o d o p o r a b i l i 130 mM i j ono v d i n a r j e v . V i n o g r a d e bo o b n a v |)aLa metliška k m e t i j s k a z a d r u ifa, k i p a bo o d s t o p i l a n e k a t e r a d e l a tudi d r u g i m g o s p o d a r s k i m organizacijam.

S k u p n o j e v metliški občini o k o l i IGO h a v i n o g r a d o v , pogreb­ n i h o b n o v e . O b n o v i l i j i h bodo najprej polovico.

Obnovitveni pas se razteza od V i n o m e r a (kjer bodo obnoviili 28 ha), p r e ­ ko Vidošičev (kjer bo o b n o v l j e ­ n i h 33 ha), do Drašič (kjer bodo o b n o v i l i 22 ha). M i m o grede naj o m e n i m o , da spada to področje v b e l o k r a n j s k i v i n o r o d n i okoliš, ta p a v P o s a v s k i vinogradniški rajon. P o kmetijski rajonizaciji, Izdelani p r i O Z Z N o v o mesto, je tu p r e d v i d e n o vinogradništvo, laj so teren, podnebje i n z e m l j a xelo p r i m e r n i p r e d v s e m za z n a ­ no metliško črnino i n n e k a t e r a e o r t n a črna v i n a . Z a r a d i južne lege v i n o g r a d o v dozori t u g r o z d ­ j e t u d i 14 d n i prej k o t v d r u ­ gih s l o v e n s k i h k r a j i h .

Metliški v i n o g r a d i so stari nad 60 let, r e n t a b i l n a d o b a t r t pa Je 40 let — se p r a v i , d a so res n u j n o p o t r e b n i obnove. Z a r a d i •tarosti t r t dajejo vinogradi vinogradnikom manj. kot p a » n i v l a g a j o vanje.

Z e m l j a n a k a t e r i je p r e d v i d e ­ n a obnova, je 90 odstotkov last z a s e b n i h v i n o g r a d n i k o v . Večina v i n o g r a d o v , p r e d v i d e n i h za o b ­ n o v o , je s t a r i h , nekaj p a celo ie opuščenih. Z a obnovo bo s k r ­ bela kmetijska zadruga. Vino­ g r a d n i k o m , k i ne bodo p r i s t a l i na obnovo, bo z uporabo zakona o racionalnem (imnem) izkori­ ščanju zemljišč z e m l j a , p r e d v i ­ dena z a obnovo, odvzeta za d o ­ bo d e s e t i h let in o b n o v l j e n a .

Po desetih l e t i h bo d o b i l v i n o ­ g r a d n i k zemljišče nazaj.vendar bo m o r a l p o v r n i t i z a d r u g i v s a v zemljišče vložena sredstva.

V e r j e t n o pa ne bo t a k i h p r i ­ m e r o v , sai so ljudje doslej n a z b o r i h v o l i v c e v precej r a z p r a v ­ l j a l i o o b n o v i i n u v i d e l i , d a je n a p r e d e k v vinogradništvu m o ­ goč l e s sodobno obdelavo. N e ­ k a t e r i ugibajo, če naj k a r n e ­ h a l o obdelovati v i n o g r a d e , d r u ­ gi se spet m e n i j o , če b i d a l i zemljo v najem a l i b i šli m o r ­ da v kooperacijo i t d . Z a r a d i te­

Za

ga bo treba l j u d e m čimprej po­ j a s n i t i , kdaj i n k j e bodo začeli o b n a v l j a t i i n kdaj bo prišla p a r ­ cela določenega v i n o g r a d n i k a na vrsto.

O b n o v a 1 h a bo s t a l a 1,4 m i l i ­ jona d i n a r j e v . K e r je k r e d i t 15l e t e n , ga bodo m a r a l i k o o p e r a n ­ ti o z i r o m a zadruga vračati v letnih obrokih po približno 90.000 d i n a r j e v za 1 h a . K r e d i t

Ljudje

so

z a

s t v i n delo K Z ( u m e t n i gnoj, s t r o j n a d e l a . s t r o k o v n a služba i'd.) i n v i n o g r a d n i k a — koope­ r a n t a (domači gnoj, ročno delo itd.). D o b l j e n a z n e s k a bodo p r i ­ m e r j a l i t e r u g o t o v i l i odstotek udeležbe obeh s t r a n k ( K Z i n kmeta), n a k a r bodo u s t v a r j e n i dohodek (in t u d i dobičel:) v ugotovjenih odstotkih razdelili (n. p r . 6 0 % z a d r u g i , k e r je v l o a

s a m o p r i s p e v e k

Metliški o b r a n i dajejo v o b l i k i k r a j e v n i h samoprispevkov vedno več sredstev za reševanje r a z n i h perečih k o m u n a l n i h problemov. Seveda pa prispeva deležu volivcev večji del še občina aH gospodarske organizacije.

• V s a m i Metliki ljudje že razpravljajo o podaljšanju krajevnega samoprispevka za eno leto. Porabiti ga nameravajo za ureditev pločnikov ob novi cesti.

(I>anski samoprispevek je bil porabljen za asfaltiranje ceste.) Dokončno bodo o po­ dal jJanju krajevnega samoprispevka razpravljali in sklepali na zboru volivcev.

• V Podzemlju so volivci že sprejeli sklep, da bodo uvedli krajevni samoprispevek. Porabitt ga nameravajo za dograditev še nega razreda p r i šoli.

• V vaseh Božakovo ln Drašiči so tudi sklenili uvesti krajevni samoprispevek. P o r a b i l i ga bodo za popravilo šole in stanovanj za učitelje ter za gradnjo vodnjaka.

H Z a železniški postaji Gradac in Rosalnice bodo prebi­ valci prispevali potrebno količino lesa. V G r a d a c u gradnja po­ staje že dobro napreduje, v Posalnicah pa so začeli kopati te­ melje. Ostala sredstva za gradnjo obeh postaj bo prispevala direkcija J Z .

• V P r i m o s t k u so volivci izvolili 3-članski odbor, k i bo organiziral in vodil popravilo potov. Najprej bodo razširili pot P r i m o s t e k - O t o k . Vaščani so ugotovili, da je v vasi po­ trebna tudi javna razsvetljava, da bo treba stari most po­ dreti in napraviti novega in da je porebna popravila tudi ce­ sta. T e h stvari ne bodo mo-*li urediti sami, zato upajo, da j i m bo p r i tem pomagal občinski ljudski odbor.

(anuitete) bodo začeli odplače­ v a t i , k o bodo dosegle trte p o l n o rodnost, se p r a v i štiri, pet let o obnovi. Ce bodo šli kmetje v kooperacijo s K Z , potem s i bodo r a z d e l i l i dohodek tako: najprej bodo od s k u p n e u s t v a r iene v r e d n o s t i odšteli anuitete (90.000 d i n za 1 ha), k i j i h mo­ rajo v r n i t i d a j a l c u posojila, n a ­ to p a bodo sešteli vložena s r e d 0

žila 60 odstotkov sredstev. 40 odstotkov kooperantu, k e r je vložil 40 odst. sredstev). O d s t o ­ tek bo seveda l a h k o drugačen — p o k a z a l a ga bo p r a k s a . Z a roč, no delo v v i n o g r a d i h bodo p r e d ­ pisane še posebne n o r m e . N i še določeno, kaj bodo kooperantje p r o d a j a l i : mošt ali grozdje.

Je pa še d r u g a možnost. L a s t ­ n i k i vinogradov lahko ustano­

ve s v o j o skupnost in> i z v o l i j o izmed s v o j i h članov svoj sve* in u p r a v n i od'bar. T a skupnost najame l a h k o svojega d i r e k t o r ja, s t r o k o v n j a k e , l a h k o i m a svoj strojni oddelek i t d . V tem pr'n . e r u b i ostal seveda ves do­ hodek — r a z e n anuitet — t a k s k u p n o s t i , t a Pa bi m o r a l a p l a ­ čati uslužbence, k u p i t i t r a k t o r ­ je, plačati u m e t n a g n o j i l a i t d .

V i n o g r a d n i k i — kooperantje i m a j o n a r a z p o l a g o še ostale možnosti.

L a h k o s i najamejo stroje drugje iri ne p r i K Z — i n jih s e v e d a t u d i posebej plačajo.

T u d i raizne druge usluge s i l a h ­ ko o s k r b e s a m i . S k r a t k a : gospo­ d a r i l i bodo l a h k o , k a k o r bodo h o t e l i , v e n d a r po z a k o n u o r a c i ­ o n a l n e m (umnem) izkoriščanju zemljišč, se p r a v i sebi i n s k u p ­ nosti v k o r i s t . ;

P o g l e d

praznike:

obisk C e l j a n o v !

Celjski umetniki bodo v prihodnjih dneh obiskali Brežice, B r e s t a n i c o , M i r n o , Žužemberk, D o l . T o p l i c e , Črnomelj i n M e t l i k o V prazničnih d n e h o d 28. n o v e m b r a d o 1. d e c e m b r a b o d o obiskaili nekatere kraje v Zasavju, S u h i k r a j i n i i n B e l i k r a ­ j i n i člani S l o v e n s k e g a l j u d s k e g a gledališča s S v l v a n u s o v o d r a m o » K O R C Z A K I N O T R O C I « . Gostje bodo večino odrov prvič o b i s k a l i . D r . K o r c z a k b o s p e t z b i r a l o t r o k e v s v o j e m zavetišču i n j i h v a r o v a l p r e d p r e g a n j a l c i . S p e t j i h b o tolažil i n spet b o s t r a d a l z a t o , d a b i l a h k o n j i m d a j a l b o r n i v s a k ­ d a n j i k r u h . I n s p e t b o d o našli n j e g o v o p l e m e n i t o d e l o , s p e t b o d o u g r a b i l i v s e h n j e g o v i h 65 g o j e n c e v t e r j i h o d p e l j a l i v k r e m a t o r i j , d r K o r c z a k p a b o šel z n j i m i i n j i h t u d i n a p o v

w

N a Z l e t u bratstva in enotnosti v N o v e m mestu je bilo iz metli­ ške občine lOo nastopajočih, a od tega je bilo 40 p r i p a d n i k o v P a r ­ tizana. K a k o r vsako leto. tako je tudi letos društvo p r i p r a v i l o let­ ni nastop, k i si ga je ogledalo v e li'ko ljudi Društvo i m a o k r o g 100 aktiv­ nih p r i p a d n i k o v . N a j v e č Je c i c i ­ banov in pionirjev, zelo malo Je m l a d i n c e v in m l a d i n k , člani pa sploh ne vadijo. P r i društvu de­ lujeta dve sekciji; odbojkarska in namiznoteniška — ta se bo udeležila okrajnega prvenstva.

Pogoji z a vadbo so urejeni, saij Je razmeroma dovolj rekvizitov.

Letos so n a b a v i l i švedsko skrinjo, ročaje za kroge i n blazino. T e ­ žave' se začnejo z vodstvom. — U p r a v n i odbor »ploh ne dela. C e ­ lotno delo morata voditi dva človeka. Tovariš Z v o n k o Pavlovič mora opravljati k a r tri dolžnosti; predsedniško, tajniško in blagaj­ niško. Prednjaskega k a d r a n i r a ­ zen načelnika Jožeta Gršlča, ksi vodi k a r štiri oddelke, v pomoč je pritegnil starejše p i o n i r k e , k i vadijo s cicibani. Načelnik i m a z n j i m i enkrat tedensko prednjaško u r o in j i m pomaga prj vadbi.

K o l i k napor i n kakšna vol;,«! D a takšno stanje, je k r i v d a v tem, ie ti nekatere prednjakinje ker prenehale delati.

T u d i finančno stanje v društvu ni rožnato. T a k o n i denarja za potne stroške ob tekmovanjih raznih sekcij. Misliti bo treba na popravilo strehe i n pleskanje, — Toda kje dobiti denar? D r u ­ štvo je dobilo le 60 tisoč d i n a r ­ jev dotacije, k i jo je porabilo za zlet v N o v e m mestu. Letos so p o ­ pravili celotno električno nape­ ljavo v domu In k u p i l i staro ba­ rako za drvarnico.

Ko se človek seznani s celotno problematiko društva Partizan, dobi vtis. da se za njegove te­ žave i n s k r b i ne zanimajo p o l i ­ tične in ostale organizacije. P r e ­ puščeno Je samemu S3bi. N i ga človeka, k i b! bil voljan delati v društvu, k e r delo n i plačano.

Našo m l a d i n o čakajo v p r i ­ h o d n j e m l e t u še večje i n o d g o ­ vornejše n a l o g e k o t d o s e d a j .

Pridružila se b o p r o s l a v l j a n j u 20-Ietnice l j u d s k e r e v o l u c i j e s p r e v z e m o m n o v i h 148 k m m l a ­ dinske avtomobilske Ceste bratstva i n enotnosti, i n to od Grdeličke k l i s u r e d o S k o p j a .

P r e d v i d e v a j o , d a bo p r i h o d n j e l e t o s o d e l o v a l o p r i g r a d i t v i te ceste o k o l i 50.000 m l a d i n c e v i n m l a d i n k i z v s e države.

Te d n i so že začeli p r i p r a v ­ l j a t i b r i g a d i r s k a bivališča, k i b o d o že m a r c a s p r e j e l a p r v e b r i g a d i r j e . R a z e n v Grdelički k l i s u r i b o p r e c e j n a s e l i j vzdolž t r a s e vse d o S k o p j a .

Glavni štab se j e p r e s e l i l i z Niša v Kumanovo. — Projektanti in gradbena p o d j e t j a p r i p r a v l j a j o p r o j e k t n o v e g a d e l a ceste. D e l p r o j e k t a z a d e l a v »klisuri-« j e i z d e l a n i n m l a d i n a j e že letos o p r a v i l a n a n j e m o k o l i 50 o d ­ stotkov zemeljskih d e l i n zgra­ d i l a 35 o d s t o t k o v p o d p o r n i h z i ­ dov.

G r a d i t e v a v t o m o b i l s k e ceste bo t u d i p r i h o d n j e l e t o o s r e d ­ nja d e l o v n a a k c i j a naše m l a ­ dine, s katero bo p r o s l a v i l a ob­ l e t n i c o v s t a j e . R a z e n t e g a bo mladina v posameznih republi­ k a h s o d e l o v a l a n a domačih a k -

Od velike sodotme vinske k l e t i v M e t l i k i bodo o b n o v l j e n i v i n o g r a d i oddaljeni 4 d o 10 k m .

K l e t . v k a t e r i je danes posod za 50 v a g o n o v v i n a . bo l a h k o z a ­ čela čez nekaj let d e l a t i s polno z m o g l j i v o s t j o (250 v a g o n o v v i ­ na.)

Načrt za obnovo sta izdelala O k r a j n a zadružna z v e z a v N o ­ vem m e s t u i n K m e t i j s k i inšti­ tut v L j u b l j a n i . P o t r e b n e sadike imajo že r e z e r v i r a n e v t r s n i c i na Trški g o r i .

K m e t i j s k a zadruga v M e t l i k i i n občinski l j u d s k i odbor že šti­ p e n d i r a t a za vinogradniške in ostale k m e t i j s k e potrebe več kmetijskih tehnikov i n agrono­ mov, vzgajajo p a t u d i ostale delavce (strojnike itd.). N a p r e ­ dek k m e t i j s t v a i n večji donos: so mogoči le uporabo moder­ ne a g r o t e h n i k e . k a t e r pa l a h ­ ko v o d i j o le k m e t i j s k i s t r o k o v ­ njaki.

JOŽE P R I M C z

0

N a pobudo partizan;* iz M e t l i ­ ke Je bilo ustanovljeno T V D P a r ­ tizan v G r a d c u , v tem kraju ie precej volje, vendar nimajo športnih ri k vizi tov in prednjaškega kadra. Obljubljena j i m Je b i ­ la pomoč celo o d Partizana S l o ­ venije, a do sedaj n i bilo nič storjenega.

LT

v

Mali oglas domačem tedniku zanesljiv uspeh!

v

Sevnici:

želimo

-

naprej!

P r e d n e d a v n i m s m o p i s a l i v našem l i s t u o t e m , d a so se v v e l i k o t e k m o v a n j e L T vključili t u d i Sevničani. T e d n i j e b i l a v S e v n i c i širša s e j a Občinskega o d b o r a L T , k a t e r e sta se udeležila k o t g o s t a t u d i p r e d s e d n i k občinskega o d b o r a S Z D L , s e k r e t a r O O L T i n še n e k a j z a s t o p n i k o v družbenih organizacij.

N a s e j i so r a z p r a v l j a l i o t e k m o v a l n e m načrtu i n s p r e j e l i v r s t o p o b u d , k i s t a j i h d a l a g o s t a . P r e d s e d n i k Občinskega odbora S Z D L je p o h v a l i l dosedanje p r i z a d e v a n j e aktivistov L T . k i s o v sevniški občini p r i p o m o g l i d o povečane tehnične d e j a v n o s t i , z l a s t i n a šolah, t e r p o u d a r i l važnost i n p o m e n te organizacije. Foto i n radio k l u b sta s i ob p r i z a d e v a n j u tova­ riša I v a n a S e n i c e p r i d o b i l a m n o g o m a t e r i a l a i n t u d i p r o s t o r , k i ga daje n a razpolago v s v o j e m stanovanju o m e n j e n i to­ variš. V S e v n i c i s o namreč največji p r o b l e m p r o s t o r i z a t e h ­ nično d e j a v n o s t k a k o r t u d i z a d e j a v n o s t k l u b o v i n krožkov.

V v s e j občini n i p r a v e d e l a v n i c e i n se m o r a j o krožki s t i s k a t i po r a z r e d i h i n s t a n o v a n j i h . P r e d l e t i se j e g o v o r i l o , d a b o d o b i l a L T svoj d o m , letos p a se je p r i m e r i l o , d a so celo p r o ­ stor, dodeljen za d e l a v n i c o p r e u r e d i l i v stanovanje. U p a t i pa je. v s a j t a k o j e z a g o t o v i l z a s t o p n i k S Z D L , d a b o L j u d s k a tehnika v Sevnici le dobila svoje prostore. \ Za L j u d s k o t e h n i k o je precej z a n i m a n j a tudi v t o v a r n a h i n k o l e k t i v i h . T a k o s o že u s t a n o v i l i s v o j e društvo v K o p i t a r ­ ni; v J u g o t a n i n u imajo i n i c i a t i v n i odbor, m l a d i n a v L o k i in v K r m e l j u p a želi, d a b i j i h a č i m p r e j o b i s k a l i a k t i v i s t i L T . P o šolah b o d o o d r e d i t e k m o v a l i i n se p r i p r a v l j a l i z a p o ­ m l a d n e n a s t o p e . Prepričani s m o . d a b o d o p r e d s e d n i k Obč. o d b o r a L T R u d i Malešič. p r e d s e d n i c a šolske k o m i s i j e Štefka Koršičeva i n o s t a l i a k t i v i s t i z n a l i p i i d o b i t i m l a d i n o i n v s e . k i i m a j o v e s e l i e d o tehnične d e j a v n o s t i , v o r g a n i z a c i j o !

Marijan Tratar

Servis za poučni film in diafilm

P r i p r a v l j a se ustanovitev »Ser­ visa za poučni film l n diafilm«» F i l m se z vedno večjim u s p e h o d r uporablja kot učilo n a vseh šo­ lah, k a k o r tudi p r i utrokovnem Izobraževanju odraslih. P r e d a v a ­ nja, k i Jih spremlja p r i k a z i i l ma, so mnogo dostopnejša in r a ?.umljivejša kot slika ali suho­ parna beseda. Zato p r a v i m o t a ­ kim f i l m o m tudi prosvetni >U šolski film.

Nekatere države ta film s p r i ­ dom uporabljajo že vrsto let, ker

I g r a l c i celjskega gledališča v d r a m i K O R C Z A K I N O T R O C I s l e d n j i p o t i tolažil. T u d i s a m b o šel v s m r t . k a j t i z a n j n i življenja b r e z t i s t i h 65 o t r o k , k i j i h j e s k r i v a l v s v o j e m z a ­ vetišču i n z a n j e s k r b e l . . .

V času, k o m n o g e d r ž a v e n a s v e t u v b o r b i z a m i r i n p r a v i c o i z g u b l j a j o t l a p o d n o g a m i , k o se s p e t d r u g e d r ž a v e z v s e m i s r e d s t v i b o r i j o z a m i r i n z a m i r o l j u b n o sožitje m e d n a r o d i , j e t o d e l o še p o s e b e j p r i m e r n o . N j e g o v a o s n o v n a m i s e l j e , n o č e m o v e č v o j n e , n i k o l i več se n e s m e p o v r n i t i tragedija d r . Korczafka.

S l o v e n s k o l j u d s k o gledališče i z C e l j a , k i j e gost k o m i s i j e za p r i r e d i t v e i n g o s t o v a n j a p r i O L O N o v o m e s t o , j e že p r i ­ s t a l o n a p o v a b i l o lin b o g o s t o v a l o t a k o l e : p o n e d e l j e k , 28. 11., o b 15. i n 20. u r i v Brežicah, t o r e k , 29. 11.. o b 15. u r i v B r e s t a n i c i , ob 20. u r i v M i r n i na Dolenj-okem, s r e d a . 30. 11., o b 15. u r i v 2užemberku, o b 20. u r i v D o ­ lenjskih Toplicah, četrtek, 1. 12., o b 16. u r i v Črnomlju, o b 20. u r i v M e t l i k i , I g r a l c i b o d o t a k o prvič n a s t o p i l i v B r e s t a n i c i n a M i r n i , v Žužemberku, D o l e n j s k i h T o p l i c a h , Črnomlju i n M e t l i k i .

V s i t i k r a j i b o d o s t e m doživeli p r v o srečanje s p o k i j e n i m gledališčem i n p o v s o d t o d b o d o o r g a n i z a t o r j i p a v a b i l i n a p r e d s t a v o v s e t i s t e številne naše p o ž r t v o v a l n e a m a t e r j e , k i s i c e r d e l a j o n a domačih o d r i h . V Črnomlju b o d o u m e t n i k i položili v e n e c n a k a m e n k j e r je b i l o m e d N O B u s t a n o v l j e n o s v o b o d n o S l o v e n s k o n a r o d n o gledališče i n se t a k o p o k l o n i l i s p o m i n u v s e h t i s t i h , k i s o t o gledališče s n o v a l i v najhujših d n e h naše z g o d o v i n e . *Prebivađstvo n a v e d e n i h k r a j e v v a b i m o , d a s e v č i m v e č jom številu udeleži p r e d s t a v i n eimlepše preživi praznične dni ob rojs'.pom »v-miM ko' :

so uvidele njegov uspeh.

Tudi naši prosvetni delavci so spoznali dobre lasUiosti tmkega načina po^ učevanja, zato so postali hitro prijatelji poučnega filma. 2 a i v našem okraju stanje ni najboljše, ker šole in vzgojni zavodi nimaijo sredstev. Stanje pa se m o r a i z ­ boljšati, saj n a m to tudi n a r e k u ­ je reformirana šola.

Da bi načrtno uvajali tudi v našem o k r a j u rilrr* i n pomagali vzgojiteljem, že nekaj let razmiš­ ljajo o ustanovitvi organa, k i bi skrbel za sistematično izkorišča­ nje sredstev, k i (jilh trenutno imamo, z a t o je nedavno na seji sveta za k u l t u r o in znanost pri okrajnem l j u d s k e m odboru Novo mesto na dnevnem redu t u ­ di vprašanje poučnega filma. — Daljši referat o pomenu poučne­ ga filma je i m e l F r a n c Segedin, ki Je prikazal uporabo filma v šolah in izven njih. Po vsestran­ ski razpravi, v katero je posegla tudi podpredsednica okrajnega ljudskega odbora Inž. V i l m a P i r kovič, ki ;e p«redlog podprla, je bil sprejet sklep, naj se ustanovi servis za razdeljevanje filmov i n

načrtno izkoriščanje sredstev ter vzgoje kadrov, k i bodo u p r a v ­ ljali s projektorji in ostalim.

Ker bi bil v začetku servis se­ stavni! del Z a v o d a za izobraževa­ nje odraslih, m o r a ta sprejeti predlog o prevzemu servisa ln mu zagotoviti sredstva. Ustano­ vitev servisa l a h k o samo pozdra­ vimo. Upamo, d a bo skoraj p r i ­ čel delati.

Fantje i z Varaždina pozdravljajo

0 1 , 0

ZA

DAN REPUBLIKE ČESTITA

T0VARNJA USNJA K A M N I K

Dolenjski fantje, k i služijo vojaški r o k v Varaždinu. Iskre­ no čestitajo l n p r a v lepo po­ zdravljajo za 29. n o v e m b e r vse dolenjske fante i n d e k l e t a , p o ­ sebno pa domače. — I v a n D u l c , Franc Kaferle, Anton Gornik, A l o j z Sintic, A n t o n Lekše, Ivan Zupet, A n t o n Rajk, Leopold V » v k ! n F r a n c Stupar.

Tovarna volnenih pletenin

» R A Š I C A « se

I E

priporoča i n čestita z a 29.

november

I

V

•

L

INDUSTRIJA

J U

U

B

L

J

A

N

A

ELEKTROZVEZE

JUGOSLAVIJA

NAJVEČJI P R O I Z V A J A L E C » T 0 N 0 S A « Tovarna nogavic L J U B U AN A - S A V L J E čestita vsem d e l o v n i m l j u ­ dem za p r a z n i k r e p u b l i k e in priporoča svoje i z d e l k e !

ELEKTRONSKIH

N A P R A V IN E L E M E N T O V Z A E L E K T R O N I K O V

M e t l i k o

z

o k o l i c e

Prihodnie !e'o nove naloge

Uspehi in težave metliškega Partizana Telovadba i m a v M e t l i k i zelo bogato tradicijo, saj je bilo tu ustanovljeno telovadno društvo že pred 53 leti; tik pred vojno pa so v z t r a j n i in m a r l j i v i Metličani postavili na P u n g a r t u telovadni dom, k i je sedaj last T V D P a r ­ tizana. T a se ponaša z n e k a t e r i ­ mi p o m e m b n i m i uspehi. T a k o so lani p i o n i r k e na zveznem zletu v B e o g r a d u z v a j a m i s t r a k o v i do­ segle p r v o mesto, a starejši Čla­ ni so b i l i zelo visoko ocenjeni. V tekmovanju Športne zveze Slove­ nije Je letos društvo zasedlo pe­ to mesto in prejelo denarno n a ­ grado.

n a

DRŽAVI IEV oddajniki in sprejemniki — I E V industrijska televizija — I E V merilne aparature — I E V labo­ ratorijska oprema — I E V transistorjl, kondenza­ torji, upori, feriti, keramika, vacunmski elementi, kemijski izdelki.

c i j a h . T a k o bo d e l s l o v e n s k e mladine gradil zimsko-alpski center n a V e l e m p o l j u p o d T r i -

I.

m e d k l u b s k a v

razstava

Medicinci v

razstavo o d b r a l i 125 črno-belih fotografij 49 avtorjev, 28 b a r v ­ nih s l i k 9 a v t o r j e v i n 39 b a r v ­ nih d i a p o z i t i v o v 11- a v t o r j e v . T a ­ ko bodo n a r a z s t a v i sodelovaili fotoamaterji i z B e o g r a d a . Celja« Jesenic. K r a n j a , L j u b l j a n e , M a ­ r i b o r a , K o p r a . N o v e g a Sada, Z a ­ greba i n Vidma-Krškega. O b o t v o r i t v i bo f o t o k l u b Videm" Krško i z d a l t u d i a l m a n a h , k j e r bo r e p r o d u c i r a n i h 20 najboljših r a z s t a v l j e n i h fotografij.

R a z s t a v a bo o d p r t a od 27. 11do 5. 12. v p r o s t o r i h »Elektro«, m e d t e m k o bodo diapozitivi p r e d v a j a n i 27. 11. i n 5. 12. ob 15. u r i v d o m u Svobode.

J L A iz

Maribora

Dragatušu

V soboto, 12. novembra, so go­ jenci medicinske šole J L A iz M a ­ ribora obiskali zibelko partizan­ stva Belo krajino i n vas D r a g a tuš. Domači otroci so čakali go­ ste z neštetimi šopki in j i h prav prisrčno sprejeli. Učence in uči­ teljski kolektiv je pozdravil v ime­ nu štirih oficirjev i n 20 mladih ljudi vodnik Marijan, k i je v svo­ jem govoru pokazal, da gojenci medicinske šole dobro poznajo Belo krajino i n da jo cenijo l n spoštujejo.

Zatem smo začeli kramljati i n k m a l u smo bili kot stari znanci. Gostje so nas spra­ ševali o učenju, pionirski orga­ nizaciji, šoli in učilnicah, vendar so se zelo čudili, da Dragatuš, par­ tizanska vas, k i Je m e d vojno mnogo žrtvovala, še -/daj — 15 let po vojni — n i m a Sole.

S posebnim veseljem pa sem go­ stom povedal, da smo p r i tekmo­ vanju v zvezni akciji pionirjev i n šolskih zadrug dosegli lepo mesto 1n da bo predsednik šolske zadru­ ge Lojze Bahor odšel v Beograd.

kolektivom

Za d a n r e p u b l i k e iskreno če­ stita našim k o l e k t i v o m , z l a s t i pa podjetju »Krojač« v N o v e m m e s t u , v o j a k Stane V e s e l iz Zaječara.

P o z d r a v i z Šabca »Za d a n r e p u b l i k e pozdrav­ ljam vse b r a l c e našega l i ­ sta, d e l o v n e k o l e k t i v e , z l a s t i p a domače In p r i j a t e l j i c o Anico.

— T i n e Košmrlj, v o j a k iz S a b ca. Čestitke i z

fotografije

Vidmu-Krškem

V počastitev d n e v a r e p u b l i k e in meseca t e h n i k e bo v nedeljo, 27. n o v e m b r a , odprta I. m e d ­ k l u b s k a r a z s t a v a fotografije v Vidmu-Krškem. T o bo že tretja razstava, k i j o p r i p r a v l j a do­ mači foto k l u b .

Za razstavo je b i l o predlože­ nih 325 črno-belih, 32 b a r v n i h fotografij i n 70 b a r v n i h d i a p o ­ z i t i v o v 95 avtorjev. Žirijo so s e s t a v l j a l ! d r . I v o F r e l i h iz L j u b l j a n e , d r . M i l j e n ko P e r i c iz Z a g r e b a i n tov. J a ­ nez Marenčič iz K r a n j a , vsi mojstri umetniške fotografije. Žiriranje je b i l o 9. o k t o b r a , in sicer j a v n o . Člani žirije so za

Našim

glavom i n sodeloval p r i vrsti komunalnih del v domačih, krajih.

Batajnice

»Fantje novomeškega o k r a j a , z b r a n i v v r s t a h J L A , se s p o m i ­ njamo domačih k r a j e v i n če­ stitamo z a d a n r e p u b l i k e v s e m podjetjem l n u s t a n o v a m , star­ šem i n s o r o d n i k o m , m l a d i n c e m ln m l a d i n k a m , posebno p a k o ­ l e k t i v u I E V iz Semiča i n m l a ­ dinskemu aktivu v V e l . Pod­ l o g u : M a k s Unetič, F r a n c O g u ­ lin, Jože Bučar, A l o j z Salmič, A l o j z G o l o b , Jože Kavšček l n Jože Tomše.«

kjer bo z drugimi nagrajenci spre­ jet p r i tovarišu T i t u .

Iz mladih grl je k m a l u nato zar donela borbena pesem. Vse pre­ kmalu je prišlo povelje za odhod.

Govorili smo o tem, da b i se spo­ mladi lahko pomerili v športuj na hitro smo izmenjali še nekaj naslovov, nato pa se je avtobus z dragimi gosti začel oddaljevati.

Stane 2ula Fantje i z Požarevca čestitajo i n p o z d r a v l j a j o z a 29* n o v e m b e r t e r želijo s v o j i m do­ mačim, b r a t o m , sestram, z n a n " cem i n p r i j a t e l j e m še mnogo uspehov i n v e s e l j a p r i d e l u . — I v a n M r z e l i z V e l . G a b r a , Jož« S v a j g e r iz V r a n o v l c e v i n A T O ^ Kavšek iz N o v e g a mesta.

Pozdravi iz Kraljeva »Vojaki, k i služimo vojaskd rok v K r a l j e v u , p r a v lepo po­ z d r a v l j a m o vse dolenjske fante, k i so p r i v o j a k i h širom po naši domovini. Z dan republike P» želimo delovnim ljudem še mnogo uspehov, z l a s t i k o l e k t i ­ vu I M V ; staršem, domačim, p r i j a t e l j e m i n z n a n c e m pa lep p o z d r a v ! — J°že Kapš, M a r t i n Grahek. Anton Radovan, Jože Štefanič.« a

Iz Kremenice čestita i n p o z d r a v l j a za dan republike vse s o r o d n i k e in znance A n t o n M e r c i n a , d o l e n j ­ ski fant iz Bogneče v a s i . k i je pri vojakih.

B R A L C E M , NAROČNIKOM IN

SODELAVCEM!

Z a r a d i določenega obsega d a " našnje številke n a m k l j u b n a ­ šim načrtom n i uspelo o b j a v i t i nekaterih običajnih strani V t e d n i k u , n i t i ne v s e h p r i s p e v k o v naših s t a l n i h i n občasnih so­ delavcev.

B r a l c e i n dopisnike prosimo za potrebno razumeva­ nje!

Uredništvo i n u p r a v a

Pred 2 9. novembrom Politične i n množične o r g a n i z a c i j e v o k r a j u s e ž e d a l j časa p r i p r a v l j a j o n a p r a z n o v a n j e d n e v a r e p u b l i k e , združeno s 15. o b l e t n i c o o s v o b o d i t v e J u g o s l a v i j e . Z a to priložnost s o p r i p r a v i l e b o g a t s p o r e d najrazličnejših k u l t u r n i h i n d r u g i h p r i r e d i t e v . T a k o b o d o v v s e h občinskih središčih o s r e d n j e p r o s l a v e i n a k a d e m i j e , n a k a t e r i h b o d o s o d e l o v a l a domača k u l t u r n a društva i n m l a d i n a . Številne p r o s l a v e i n a k a d e m i j e b o d o t u d i v v s e h večjih k r a j i h i n v a s e h v o k r a j u . P o s e b n e p r o s l a v e p r i p r a v l j a j o že n a v s e h šolah i n v večjih d e l o v n i h k o l e k t i v i h ter ustanovah.

P r e b i v a l c i metliške občine s l a v e h k r a t i t u d i s v o j občin­ s k i p r a z n i k . Z n j i m , se s p o m i n j a j o 26. n o v e r . i b r a 1942. l e t a , ko so p a r t i z a n i n a S u h o r j u uničili bclogardistično p o s t o j a n ' ko. R a z e n številnih p r o s l a v b o d o o b t e j priložnosti v B e l o ­ k r a n j s k e m m u z e j u v M e t l i k i o d p r l i tudi razstavo, k i bo p r i ­ k a z a l a d e l o v a n j e metliške g o d b e n a p i h a l a v 110 l e t i h n j e ­ n e g a o b s t o j a . V S e v n i c i b o d o m e d d r u g i m o d r r l i filatelistično r a z s t a v o , p r e d s e d n i k občinskega l j u d s k e g a o d b o r a N o v o m e ­ sto p a bo s p r e j e l v s e a k t i v n e o d b o r n i k e , k i so se v m i n u l i h l e t i h 7,vrstili v k r a j e v n i h o d b o r i h .

Nekateri delovni kolektivi, kot n. pr. Tovarna zdravil » K r k a * N o v o m e s t o i n G o z d n o g o s p o d a r s t v o v Brežicah, b o d o h k r a t i s l a v i l i t u d i deseto o b l e t n i c o d e l a v s k e g a s a m o u p r a v ­ l j a n j a . Novomeška t o v a r n a z d r a v i l b o o b t e j priložnosti i z ­ d a l a p r v o številko s v o j e g a tovarniškega g l a s i l a . V Koprivnic« v senovški občini b o d o 27. n o v e m b r a s l o v e s n o o d p r l i v o d o v o d i n n o v o p o s l o p j e , v k a t e r e m b o s t a d o b i l a s v o j e prostor« z d r a v s t v e n a p o s t a j a i n pošta. R a z e n toga bo v z g n d b i še šest s t a n o v a n j z a p r o s v e t n e d e l a v e c . V o d o v o d b o d o Izročili svo­ j e m u n a m e n u t u d i v Žužemberku. H k r a t i ho t u z b o r m l a d i n ­ ske d e l o v n e b r i g a d e - J o ž e S l a k - S i l v o « , k i Je letos m e d š o s k i m i počitnicami p o m a g a l a g r a d i t i v o d o v o d . ^ P r o s l a v e p r i p r a v l j a j o še m l a d i n s k i a k t i v i n o * '-Jl. s r e d n j i h šolali novomeškega o k r a j a b o l o s p r e j e l i v mlađ« sko onranl7.aei.io n a d !>0fl nio«irir">' : « *»#»••»»•'• 1 -

v a s e

,

METLIKA:

OB

N O V E M

USPEHI

PRAZNIKU

IN NOVI

-

VTEM TEDNU VAS ZANIMA

NOVI

NAČRTI

lujejo v zavodu, k i i m a prosto­ 26. n o v e m b r a 1942 so h r ­ Z a v o d z a zaposlovanje i n ­ re v bivši t o v a r n i B e t i . l e otro­ vaški i n s l o v e n s k i p a r t i ­ v a l i d o v v M e t l i k i je začel dela­ ško k o n f e k c i j o . V načrtu imajo, z a n i n a p a d l i i n uničili b e ti n o v e m b r a . V /ijem bodo d o ­ da bodo p r i h o d n j e leto začeli logardistično p o s t o j a n k o n a b i l i zaposlitev v o j n i i n o s t a l ! Inizdelovati t u d i železno g a l a n t e ­ Suhorju. V spomin n a ta rijo.

Postopoma nameravajo dogodek p r a z n u j e j o obča­ METLIKA povečati število z a p o s l e n i h , k i n i M e t l i k e v s a k o leto 26.

Z A P R A Z N I Č N E DNI znaša zdaj le 10. novembra občinski praz­ nik.

0 B E T I — belokranjska tri­ 25. n o v e m b r a bo ob 20. u r i v kotaža se je p r e s e l i l a v nove doma v M e t l i k i Pred letošnjim praznikom Partizanovem metliške občine s m o o b i s k a l i s l a v n o s t n a akr.demija. 26. no­ prostore. Letos je t u d i poveča­ la število z a p o s l e n i h od l a n s k i h v e m b r a ob 16. u r i k o n c e r t mest­ t a j n i k a občinskega l j u d s k e g a od­ 200 n a 223. B r u t o p r o d u k t se je godbe n a T r g u svobode, b o r a T i n e c a M o l e k a i n ga n a ­ ne v i s t e m času povečal od 318 m i ­ p r o s i l i , naj n a m pove. k a j vse m e d t e m k o bodo o b 17. o r i v lijonov dinarjev na 440 m i l i ­ muze­ so v občini d o g r a d i l i , izboljšali, p r o s t o r i h B e l o k r a n j s k e g a jonov dinarjev.

V z p o n je po­ ja o d p r l i r a z s t a v o »110 let mest­ p o p r a v i l i — s k r a t k a : kakšen n a ­ s l e d i c a boljših p r o s t o r o v , boljše ne godbe v Metliki«. p vaseh p r e d e k so dosegli o d lanskega i n nagrajeva­ v občini bodo od 26. do 30. n o ­ o r g a n i z a c i j e d e l do letošnjega občinskega p r a z ­ nja po učinku. P r a v k a r se p o ­ v e m b r a v r t e l i domači f i l m » N e nika. gajajo z a n a k u p strojev, k i j i h obračaj se. sinko«. 1. d e c e m b r a LETOŠNJI U S P E H I ob 20. u r i PA bodo g o s t o v a l i v n a m e r a v a j o p o s t a v i t i ' / še n e ­ fjj) 800 m e t r o v a s f a l t i r a n e c e ­ M e t l i k i c e l j s k i p o k l i c n i i g r a l c i izkoriščene p r o s t o r e .

Podjetje ste s k o z i M e t l i k o , k i so j o do­ i m a z d a i namreč še nekaj p r o ­ z d r a m o »Korczak i n otroci«. V g r a d i l i letos, je d e l p o m e m b n i h s t o r o v odveč, m e d t e m k o so b i ­ soboto zvečer, 26. n o v e m b r a , bo u s p e h o v zadnjega l e t a . N a m e r a ­ l i v s t a r i h p r o s t o r i h precej stis­ v D o m u P a r t i z a n a družabni v e ­ v a l i So s i c e r a s f a l t i r a t i cesto do njeni. čer s p l e s o m . postaje a l i p vsaj v dolžini 0 N o v o t e k o v obrat II v Met­ enega k i l o m e t r a , v e n d a r j i m z a ­ l i k i bo t u d i letos dosegel l e p v a l i d i t e r za d e l o m a n i zmožne r a d i n e p r e d v i d e n e g a povečanja uspeh, če p r i m e r j a m o proizvod­ osebe, k ! p a m o r a j o b i t i izuče•troškov to n i uspelo.

Izven njo z l a n s k i m l e t o m . Česane ne z a določeno delo. Z d a j Izde­ p r o g r a m a so m o r a l i namreč i z ­ boljšati k a n a l i z a c i j o i n utrditi cestišče. N o v a cesta i i h je v e l j a ­ l a 32 m i l i j o n o v d i n a r j e v , o d k a ­ t e r i h so j i h p r i s p e v a l i prebi­ valci sami okoli 5 do 6 milijo­ nov. # 9-Sitanovanjski b l o k b o v s e £ Konference krajevnih orpolovica krajevnih organizacij l j i v v n e k a j d n e h . V e l j a l j e 29 g a n i z a c i j S Z D L p o t e k a j o v r e - je k o n f e r e n c e že i m e l a . milijonov dinarjev. du. V s a k o n e d e l j o j i h i m a j o n a # P r e t e k l i četrtek je bila % P o s l o v n o s t a n o v a n j s k o h i - več k r a j i h , še prej p a se o d b o r i ustainovljema v s e v n i s k l »Komu­ i o , v kaiteri j e t r g o v i n a i n 4 s t a ­ sestajajo skupaj s člani občin­ nali« n o v a o s n o v n a organizacija n o v a n j a , so t u d i dokončali letos. skega odbora S Z D L i n p r i p r a v ­ Z K . T a u s t a n o v i t e v je s l e d i l a V e l j a l a j e 20 m i l i j o n o v dinar­ ljajo p r o g r a m e d e l a z a čimbolj- n e p o s r e d n o p o z a d n j i seji o b ­ j e v . R a z e n tega so p r e n o v i l i še ši uspeh k o n f e r e n c .

Približno činskega k o m i t e j a Z K S . k i je prostore bivšega čevljarskega podjetja i n tako pridobili dve s t a n o v a n j i z a učitelje.

S K O N F E R E N C SOCIALISTIČNE Z V E Z E d Parna pekarna, dolgoletni V M E T L I Š K I OBČINI »en Metličanov. b o končno l e a r a s t l a . P r i p r a v l j a l n a d e l a so gl V metliški občini so i m e l i dosedaj 8 krajevnih odbokončana, g r a d i t i p a j o b o d o z a ­ ov i n 13 osnovnih organizacij S Z D L . V sporazumu z volivci, lani S Z D L , občinskim l j u d s k i m odborom i n občinskim o d ­ čeli že letos. V n o v i z g r a d b i b o ­ orom S Z D L ter n a podlagi Statuta S Z D L so število krajevd o r a z e n p e k a r n e še štiri sta­ ih odborov i n krajevnih odborov S Z D L izenačili n a 13. n o v a n j a z a bivše borce. G r a d i ­ 19 Konference krajevnih organizacij S Z D L so se v metliki občini šele začele. Občinski odbor S Z D L je b i l namreč tev b o s t a l a 32 m i l i j o n o v d i n a r ­ menja, naj b i bile dobro pripravljene, zato so se zadržali j e v — z a začetek imajo zagotov­ alj p r i pripravah. P o vaseh so že imeli predkonferenčne l j e n i h že 12 m i l i j o n o v — konča­ es'anke - ne glede n a to, če j e v vasi - organizacija S Z D L . na katerih so z vaščani obravnavali gospodarske probleme na p a bo v prihodnjem letu. njihovega kraja. N a teh sestankih so ustanovili tudi podruž­ nice krajevnih odborov S Z D L - seveda le tam, kjer se je pokazala potreba, se pravi, kjer je osnovna organizacija Čestitke i z B e o g r a d a zaradi preobširnega terena slabo delala.

G a r d i s t i , k i so p r i v o j a k i h v H T a k i h vaških sestankov so i m e l i okoli 30. Ljudje so n a B e o g r a d u ' iskreno čestitajo z a njih razpravljali pač o vprašanjih, k i j i h zanimajo a l i težijo.

V Podzemlju so omenili pomanjkanje šolskih prostorov. N a d a n r e p u b l i k e ; s v o j i m sta-ršem, Suhorju bodo začeli zbirati sredstva za gradnjo kulturno p n i a t e l i e m i n p r i j a t e l j i c a m pa prosvetnega doma i n stanovanj za učitelje. Ljudje s i želijo mnogo toplih pozdravov. — kina, predavanj i n prireditev. Seveda bo potrebna tu pomoč komune, podjetij a l i pa o d drugod. N a Dobravicah so go­ M a r t i n Hočevar, A n t o n Pavli­ vorili o združevanju kmečkih parcelic, predvsem njiv, ker ce Štefan P e k l a r , J a n k o S a l o ­ je zaradi sedanje razdrobljenosti strojna obdelava nedonosna. mon.

Valentin Blažič, Ivan Razmišljajo še o gradnji gasilskega doma, vaških poti pa tudi o drugih gospodarskih vprašanjih. D r u g o d so razprav­ M a v L a r i n R a f a e l Teropšič. ljali o o b n o v i vinogradov i t d .

volnene p r e j e bodo proizvedi; letos 540 ton, medtem k o so j o lani 298 t o n . V istem obdobju so število zaposlenih povečal: ie m a l e n k o s t n o .

Z zaključek uspehov i n do sežkov bi p r i m e r j a l i še l a n s k : in letošnji b r u t o p r o d u k t .

Lani ie znašal b r u t o p r o d u k t v obči­ ni 2 m i l i j a r d i 60 m i l i j o n o v d i ­ narjev, letos* pa bo p r e d v i d o m a 2 m i l i j a r d i 790 m i l i j o n o v d i n a r ­ jev. P o vseh dosedanjih pokaza­ teljih bo p l a n i r a n i letošnji b r u ­ t o p r o d u k t dosežen, če ne celo Dresežen. V Istem obdobju se bo povečal brutoprodukt na p r e b i v a l c a iz l a n s k i h 294.000 d i ­ n a r i ev n letošnjih 398.000 d i ­ narjev. C e primerjamo še n a ­ r o d n i dohodek, v i d i m o , da je znašal v občini jani 924 m i l i j o ­ nov 378 tis°č d i n a r j e v a l i 132.205 d i n a r j e v n a p r e b i v a l c a , letos pa bo p r e d v i d o m a m i l i j a r d o 201 milijon 122.000 dinarjev ali 171.344 d i n a r j e v na prebivalca.

Povišanje j e doseženo z nekate­ rimi investicijami, predvsem pa s povečanjem p r o i z v o d n j e . a

ki pepca in Fani ter ostalo sorodje. Obenem sporoča, da ne odgo­ varja za morebitno nesrečo. Četrtek, 24. nov _ Janez Petek, 25. nov. _ Katarina Sobota, 26. nov — januša Nedelja. 27 nov _ Bernard Ponedeljek. 28 nov _ Jakob Torek. 29 nov _ Ustanovitev nove Jugoslavije Sreda, 30. nov — Andraž Četrtek, i . dec. - Marijan Petek. 2. dec - Blanka Sobota, 3 dec. - Fr3nc Nedel;a, 4. dec — Barbara Ponedeljek, 5. dec. — stojan Torek, 6. dec. — Miklavž Sreda 7 dec. — Urban

OBVESTILO

zalje i n z n a m i sočustvovali. Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči sin Jože z družino, hčer­ ki Ptpca i n F a n i ter ostalo sorod­ stvo.

NOVOMEŠKEGA

D S P A N Z E R J A Z A ŽENE Dispanzer za '"-e Zdrav­ stvenega d o m a v N o v e m mestu j e s 15. n o v e m b r o m spet začel r e d n o d e l o . O r d i n a c i j e so v s a k t o r e k , s r e d o , četr'. i n petek o d 14. d o 18. u r e . Četrtkov'-a ordinacija je r e z e r v i r a n a za p r e g l e d nosečnic i n p o s v e t o '•contracepcjji, o s t a l e p a s o n a ­ m e n j e n e r e d n i m ginekološkim oregledom.

KMETIJSKA SOLA N A G R M U ima na zalogi prvovrstno sadno dre­ vje (hruške in jabolka), name­ njeno za jesensko in spomladan­ sko sajenje. Cena za kos 200 d i n fco G r m . Interesenti lahko n a ­ bavijo drevesca takoj. Izdajali jih bomo vsak dan v dopoldan­ skih urah.

P R O D A M P O S E S T V O z vseljivo hišo, gospodarskim poslopjem (njiva, vinograd, sadovnjak i n gozd v izmeri 4 ha). Poizve se na upravi D o l . lista (1550-60).

P R O D A M posestvo 4 do 5 ha, 40 a Črnomelj: 25. i n 27. X I . ameri­ vinograda, zidana hiša, gospo­ ški bavnj film »Madori Maringdarsko poslopje, vse v dobrem star«. 29. i n 30. X I italijanski stanju. Alojz Stefanič, Jelše 18, film »Slamnati mož«. 2. i n 4. XII. Ob izgubi naše drage mame m p. Leskovec pri Krškem. italijanski barvni film »Herkules«. stare mame G O S P O D r N J S K O pomočnico sprej­ 6. n 7. xn. angleški barvn; film mem.

Mikeln. Ljubljana, L i n h a r ­ A L O J Z I J E L U Z A R roj. L I V K »Možje«. tova 49. iz Zaloga p r i Skocjanu Dol. Toplice: 26 m 27. XI. fran­ S A M S K A O S E B A išče prazno sobo cosko—italijanski film »Brez svoj­ se najlepše zahvaljujemo vsem, k i s kuhinjo. Nasov v upravi lista cev«. 3. i n 4. XII. ameriški barvni so jo v otožnem novembrskem (1551-60). film »Vitezi okrog mize«. dnevu spremili n a njeni zadnji 10. N O V E M B R A Je bila izgubljena poti. - Posebno se zahvaljujemo Kostanjevica: 2?. X I . francoski v Straži od mostu preko K r k e do barvni m m »Svet tišine«. 4. XII. Okrajnemu i n Občinskemu odboru železniške z os ta je možka za/pestZveze borcev v Novem mestu l n ameriški barvni film »Dimni sig­ na double ura znamke »Marvin-« Krajevnemu odboru Z B v Skocja­ nal«. s kovinsko double zapestnico. nu za vse, k a r je bilo storjenega za M e t l i k a ; 26. i n 27 X I . »Mož s Poštenega najditelja naprošam, lep pogreb, kakor tudi godbi in tisoč obrazi«. 23. i n 29. »Jokala naj uro proti nagradi vrne a l i govornikom za poslovilne besede. bom jutri«. 30. X I . »Kapitanova sporoči svoj naslov n a podjetje Hvala vsem, k i so n a m izrekli sohči«. 3. JI i. XII. »Preko mnogih »Kremen-', Novo mesto. rek«. 7. xn. Dalmatinska svatba«.

M o k r o n o g : 26. m 27. X I . ame­ riški film »Sonce t>o zopet sijalo« 0 K o m a j so z a silo p o s p r a v i l i Novo mesto — » K r k a « ; o d 25. do 28.

X L italijansko—nemški barvni gradilišče o k o l i stanovanjskega film » N e pozabi me«. O d 29. X I . do b l o k a J Z , že s o pričeli z gradbe­ NOVO MESTO Straže — deklico; Jožica Lukšič 1. xn.' jugoslovanski film »Ko­ V času o d 14. do 21. novembra Iz Poljan — dečka; V e r a Potre­ n i m i d e l i čisto zraven. N a t e m šček sinjega neba«. O d 2. do 6. je bilo rojenih 13 dečkov i n 16 buješ s Trebanjskega v r h a — d e ­ XII. ameriški barvni film » Z l o m ­ m e s t u se bo k m a l u d v i g n i l n o v klico; Sonja p e r iz Stranske vasi ljena zvezda«. O d 6. do 8. XII. deklic. b l o k za d e l a v c e D E S . v k l e t n i h Poročili so se: Martin Klobučar, — deklico; rvanka Rogina iz Ldfrancoski film Rdečelasa Julija«. volda — deklico, Amalija Ostanek prostorih p a bo delovala Sta­ Novo m e s t o — D O M J L A : od 24. uslužbenec iz V e l . Orehka, in M a ­ rija Brulc, hči k m e t a iz Hrušice: iz D o l Praproč deklico, F r a n ­ do 27. X I ameriški barvni film novanjska skupnost. T o je prva »Človek, k i ga n i bilo««. O d l . do Milan Stutpar, zđdar iz Bukovice, čiška T u r k z Dolža — d e k l i c o : g r a d n j a v S e v n i c i , k i upošteva gospodinjska Kata Marojevič iz Stare cerkve — 4. XTI. argentinski film »Tango in Antonija L o j k . pomočnica z Zajčjega v r h a deklico; A n a Ivanšek i z M a l i m — t u d i e potrebe stanovalcev. K e r ljubeznih.

U m r l i s o ; Ivan Borštnar, upo­ dečka; Frančiška Kukrvec iz v a v Semič- 27. X I . ameriški parvnj bo področje b l o k o v precej o b ­ te vasi — deklico, Marija l i c iz kojenec z V r h k a , star 63 let; Sta­ fim »Džubili«. 4. XII. ameriški sežnejše, k o t j e danes, bodo pro­ Toplic — deklico; na Antončič, bolničarka iz Gor. Šmarjeških barvni film »Princ glumačev«.

Straže, stara 34 l e t Jože Goste, Katarina Crnič l z Tribuč — dekli­ s t o r i l a h k o zelo dobro i-zrablje Senovo: 26. l n 27. X I . francoski co, Ivanka Zupančič iz Cešnjic — mvalid s Tolstega vrha, star 54 film »Tabaren«. O d 30. X I . d o 1. ni.

XII. ameriški flillm »Valentina«. 3. let. F r a n c Jaklič, kmet i z V e l dečka, A l b i n a Kužnik l z Reve — deklico, Tončka Pirkovič iz B o ­ Bučne vasi, star 84 let.

Jože H o ­ in 4. xn. ameriški barvni film # Okoli hmeljske sušilnice čevar, kmet i z Regerče vasi, star reče vasi — dečka; Albdma Zbašp o s p r a v l j a j o gradbišče. K e r so »Štirje ;ezdecd«. nlk lz Smlhela dečka; J u l k a S e v n i c a : 2». In 27. X I . ameriški 80 let. jo d sušenja h m e l j a l e grobo Pugelj iz Drganjih sel — dekli: co, film »Detektivska zgodba«. 3. d o 9MARJETA Izdelali, so sedlaj dokončali z u ­ M a r U a K u m p z Obrha — deklico; 4. X H jugoslovenski film »Ci­ Preteklo soboto so se v Smarjetl Ana PintaT iz Meglenika — d e k l i ­ ganka«. n a n j a d e l a . T o je p r a v z a p r a v poročili: Jože V o v k o , delavec iz co.

Sevnica: 26. i n 27. X I . ameriški p r v i večji o b j e k t , k i ga je z g r a ­ Zalovič, m Ivanka Ržen, posestnibarvna film »Divja leta«. P r e d ­ ca iz V e l . Poljan. A n t o n Piskule, d i l o domače podjetje »Komu­ stava v soboto o b 19. u r i i n v ne­ uslužbenec, in Pavlina Ilovar, denala«. deljo o b 14., 16. i n 18.30. .lavka, oba i z LJubljane. Žužemberk: 27. X I . ameriški b a r v n i film »Semenj želja*. 4. m češki barvnd film »Dobri Iz šmarjete vojak Svejk«.

Pretekli teden so se ponesrečili P r e t e k l i teden so v novomeški ln iskali pomoči v novomeški bol­ N a d a n republike, 29. n o ­ PREKLIC nišnici: Alojza Bogolina, upoko­ porodnišnici rodile- T i l k a pucelj vembra, b o v prosvetni dvo­ Osnovna šola v Gaberju sporoča, iz Podgore — deklico, Terezfca jenca z Nove gore, je povozil voz r a n i p r o s l a v a z r a z n i r o i t o č k a ­ da je b i l izgubljen šolski žig n a Gorenc iz Volčkove časi — dečka. in ga poškodoval. Janez K u r e , mi i n nagovorom.

H k r a t i b o poti od Gaberja do Novega mesta Jožefa M a t k o iz Gaberja — deč­ mizar iz s v i b n i k a , j nerodno sto­ in ga s tem proglasa za neveljav­ ka; M a r i j a Gorenc iz Bitnje vasi pil l n s i poškodoval levo koleno. pionirska organizacija sprejela — deklico, Marija K u h e l j i z Ž u ­ Martin Svajger, p«leskar lz L o k e , nega. v svoje v r s t e 30 c i c i b a n o v i n žemberka — dečka, Jožefa Z u p a n ­ Je padel z motorja i n sd poško­ čič lz Korenttke — dečka; M o n i k a doval desno nogo. Alojz Skarja, jih pogostila.

Preskar s Trške gore _ dečka; siin kmeta l z M i r n e , j e skočil z Ana Osterman iz Hruševca — voza, k o se j e splašil k o n j . i n s i deklico; K r i s t i n a A b u n a r i z C r - poškodoval levo nogo. Jožefa Z u ­ Pred kratkim je umrla L u mošnjic — deklico; K r i s t i n a J a r - pančič, žena posestnika iz Podr Z D R A V S T V E N I sklepal o tem, da je kolekti­ Slikarji razstavljajo K o m u n a l n a uprava O b L O Novo njevič lz Učakovcev — deklico; turna, je padla ta si poškodovala žarjeva m a m a i z Z a l o g a ( M o ­ v o m , i še n i m a j o o s n o v n e o r ­ Stana Antončič iz G o r . Straže — levo nogo. mesto obvešča vse prebivalce, da d r u še).

Sama j e vzgojila t r i V p e t e k , 25. n o v e m b r a , 1960., ganizacije, D O M posvetiti posebno je leseni most čez K r k o v Ra.gov dečka. Justina Derganc iz DoJ o t r o k e , s a j j i j e m o ž u m r l ž e 1. bodo ob 17. uri v prostorih no­ s k r b . S e k r e t a r n o v e o r g a n i z a c i ­ Iz b r e ž i š k e p o r o d n i š n i c e 1921, v s a družina p a j e b i l a N O V O M E S T O vomeške Studijske knjižnice je j e tovariš L o j z e Račič, g r a d ­ Pretekli teden so v brežiški povedno napredna. Njen sin J o ­ beni t e h n i k . rodnišneei rodile Marija Djorodprli razstavo mladih do­ o b v e š č a že j e biil m e d p r v i m i b o r c i i z djevie l z C r n c a — deklico; A n a lenjskih slikarjev.

Svoja dela # O s n o v n a o r g a n i z a c i j a Z K S našega k r a j a ; zdaj j major Strle iz Studenca — dečka, T e r e ­ vse p r e b i v a l c e i z območja bodo razstavili Zmago Jeraj, v K o p i t a r n i izboljšuje svoje d e ­ zija D.C i z Račje vasi — d e k l i c o ; JLA. S hčerama j e L u ž a r j e v a občine N o v o mesto, d a v Marija H u m e k iz L o č — dečka; Marjan Kukec in Viktor Povlo. K e r j e b i l o dejo s 50 člani m a m a v s a m e d v o j n a l e t a delaila Manija V o g r i n c iz Brežic — dek­ p o n e d e l j e k , 28. n o v e m b r a še. že precej otežkočeno, so se o d ­ z a O F i n z a p a r t i z a n e . N a z a d ­ lico, M i l k a K o m a r iz Sv. Križa — Beograd — 9.00 Beograd i n nje­ S O B O T A — 26. n o v e m b r a : Razstava bo v počastitev govi najmlajši prebivalca — 9.30 deklico; K r i s t i n a S u m r e k iz P a v ­ ločili, d a osnujejo več g r u p k o ­ n j i p o t i n a pokopališče v S l a p i h ne b o specialističnih 5.10-^5.30 Nekaj domačih — 6.30— Simfonični koncert — 10.30 V o g ­ love vasi — dečka, M a r i j a U rek dneva republike. člani m u n i s t o v po p o s a m e z n i h o b r a ­ s o j o s p r e m i l i številni nju vstaje — 11.30 p o domače i n lz V r h o v — dečka, B e r n a r d a Z u ordinacij z a s t o p n i k i občine 6.40 R e k l a m e — 805 Glasba o b de­ po partizansko — 11.40 Naše t ub­ pevc i z Brezine — dečka, M a r i c a t i h . T e g r u p e se b o d o pogosteje o r g a n i z a c i j , Vabljeni! lu — 8.30 Majhen koncert pianist­ i n novomeška g o d b a .

O b g r o ­ sestajale i n r a z p r a v l j a l e o s v o j i Kettejev klub ke Elisabeth K e r n i z Judenburga ijeno mesto — 12.00 P r e d m i k r o ­ Gorišek iz Brežic — dečka, Jožefa ožji o k o l i c i . R e d n i s e s t a n k i c e ­ b u s e i e p o s l o v i ! o d n j e F r a n c — 8.56 Radijska šola za nižjo stop. fonom se vrstijo vaši ljubljenci T r a v n i k a r iz Brežic — dečka, S l a 9.25 Budimpešta—Moskva— — 13.00 Napoved časa, poročila, vdca Milanović l z Brežic — dečka; Prudič. N a j b o z a v e d n i ženi njo lotnega članstva bodo vse p r e d ­ napoved i n objava Neža T r a v n i k a r i z Pavlove v a ­ p r a g a — 10J5 M a x Reger; V a r i a ­ vremenska o h r a n j e n l e p s p o m i n ! loge o b r a v n a v a l i lahko veliko 13.16 O b v e ­ si _ deklico, Ivanka V r a b e c iz S u ­ cije na veselo temo A d a m a Hit­ dnevnega sporeda stila in zabavna glasba — 13.30 tle — deklico. lerja _ JJ..00 p© svetu Jazza — bolj učinkovito i n t e m e l j i t o .

P. D .

1(1.30 Pionirski tednik — 11.50Odmevi iz Dalmacije i n drugih # V Šentjanžu K r m e l j u , B o ­ O t r o c i izbirajo pesmice — 12.00 hrvatskih pokrajin — 14.00 Sesta­ BREŽIŠKA K R O N I K A NESREČ A n s a m b e l srečka Dražila — 12.1S nek v studiu 14 (naši ansambli lin žanju t e r n a L o k j so že u s t a n o ­ Z Bizeljskega K m e t e s k i nasvetd — 12.25 Z a b a ­ solisti) — 14.35 »Zda; naj zapleše Pretekli teden so se ponesrečili vili društva p r i j a t e l j e v m l a d i n e . mami« — 16.Oo Napoved časa, p o ­ ven opoldanski spored — 13.15 in iskali pomoči v brežiški bol­ Nov zdravstveni d o m n a BizeljP o g o j i z a u s t a n o v i t e v so t u d i n a skem ima lepo opremljeno zobno Obvestila i n zabavna glasba — ročila in vremenska napoved — nišnici: Stanko Alegro, sin k m e ­ 16.16 Naši delovni ljudje pošiljajo tovalca iz Gunt, si je p r i padcu S t u d e n c u , k j e r p a p r i p r a v e še ambulanto. K e r nimajo svojega 13.30 K v i n t e t bratov A v s e n i k — zobotehničnega kadra, prihaja d v a ­ 13.50 P o l ure p r i ansamblu beo­ praznične pozdrave — 16.00 Z lah­ zlomil levo nogo, F r a n c Bradač, niso s t e k l e . Sen/tj anško društvo krat n a teden dentist iz Zagreba. grajske opere — 14.20 Sport i n ko glasbo v mesta i n vasi — 16.40 upokojenec iz Bocsnega, si je p r i ima že ob začetku 31 članov, Z a k o n s k i par - dentista in zobo- športniki — 14.35 Naši poslušalci Nace G r o m N e povej k d o si,piadcu zlomil desno nogo.Antona razpravljajo Pa tudi o programu tehnika - b i lahko dobili n a B i - čestitajo in pozdravljajo — 15.15 ampak, kaj ' znaš! 17.00 Zabavno Planic, soboslikarja iz Sotelskega, • Izredno višino je dosegla v ne­ delajo zdaj v dvorani v prvem r e k l a m e i n zabavna popoldne s pranetom Milčdnskim ie nekdo napadel i n m u prizadet al zeljsko takoj, če b i bilo priprav­ Obvestila, d e l a . V t e k u so p r i p r a v e za ln d r u g i m i — 18.00 F i l i p B e r n a r d : "poškodbe p o glavi. Ivan KrošelJ, deljo zjutraj K r k a ; zaradi nepre­ nadstropju občine. Sklep o grad­ ljeno stanovanje. - stanovanjska glasba — 15.40 S knjižnega trga — nji so sprejeli o d b o r n i k i n a zadnji u s t a n o v i t e v občinske zveze 16.00 Izbrali smo za vas — 16.40 Bilečanka, uvertura stanega dežja je narasla in m a r s i ­ Marijan sin kmetovalca iz Stare vasi. si je stavba pa je nedograjena, ker so seji občinskega ljudskega odbora kje prestopila bregove. V Straži DPM. T a b i p o t e m združevala Bela krajina — 18.25pri zmanjkali 3 milijoni. Bizelanci se Moški pevska zbor France Preše­ K o z i n a . padcu zlomil desno nogo. iz K r a n j a — 17.oo L o k a l n i Vasja O c v i r k : K o b i padli oživel: Jože Hriberšek, Je l e malo manjkalo, p a b i prišlo o potrebi p o dodatnih občinskih 6 društev. jezijo nad občino, k i je iz sklada ren upokojenec i z prostorih pa so razpravljali že n a dnevnik — 17.15 P o kinu se dobi­ (radijska igra) — 19.00 Obvestila Malega vrha, srt Je p r i padcu s lahko v N O V O L E S U tudi do večje dajala posojila zasebnikom, za eni prejšnjih sej ter n a seji sveta 17.45 pevec Djordje Marja- ln zabavna glasba — 19.30 Radijski kolesa zlomil desno roko. koče. njihovo stanovanjsko stavbo pa Je mo za družbeni plan i n finance. zmanjkalo sredstev za posojilo . . . novič — 18.00 j e z i k o v n i pogovori — dnevnik — 20.00 D v e p r v i izvedbi • Prebivalci Gubčeve ulice so , 1 • Sprejem pionirjev v mladinsko K u l t u r n o p r o s v e t n o d e l o 18.15 D e l o v n i k o l e k t i v i za 29. n o ­ — E m i l Costsetto: K o n j e n i k , M i h o že pred leti prosili, d a b i j i m k o ­ vember! — 18.45 O k n o v svet — vdO. L o g a r : c o n c e r t i n o sdnfonlco za m u n a l n a uprava razsvetlila temno organizacijo bo n a obeh novome­ D o l e n j s k i f a n t j e m e d S l o v e n c i ških osemletkah v nedeljo, 27. n o ­ klarinet i n orkester — 20.40 A k ­ 19 00 Obvestila, reklame i n zabav­ ulico vsaj še z eno svetilko (mor­ Okrajni posvet šahistov na glasba — 19.30 Radijski dnev­ tivnost Jugoslavije v Z N — 21.00 da v bližini garaž reševalne posta­ vembra, ob 9. u r i dopoldne v te­ Naši f a n t j e , k i s o p r i v o j a ­ v Karlovcu raznih dežel — 21.40 osemletk. Skupaj bo je). Nekaj voz gramoza ne b i ško­ lovadnici Izvršni odbor Okrajne šahovske nik — 20.00 P o d rožnato plani­ Melodije kih v Zagrebu, pozdravljajo sprejetih v mladinsko organizacijo dovalo ulici, k i so jo zaradi vodo­ zveze v Novem mestu že dalj časa n o . . . 20.30 R. i n A B e c k e r . D o ­ Dvajset minut z zabavnim o r k e ­ Preteklo nedeljo je imelo 186 pionirk i n pionirjev: iz prve volite, i m e mi ; e C o x — 21.00 strom R T V Beograd — 22.00 N a ­ vse domače f a n t e i n d e k l e t a , vodnih d e l i n številnih voženj pripravlja posvet šahovskih orga­ poved časa, poročila, vremenska redno letno skupščino sloven­ osemletke 117, iz druge p a 69.

Melodije za prijeten konec tedna (vzdolž ulice je zraslo lani i n letos nizatorjev, s katerim hoče poživiti p o s e b n o p a starše, b r a t e i n s e ­ pravcato stanovanjsko naselje!)

— 22.16 Oddaja za naše izseljence napoved i n pregled sporeda za s t r e t e r z n a n c e i n p r i j a t e l j i c e . kulturno-prosvetno dru­ delo šahovskih društev, klubov ln • Mladinski aktiv je bil ustanov­ sko močno razrili. Nekatere Jame n a ljen v ponedeljek, 21. novembra, štvo 22.15—23.20 R T V sekcij na področju okraja.

— 23.05 Zaplešite z n a m i !

24.00 naslednji d a n »SLOVENSKI DOM — ulici so že k a r nevarne za pešce. na Okrajnem zavodu za socialno Zadnja poročila i n zaključek o d ­ Ljubljana gostuje na Jesenicah — 2 e l i j o j i m še m n o g o u s p e h o v Skup­ Posvet predsednikov i n tajnikov T o d m i m o vozi tudi precej avto­ zavarovanje v Novem mestu. Šteje T R I G L A V * v Karlovcu.

23.00—23.05 Poročila — 23.20 Z l o ­ i n v e s e l j a p r i d e l u ! F r a n c N o ­ daje. šahovskih enot bo v sredo, 30. n o ­ ščine so se udeležili poleg šte­ mobilov k u p r a v i K G P , pa bi mor­ 21 članov. k o m po strunah — 23.53- Prijeten vak, M i h a Horvat, A l o j z Kuž­ vembra, o b 9. uri dopoldne v novi da ta skupaj s komunalno upravo počitek! — 24.00 Zadnja poročala vilnih Slovencev, živečih v N E D E L J A — 27. novembra • Živilski trg je bU v ponede­ nik. stavbi Partizana n a L o k i . K e r Je resila problem. Nekaj Je treba ljek, 21. novembra, kljub mrazu Ln zaključek oddaje.

Karlovcu, tudi predstavnik6.00—6.30 j u t r a n j i pozdrav — posvet velikega pomena za razvoj ukreniti t dobro založen. Zelje so prodajali 6.30 Veseli zvoki — 7.15 Reklame kulturnega življa tega mesta šaha v okraju, vabimo vse enote, • Nekaj novih prostorov je z a ­ po 15 d i n kg, solato po 60 din, k o ­ ter zastopniki prav tako pa tudi sekcije, k i so — 7.30 Radijski koledar in p r i r e ­ slovenskih dru­ renje po 20 d i n , peso po 40 din, čel zidati občinski ljudski odbor pred ustanovitvijo, d a gotovo poš­ ditve dneva — 7.35 Igra pihalni in Reke.

Pri­ kislo zelje po 50 d i n , kislo repo štev iz Zagreba v N o v e m mestu. Staro provizoricorkester J L A —. 8-00 Mladfinska ljejo na posvet svoje predstavnike. po 50 din, jajca po 30 din, koruzo zadevanju društva za zbliže­ no zgradbo n a dvorišču so podrli, radijska igra — 8.35 Iz albuma po 40 d i n , ohrovt po 20 d i n i n j a ­ na njenem mestu pa bodo zgra­ otroških pesmi 8.50 Z zabavno Okrajna šahovska zveza. vanje in za kulturno povezavo s D O P I S N A Š O L A V L J U B L J A N I diti trinadstropno občinsko poslop­ bolka po 45. d i n kUogram. T u d i rib predeli glasbo v novi teden — 9.45 J a k o v Bele krajine in ostale­ je bilo precej, vendar tokrat zanje je. Zgradba bo stala 17,6 milijona Gotovac: Pesem i n ples z B a l k a ­ ni bilo posebnega povpraševanja. ga novomeškeea okraja je iz­ R A Z P I S U J E dinarjev. O d tega bo prispeval Z a ­ na — 10.00 Rezervirano za prenos P o z d r a v iz Titograda vod za zaposlovanje delavcev 6 m i ­ Pletenine i n ostali volneni izdelki rekel priznanje svečanosti ob otvoritvi avtomo­ tajnik Zveze lijonov, ostala sredstva pa bo pa so šli dobro v denar. bilske ceste — 12.00 Naši poslušal­ Svobod .in kulturno-prosvetnih B e l o k r a n j s k i f a n t j e , k i s l u ­ ci zbral občinski ljudski odbor. V n o ­ čestitajo l n pozdravljajo — • Gibanje prebivalstva: PoročUa Slovenije VinkoTrinkv i zgradbi bo 18 sob (od teh j i h sta se Janez Gazvoda, upokojeni društev žijo vojaški r o k v T i t o g r a d u , 13.16 Obvestila l n zabavna glasba kakor tudi predstavnika bo dobil 6 Zavod za zaposlovanje rudar s Čateža, i n Marija Zevnič. aus.

— 13.30 Z a našo vas — 13.45 K o n ­ i s k r e n o čestitajo z a 29. n o v e m ­ delavcev), dvorana i n prostor za kuharica s Ceste komandanta Sta­ cert pri vas doma — 14.15 Čestit­ iz Novega mesta in Črnomlja.

V DOPISNO A D M I N I S T R A T I V ­ b e r v s e m domačim k o l e k t i v o m ke i n pozdravi naših k o l e k t i v o v arhiv. V nove prostore, k i bodo neta 26.

O plodnem delu karlovških t e r h k r a t i p o z d r a v l j a j o m l a d i ­ — 15.16 Reklame — 15.30 K a r r a ­ dograjeni predvidoma prihodnjo Ponesrečila se je Mira Šetinc, NO ŠOLO Jesen, se bodo preselUi občinski ter o njihovem pro­ hči babice. Mej vrti 6, k i Je p r i Slovencev 16.00 Humoreska n o v B e l i k r a j i n i , domače, s o ­ di poslušate oddelki, k i gostujejo zdaj v Zdrav­ telovadbi nerodno skočila l n si gramu za novo sezono bomo r o d n i k e j n z n a n c e . Jože Bajuk, tega tedna — 16.20 Igramo za vas P R A V I C O D O V P I SA IMAJO Č L A N I ZVEZE BORCEV stvenem domu, i n uslužbenci, k i poškodovala levo nogo.

— l7.io Peli so Jih mati moja — podrobneje še poročali.

Martin Kastelec, Franc Kump, 17.30 Radijska igra — 18.15 E m e TER OTROCI P A D L I H IN Z l V E C l H BORCEV. Pb. Matija Fortun, Leopold Jeler. rik B e r a n ; Legenda — 18.28 Cez SOLA BO ZAČELA DELOVATI V PRVIH DNEH JA­ kontinente z orkestrom George N U A R J A 1961. P R I J A V E P O Š L J I T E D O 15. D E C E M B R A Melechrino — 13.40 Zabaval vas b o Krvodajalci i z Novega mesta!

Lovski kvintet godbe L M — 19.00 1960 N A N A S L O V : Obvestila, reklame l n zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik P r i h o d n j i t e d e n v prazničnih d n e h z a d a n r e p u b l i k e in športna poročila — 20.05 Izbe­ Obvestilo o šoferskih tečajih p o d j e t j a n e b o d o d e l a l a , d e l a v c i p a se b o d o razšli n a DOPISNA ŠOLA rite melodijo tedna!

20.50 G o ­ s v o j e d o m o v e . T r a n s f u z i j s k a p o s t a j a v NoVomeški b o l ­ dala v ritmu — 21 00 O V e r d i j u in A V T O - M O T O D R U Š T V O V N O V E M M E S T U bo o r g a n i ­ L J U B L J A N A , L ikozarjeva 3 nišnic; j e d o s l e j d o b i v a l a k r i po določenem v r s t n e m r e d u njegovem delu — 22.16 Ples ob z i r a l o v p r i h o d n j i h mesecih već radijskem sprejemniku — 23.00 od krvodajalcev i z vrst d e l o v n i h kolektivov, prihodnji Poročila — 23.05 Nočni koncert — t e d e n p a z a r a d i naštetih r a z l o g o v n i m a z a g o t o v l j e n i h P R O G R A M , P R I J A V E IN N A V O D I L A Z A VPIS IN ŠO­ 24.00 Zadnja poročila i n zaključek šoferskih tečajev z c voznike-amaterje k r v o d a j a l c e v . Bolnišnica b o k l j u b t e m u potrebovala L A N J E v DOPISNI S O L I D O B I T E PRI O K R A J N I H I N oddaje.

V s i , k i b i t a k tečaj r a d i o b i s k o v a l i , naj se čimprej osebno 10 l i t r o v k r v i z a t r a n s f u z i j o . Z a t o p r o s i m o NovomeščaOBČINSKIH ODBORIH ZB ALI V DOPISNI SOLI, T O R E K — 29. novembra a l i pismeno j a v i j o v društveni p i s a r n i n a R a g o v s k i cesti. n e , n a j v p o n e d e l j e k , 28. n o v e m b r a , o d 7. d o 12. u r e LJUBLJANA — LIKOZARJEVA 3 PROTI PLAČILU 6.00—7.00 Praznična budnica — K d a j se b o začel p r v i tečaj, bo pravočasno j a v l j e n o ; šte­ velikodušno p o n u d i j o k r i T r a n s f u z i j s k i p o s t a j i i n t a k o 7.15 Dan r e p u b l i k e ' — 29. n o v e m ­ 50 D I N . v i l o tečajev b o o d v i s n o od števila interesentov. D a bj b i l izpolnijo vrzel.

Postaja posluje v kletnih prostorih ber (pozdravi n čestitke) 8.00 u r n i k tečajev čimboljši, p o z i v a društvena u p r a v a , naj se ZA POSEBNE INFORMACIJE PRlLO^li*; ZNAMKO ZA kirurškega o d d e l k a N o v o m e š k e bolnišnice.

M i n i l o je 17 let (radijska koledar) 20 D I N .

Interesenti čimprej p r i j a v i j o l — 8.05 D v e slavnostni u v e r t u r i igra P i h a l n i orkester L M — 8J0 K o m o r n a zoora R T V Zagreb m 0

a

a

s

a

P o sevniški občini

z

t

:

e

0

e

e

Novomeška kronika

SPOftEB BADIO LJUBLJANA

:

VPIS

lin

UDui.

ten

D

E

L

K

O

T

O

V

A

R

N

E

Z

D

R

A

V

I

L

L

O E

V K

N

I

I

V

T

K R K A

NOVO M E S T O POZDRAVLJA ZA NAS NAJVEČJI PRAZNIK — 29. N O V E M B E R DELOVNO LJUDSTVO IN DRUŽBENO SKUPNOST SOCIALISTIČNE JUGO­ SLAVIJE, KI POSTAJATA SKUPNOST VSEH PROIZVAJALCEV

K M E T I J S K A

Z A D R U G A

VSE DELOVNO LJUDSTVO NASE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI, PODJETJA IN DELOVNE KOLEKTIVE P O Z D R A V L J A I N J I M Č E S T I T A Z A 29. N O V E M B E R

S T R A Ž A

Z V S E M I K R A J E V N I M I POLITIČNIMI O R G A N I ­ ZACIJAMI ISKRENO POZDRAVLJA Z A D A N R E P U B L I K E V S E S V O J E ČLANE, S T R A Z A N E I N OKOLIŠKO P R E B I V A L S T V O , Z E L E C M U N A ­ DALJNJIH USPEHOV

H I

R

U

D

N

I

K

R

J

A

V

E

G

A

P

R

E

M

O

G

A

5c

S

E

N

I

C

čestitajo s v o j i m s t r a n k a m ID t e j i m S« n a d a l j e priporočajo. — H k r a t i o b v e ­ ščajo, d a bodo b r i v s k o - f r l z e r s k i l o k a l i v p o n e d e l j e k , 28. X I . , v e s d a n o d p r t i

L J U B L J A N A

OB S L A V N I OBLETNICI USTANOVI­ TVE FLRJ ČESTITA IN POZDRAVLJA

K O N F E K C I J A

PODJETJE Z A PREDELAVO PAPIRJA

VTDEM-KBŠKO

O D B O R

S Z D L

V I D E M - K R S K O OBČINSKI SINDIKAL­

•e pridružujejo m a n i f e s t a c i j a m d e l o v n e g a l j u d s t v a o b p r a z n i k u nove J u g o s l a v i j e t e r p o z d r a v l j a j o p r e b i v a l c e s v o j e g a območja

ustanovitve

SVOJE USLUGE

NUDI

ZA DAN

E L E K T R O T E H N I Č N O

L E S N A

P O D J E T J E

IN

OBČINSKI O D B O R

M E S T O

POŠILJA NAS NAJVEČJI PRAZNIK DAN REPUBLIKE ISKRENE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI VSEMU

DELOVNI

ZA

N O V O

M E S T O

KOLEKTIV

t r g o v s k e g a

podjetja

D o b o v i

SE S V O J I M S T R A N K A M S E N A D A L J E P R I ­ POROČA IN ČESTITA OB OBLETNICI USTANOVITVE FLRJ

DELOVNEMU LJUDSTVU NASE DOMOVINE

REPUBLIKE

— 29. N O V E M B E R

-

ČESTITA V S E M DELOVNIM L J U D E M IN SVOJIM NAROČNIKOM KOLEKTIV IN

TISKARNE,

KNJIGOVEZNICE

KARTONAZE

KNJIGOT1SK N O V O

M E S T O

P o z d r a v l j a m o vse delavce, kmete tn l j u d s k o Inteligenco v n a « občini <fr P r i z a d e v a j m o si t u d i vnaprej za gospo­ d a r s k i razvoj i n d v i g p o k r a j i n e N a j živi 29 n o v e m b e r

POSLOVNIM PRIJATELJEM, DOBA­ VITELJEM IN O D J E M A L C E M SF NAJISKRENEJE PRIPOROČA IN JIM ČESTITA

Kmetijska zadruga N O V O

M E S T O

Občinski komite Z K S — Občinski o d ­ bor S Z D L — Občinski odbor Z B — O b o l n s k i odbor Z R O P — Občinski odbor Z V V I — Občinski komite L M S In ostale množične organizacije

Občinski ljudski odbor B r e ž i c e

Z K S

•

OBČINSKI

OBČINSKI

K O M I T E Z R O P

•

OBČINSKI

O D B O R

L M S

•

Z B

OBČIN­

OBČINSKI

O D B O R

SINDIKALNI

G A S I L S K A

pošiljajo

borbene

pozdrave

0

ZAVOD

0

ZDRAV8TVENI DOM, METLIKA

Z A ZAPOSLOVANJE

0 0

LEKARNA METLIKA D O M POČITKA, M E T L I K A

0

POSTAJA L J U D S K E MILICE,

Čestitkam se

DAN

•

•

O B Č I N S K A

Hkrati

S p l o š n e g a v

M E S T O

S V E T

Z V E Z A

METLIKA

P E R I L A

IN SE P R I P O R O Č A T E R Č E ­ STITA ZA D A N R E P U B L I K E

S Z D L

O D B O R

Z V V I

POZDRAVLJA

K O M I T E

OBČINSKI

SKI

REPUBLIKE

I N D U S T R I J A N O V O

N O V O

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR

•

P O S L O V N A

- s k l a d i š č e

Z A 15. O B L E T N I C O O S V O B O D I T V E I N Z A O B Č I N S K I P R A Z N I K M E T L I K E 26. N O ­ V E M B E R Č E S T I T A J O V S E M D E L O V N I M L J U D E M I N P R E B I V A L C E M N A OBMOČJU OBČINE T E R J I M ŽELIJO M N O G O D E L O V N I H U S P E H O V :

ČESTITA G O Z D A R S K O

ZA

REPUBLIKE

P A P I R J A

OBČINSKI L J U D S K I O D B O R — OBČINSKI O D B O R Z B — K O M I T E Z K S — OBČINSKI K O M I T E L M S I N OBČINSKI NI S V E T

M E S T O

ČESTITA ZA DAN

P O Z D R A V L J A Z A 29. N O V E M B E R S V O J E P O ­ SLOVNE PRIJATELJE IN ZNANCE, HKRATI P A ČESTITA PREBIVALSTVU N O V O M E Š K E G A OKRAJA

•

N O V O

IN

D O L E N J S K E M

S A L O N I

NOVAK V NOVEM MESTO

ČESTITA VSEM RUDARJEM, PRE­ BIVALCEM SENOVSKE KOTLINE IN D E L O V N E M U L J U D S T V U F L R J Z A 29. N O V E M B E R

Z V E Z A

»GRADBENIK"- Brežice

E

A D A M - P U C E U - ŠMID IN

SENOVO O B Č I N S K I

F R I Z E R S K I

E

CENAH

GRADBENO PODJETJE

zadruga J

B R I V S K O

SOLIDNO, HITRO I N P O ZMERNIH NUDI SVOJE USLUGE

pridružujejo k o l e k t i v i i n podjetja:

0 BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJ/ 0 »BETI«, M E T L I K A — NOVOTEKS. OBRAT 0 M E T L I K A - L E S N O P R E D E L O V A L N O POD0 JETJE, METLIKA, Z O B R A T O M A ZAGA, 8U0 HOR IN MIZARSKO DELAVNICO, G R A D A C — 0 SPL09NO TRGOVSKO PODJETJE S SVOJIMI 0 POSLOVALNICAMI - KMETIJSKE ZADRUGE • METLIKA, G R A Č A C , SUHOR KMETIJSKO 0 POSESTVO, M E T L I K A — KNJIGOVODSKI 0 CENTER, M E T L I K A — ŠIVILJSKO PODJETJE. 0 M E T L I K A — P E K A R U \. M E T L I K A — K O V A 0 SKO PODJETJE, M E T L I K A — M E S N I C A ME0 TLIKA — KINO, METLIKA — PECARIJA 0 G R A D A C — »VINO« BREŽICE, K L E T METLI0 KA - BOROVO, POSLOVALNICA METLIKA 0 - TOBAK. ČRNOMELJ, POSLOVALNICA M E 0 T L I K A - U P R A V A SILOSOV IN S K L A D I Š Č 0 LRS. S K L A D I Š Č A ROSALNICE IN G R A D A C 0 TER GOSTILNIČAR M A K S MILCINOVLC. ME0 TLIKA

z a d a n republike:

INVALIDOV,

METLIKA

METLIKA

OB S L A V N I O B L E T N I C I USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE OBLJUB­ LJAMO, D A SE BOMO TAKO K O T DOSLEJ Z V S E M O G N J E M IN N E ­ SEBIČNIM P R I Z A D E V A ­ NJEM TRUDILI PRI URESNIČEVANJU ^ASTAVLJENIH N A L O G NA POTI NADALJNJEGA RAZVOJA NAPREDNE­ GA KMETIJSTVA V N A ­ ŠEM O K R A J U

0 K R

OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA N O V O POZDRAV

VSEM

ORGANIZACIJAM

IN

ŽENAM

A

M E S T O

ZADRUŽNIKOM,

j

ZADRUŽNIM

ZADRUZNICAM!

N LJUDSKI I ODBOR

Okrajni odbor Rdečega križa N O V O

M E S T O

pozdravlja ln čestita vsem občinskim l n krajevndm organizacijam R K , kolektivom v podjetjih dn usta­ novah ter ostalim delovnim ljudem

29. pozdravljamo timi

novimi

P O Z D R A V IN PRISRČNE ČESTITKE Z A 29, N O V E M B E R V S E M D E L A V C E M , K M E T O M , L J U D S K I INTELIGENCI, M L A ­ DINI IN OBOROŽENIM S I L A M F E D E R A T I V N E L J U D S K E R E P U B L I K E J U G O S L A V I J E -fr V E L I K E Z M A G E D E L A V S K E ­ G A R A Z R E D A N A S E DOMOVINE Z B U J A J O UPRAVIČENO OBČUDOVANJE P O V S E M S V E T U , N A S P A ZADOLŽUJEJO, D A V Z T R A J A M O N A T E J POTI IN SE BORIMO Z A N O V E U S P E H E V PROIZVODNJI, GOSPODARSTVU, KULTURI, P R O S V E T I , Z D R A V S T V U IN V S E H D R U G I H PODROČJIH N A Š E G A ŽIVLJENJA

NOVO

november

M E S T O OKRAJNI

z nešte­

KOMITE ZKS

O K R A J Nt O D B O R

uspehi!

DosegU smo j i h kljub

SZDL

OKRAJNI KOMITE L M S

ogromnim težavam, na katere smo naleteli na

OKRAJNI ODBOR Z B

tej poti, ker smo bild

OKRAJNI ODBOR

ZVVI

OKRAJNI ODBOR

ZROP

trdno združeni v vseh naftih naporih za zgra­ ditev novega,

OKRAJNI SINDIKALNI

srečnej­

šega življenja v socia­

SVET

listični domovini

N O V O L E S NOVO M E S T O

zadružna

HRANILNICA IN POSOJILNICA NOVO MESTO

USLUGE

RADIMO SVOJIH

AVTOPARKA, OSTALIH *

V S E VRSTE

OBRATOV:

OBJEKTOV

NOVO MESTO ČESTITA Z A 29. N O V E M B E R — D A N R E P U B L I K E — IN P O Z D R A V L J A V S E D E L O V N E LJUDI. POSEBNO P A P O ­ TROŠNIKE ELEKTRIČNE ENERGIJE

IN

KAMNOSESKO-CEMENTNINARSKEGA

VSEM INVESTITORJEM, POSLOVNIM

DOMOVINE

NUDIMO

KOVINSKO-MEHANICNEGA,

LJEM, SVOJIM STRANKAM, V S E M DELOVNIM SE

PRISRČNE

KOLEKTIV

ELEKTR0

ČESTITA Z A D A N R E P U B L I K E V S E M S V O J I M S T R A N K A M , P O S L O V N I M P R I J A T E L J E M IN V S E M D E L O V N I M K O L E K ­ T I V O M V P O D J E T J I H I N U S T A N O V A H T E R J I M ZELI, D A BI N J I H O V A P R I Z A D E V A N J A Z A ČIMPREJŠNJO Z G R A D I T E V S O C I A L I Z t t A R O D I L A K A R NAJVEČ U S P E H O V

€.

S G P

DELOVNI

T E R

PRIJATE­

LJUDEM NA­

ČESTITKE Z A D A N REPUBLIKE

P I O N I R i •C

N O V O

M E S T O

OB VELIKI OBLETNICI USTANOVITVE FLRJ BO DELAVSKI RAZRED NASE DOMOVINE SE NADALJE Z DEJANJI, NA PODLAGI NAČEL PROLETARSKEGA

INTERNACIONALIZMA,

SLUŽIL VELIKEMU BOJU DELAVCEV VSEGA SVETA IN VSEH NAPREDNIH LJUDI ZA MIR, SVOBODO IN SOCIALIZEM

T

Občinski ljudski odbor

K O L E K T I V

KOPITARNE SEVNICA

OBČINSKI K O M I T L 7 K S — O B C U SKI ODBOR S Z D L OBČINSKI ODBOR Z B - OBČINSKI K O M I T E LMS - OBČINSKI ODBOR Z V V I — OBČINSKI ODBOR ZROP T E R O S T A ­ LA DRUŠTVA IN O R G A N I Z A C I J E

T R E B N J E

ČESTITA VSEM D E L O V N I M L J U D E M Z\ PRAZNIK REPUBLIKA — 29. N O V E M B E R P R I P O R O Č A M O SE VSEM ODJEMALCEM KOPIT. PET, LESNE GALANTERIJE IN REZANEGA LESA

pozdravljajo delovne uspehe In prizadevanja, plod nagih akapnib naporov, ki kažejo, da utiramo nravilno pot v socializem. Za praznik

republike

čestitajo

v

n delovnim

Trebnje, vsem organom samoupravljanja

K M E T I J S K A

ljudem

v občini

in delovnim kolektivom

ZADRU2NISTVO - T E M E L J N A P R E D K A N A V A S I

Z A D R U G A 3A N A R O Č I L A SE P R I P O R O Č A

TRGOVSKO PODJETJE

GRADBENO PODJETJE Z REMONTOM

»GRADIŠČE« Trebnje

MIRNA NA DOLENJSKEM

ČESTITA SVOJIM O D J E M A L C E M IN JIH PRISRČNO POZDRAVLJA

IN

ČESTITA ZA

ZNIK — DAN

NAS NAJVEČJI

ŠENTLOVRENl pozdravljajo svoje člane, zadružnike in delovne ljudi na območju zad"uge ter jim želijo pri nadaljnjem delo še mnogo uspehov

PRA­

pozdravlja vse svoje go­ jence, ki so kdaj obisko­ vali to Solo, telet jim, da bi v kmetijstvu ln gospo­ dinjstvu dosegali lepe uspehe!

Naj živi 29. november

ČEVLJARSKO PODJETJE - TREBNJE PEKARUA - TREBNJE NOVEMBER

OBČINSKA 2AGA - TREBNJE

^ P O Z ^ V I ^ O

PRIPOROČAMO NE

STROJE

IN

ČESTITAMO

CEM, IN

SVOJE

Z A

ZNANCEM

S

E

V

N

SVOJIM

I

C

A

ISKRENO ČESTITA PRE­ BIVALSTVU SVOJEGA OBMOČJA — POSEBNO PA Z A D R U Ž N I K O M IN KMETOVALCEM KI Z ZADRUGO POGODBENO SODELUJEJO — IN SE PRIPOROČA

PRVOVRST­ ODJEMAL­

PRIJATELJEM

Z A D A N REPUBLIKE

KMETIJSKA ZADRUGA

T O V A R N A ŠIVALNIH S T R O J E V

»MIRNA« NA

ZADRUGA

LOKA

„Sloga

DOLENJSKEM

POZDRAVLJAMO VSE DELAVCE, KMETE, LJUD­

»T

SKO

R Z A N«

INTELIGENCO,

PREBIVALSTVO SE

Mokronog

MLADINO

OBČINE

Z

VNAPREJ PRIZADEVALI

RAZVOJ IN DVIG NASE

IN

ZELJO, ZA

DA

BI

SI

POKRAJINE

POTROSNTKOM

V E L I K O IZBIRO PO

ZMERNIH

IN

OBČINSKI K O M I T E Z K S — OBČINSKI ODBOR S Z D L — OBČINSKI O D B O R Z B — O B Č I N S K I O D B O R Z V V I — OBČINSKI K O M I T E L M S — OBČINSKI O D B O B Z R O P — OBČINSKI SINDI­ K A L N I S V E T — OBČINSKA G A S I L S K A Z V E Z A

B L A G A CENAH

J I M PRISRČNO ČESTITA 29.

Z A

NOVEMBER

Ljubljana - obrat NOVO MESTO

OB DESETLETNICI S A ­ M O U P R A V L J A N J A IN PETNAJSTLETNICI OB­ STOJA PODJETJA SE ZAHVALJUJEMO SVO­ JIM STRANKAM ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN S E J I M T U D I V BODOČE P R I P O R O ­ ČAMO

Naj Sivi 29. november slavna obletnica ustano­ vitve nove Jugoslavije

KMETIJSKA ZADRUGA

SVOJIM

PRIJATELJEM,

POSLOVNIM

ŠKOCJAN SE P R I P O R O Č A IN POZDRAVLJA Z A 29. N O V E M B E R SVOJE ČLANE, ZADRUŽNIKE IN NA­ PREDNE KMETOVALCE ŠKOCJANA IN OKOLICE

ZAHTEVAJTE VEDNO IZDELKE DANA — ZADOVOLJ­

ZNANCEM,

POSEBNO PA

NI B O S T E Z O K U S O M IN K V A L I T E T O

ZADRUŽ­

,Dana'

NIKOM NA OBMOČJU ZADRUGE, DAN

ČESTITA ZA

REPUBLIKE

destilacija, tovarna Liker­ jev, sadnih sokov, promet z vinom, pivom in gostin­ stvo

KMETIJSKA ZADRUGA

P R E V Z E T A D E L A OPRAVI HITRO, SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH

OBRTNO GRADBENO PODJETJE

REMONT"-Straža Trgovsko podjetje

Z V S E M I SVOJIMI POSLOVALNICAMI ČESTITA C E N J E N I M S T R A N K A M IN S E JIM SE V BODOČE PRIPOROČA

Sevnica NUDI

ČESTITA ZA

SEVNICI

OBČINSKI L J U D S K I O D B O R

OSTALO

GOSPODARSKI

MOSTU

IN

V

SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE

PRI ZIDANEM

SE P R I D R U Ž U J E Č E S T I T K A M IN M A N I ­ FESTACIJAM DELOVNIH KOLEKTIVOV ZA DAN REPUBLIKE

TRGOVSKO PODJETJE

ŠENTJANŽ

MIRNI

NA KMETIJSKA

FLRJ

P O Z D R A . L J A Z A D A N REPUBLIKE VSE K O L E K T I V E V S P O D N J E M POSAVJU, N A D O L E N J S K E M I N V B E L I KRAJINI, P O ­ SEBNO P A P R E B I V A L C E SEVNlSKE OB­ ČINE

GOSPODINJSTVO

POSLOVNIM

IN ČESTITA USTANOVITVE

KOMUNALE"

ŠOLA S A L A LOKA

KROJAŠKO PODJETJE - TREBNJE

SE P R I P O R O M OB O B L E T N I C I

DELOVNI KOLEKTIV

KMETIJSKO-

REPUBLIKE

Mirna

Krajevni odbor — Osnovna organizacija Z K S — Krajevni odbor S Z D L — Krajevni odbor ZB in ostale organizacije

GOSPODINJSKA

29.

KMETIJSKA ZADRUGA

PRAZNHC

SVOJIM S T R A N K A M Ž E L I M O PRI­ JETNO PRAZNOVANJE ZA DAN R E P U B L I K E IN S E N A J T O P L E J E PRIPOROČAMO Z A N A K U P V N A SlH POSLOVALNICAH1

Trgovsko podjetje

ŽELEZNINA" Novo mesto

NUDI

AVTOMATE-

RIAL, SKE

GOSPODINJ­

STROJE

IN

GRADBENI

MATE­

RIAL

ČESTITA

TER

SVOJIM

ODJEMAL­

CEM

DOBAVITE­

IN

LJEM ZA

DAN

TRGOVSKO

PODJETJE

Straža S POSLOVALNICAMI " STRAŽI, VAVT1 VASI. DOL. TOPLICAH. PODr U R N U IN S O T E S K I NUDI B O G A T O IZBIRO B L A G A ODLIČNE K V A ­ L I T E T E IN S E PRIPO­ ROČA

REPUBLIKE — 29.

NOVEMBER

ZARJA

Vaj živi 29. november

Mostne konstrukci­ je, železne konstruk­ cije za montažne dvorane in vrsto v stroko spadaj oČlh del opravlja

29.

ŽELITE POHISTVOI DRAGOCENO PRETEKLOSTI

ALI

POHIŠTVO

SODOBNIH OBLIK V A M

Mizarska produktivna

S PEČATOM NUDI

zadruga

SEVNICA IN

HKRATI ČESTITA ZA

29. N O V E M B E R

Splošna obrtna kovinska zadruga Videm-Krško S kakovostnimi izdelki smo pridobili trg

n a Dolenjskem

pozdravlja

ŽUŽEMBERK

NOVO MESTO

REPUBLIKE

MIRNA

D A N R E P U B L I K E J E TUDI t'RAZNIK NASIH D E L O V N t n Z M A G . Z A T O ČESTITAMO V S E M D E L O V N I M L J U D E M

In čestita za. november

SPLOŠNO PODJETJE

SEVNICA

GRADBENO PODJETJE

PRODAJA MEŠANEGA BLAGA NA DROBNO Č E S T I T A Z A 29. N O V E M B E R S V O J I M ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM TER SE P R I P O R O Č A

TRGOVSKO

»T

„Agroservis' ZADRUŽNO

OBRTNO

PODJETJE

čestita vsem kmetovalcem, z a ­ družnikom in delovnim ljudem ter jim želi, da bi v kmetijstvu dosegali kar najlepše uspehe

Napredno kmetijstvo naj požene korenine v sleherni, tudi naj-

PODJETJE

0 B A K« VIDEM-KRŠKO

TRGOVSKO

ŽAVNI KE

Delovni kolektiv

VOM

,Petrol' OPEKARNE PREČNA L J U B L J A N A

POSAMEZNIKOM LAVSKEGA NAŠEM

ZA SE

KOLEKTI­

USTANOVAH,

IN ORGANOM

VOZIL

SAMOUPRAVLJANJA

PRIPOROČA

CERKELJ

IN Z A

PRAZNIK

REPUBLIKE,

LJUD­

REPUBLIKE OBLETNICI

JETNO

PREBIVALSTVO

N o v e m USPEHI

V

DEMOKRACIJE, ŽIVLJENJSKE SEŽKOV LIZEM

NAJ

USTANOVITVE

SVOJIM

LJUDEM

ČLANOM

IN

FLRJ

RAZVOJU

RAVNI

SO MEJNIKI

NOVE

SE

DELOVNI

DELOV­

VALCE

KAKOR

OSTALO LJUDSTVO ŠKEGA PRISRČNO LJA 29.

PREBI­

Gorjanci"

Trgovsko podjetje

NOVOME­ OKRAJA

MI

DALJE

IN

STRANKAM

J I M ČESTITA

PUBLIKE

Z A

KVALITETNEGA

D A N

REPUBLIKE

POZDRAVLJA

IN

ČESTITA

PREDELAVO LESA

ŠENTJERNEJ

LIPA" PREKOPA pri Kostanjevici

Obrtno podjetje

MESTO

2ELI PREBIVALSTVU

BELE

SKE

POSAVJA

IN SPODNJEGA FLRJ

KRAJINE, O B

S E MNOGO

»R E M 0 N T «

DOLENJ­

OBLETNICI

M RNA PEČ

USPEHOV!

O P R A V L J A VSA~ V

STROKO

DELA

SVOJIM KATERIM

,0

SPADAJOČA

T E R S E TUDI

BODOČE

29.

V

PRIPOROČA STRANKAM, ČESTITA

Z

NOVEMBER

S EN A ­ NAKUP

Solidno, dobro in poceni boste postreženl v

B L A G A

Z A PRAZNIK R E ­

Z NAJBOLJŠIMI

TOPLICE

ZA

DELOVNI

POSLOVALNICA­

PRIPOROČA

SVOJEGA

»DOLENJKA« MIRNA PEČ

SE SVOJIM

NUDI

PODJETJE

/ SVOJIMI

PRVO­

KOPELI

GOSTOM

ZA

» K R K A «

POZDRAV­

Pletilstvo

VSI

D O ­

SOCIA­

NOVO

DELOVNO

NOVEMBER

V

USTANOVITVE

Z VSEMI

SVOJIM

Splošne bolnice

TUDI

Z A

POTI

JEDILA,

NOVEMBER

KOLEKTIV

PRIPOROČA

MIRNOPECANE

ČESTITA 29.

POTROŠNIKOM NUDIMO BOGATO IZBIRO B L A G A PRVOVRSTNE K V A L I T E T E PO ZMERNIH CENAH Z A PRAZNIK REPUBLII-E POZDRAVLJAMO SVOJE STRANKE POSLOVNE PRIJATELJE IN PREBIVALCE SENTJERNEJSKE DOLINE

ZNANSTVENIH

ŠENTJERNEJ IN

ZA

ŽIVI 29. N O V E M B E R — D A N R E P U B L I K E

•,

OKOLIŠKE

TER

JUGOSLAVIJE

ISKRENO

VSEM

IN

IZBRANA

IN T E R M A L N E

ŠMARJEŠKE

CERKLJE OS KRKI

KMETIJSTVA

N A NASI

ODDIH,

Zdravilišče

PRAZNOVALI

SOCIALISTIČNE

S E JIHVESELE

Kmetijska zadruga IN

2ELEC, D A B I G A P R I ­

Kmetijska zadruga

mestu

INDUSTRIJE,

— ZATO

LJUDJE

NIM

PRIJETEN

VRSTNE. PIJACE

NJENE

Trgovsko podjetje

OBLETNICI

V

IN M U NAJTOPLEJE ČESTITAMO

LJUDSTVO

^

OKRAJU

Opekarna Zalog

IN

VELIKI

OB

DE­

OKOLICE

OB

pri

ČESTITA

S e v n i c a

— D A N REPUBLI­

POZDRAVLJAMO

SKE

NOVEMBER

JIM

IN D R ­

VOZNI­

MOTORNIH 29.

IZDELKE

N I N «

P O Z D R A V L J A

USTANOVITVE

KOM

O T A

DELOVNIM

V PODJETJIH IN

ODBOR

PREPRIČANI SMO, D A S E B O D O SILE SOCIA­ LIZMA K L J U B VSEM TEŽAVAM NENEHNO KREPILE, D A BO Z E L SOCIALIZEM NOVE Z M A G E IN D A B O NAŠEL M O C IN S R E D S T V A ODSTRANITI, K A R J E N E G A T I V N E G A

NAS NAJVEČJI

PRAZNIK

— VSEM

JUGOSLAVIJE

BREŽICE

SVOJE

L J U D S K I

S E N O V O

DELOVNO

FEDERATIVNE

poslovalnica

VSEM

BREŽICE

Občinski komite Z K S — Občinski odbor S Z D L — Občinski odbor Z B — Občinski odbor Z R O P — Občinski odbor Z V V I — Občinski sindikalni svet in ostale organizacije toplo pozdravljajo prebivalstvo senovške kotline, zlasti pa politične in kulturne delavce z željo, da bi njihova prizadeva­ nja rodila kar največ uspehov

» J U G Z A

OPRAVLJA PREVOZNE IN T R A N S P O R T N E U S L U G E TER CESTIT/ SVOJIM S T R A N K A M , B R E Z l C A N O M IN PREBIVALCEM SPODNJEGA POSAVJA Z A 29. N O V E M B E R

O P E K A R N A

O B Č I N S K I

ZADRUGA

ČESTITA

ČESTITA

S avo"

B R E Z I C E

PRIPOROČA

»P R E V 0 Z« BREŽICE

..LJUDSKA POTROŠNJA"

Kostanjevica na K r k i

PRAZNIK

REPUBLIKE

PODJETJE

KMETIJSKA

AVTO-TRANSPORT

POZDRAVLJAMO ZA

nudi mešano blago, usnje, tekstil, obutev, železninski ln avtomaterial, galanterijo in konfekcijo ter pozdrav­ lja cenjene odjemalce in jim iskreno čestita Z3 praznik republike

oddaljenejši vasi

Trgovsko podjetje

IN

VIDEM-KR&KG

nudi potrošnikom tobačne izdelke naših priznanih tovarn in se priporoča za nakup v svojih posloval­ nicah Hkrati čestita za dan republike

BREŽICE

Zadružnikom, naprednim kmeto­ valcem ln ženam zadružnlcam na kostanj e viškom področju to­ plo čestita ob obletnici usta­ novitve nove Jugoslavije

ČESTITAMO

OPRAVLJAMO VSA DELA NIZKIH GRADENJ, GRADIMO CESTE, K A ­ NALIZACIJE IN M A N J Š E KOMUNI­ KACIJE T E RČESTITAMO INVESTI­ TORJEM — SVOJIM STRANKAM KAKOR TUDI VSEM DELOVNIM L J U D E M Z A 29. N O V E M B E R

TRGOVSKO

ŽELJAMI

ZDRAVILIŠČU CATEŠKE

» V I N O «

T R G O V S K O IN IZVOZNO PODJETJE nudi prvovrstne vina za domači l n tuji trg ter čestita vsem vinogradni­ kom in poslovnim prija­ teljem za dan republike

PODGORJE MIZARSKO

PODJETJE

Brežice

TOPLICE ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA OBRAT ZA POPRAVLJANJE VOZ

Pletilnica v Dobovi

ČESTITA IN POZDRAVLJA DELOVNO LJUDSTVO NASE DOMOVINE, KOLEKTIVE IN O R G A N E D E L A V S K E G A S A M O U P R A V ­ LJANJA

DELOVNI

IN

POZDRAVLJA

ČLANE

SVOJEGA

KOLEKTIVA DELOVNO STVO

LJUD­

SPODNJEGA

POSAVJA

IN

BRE2ISKE OBČINE

TER SE

PRIPOROČA

Svojim gostom, poslovnim prijateljem In vsem delovnim ljudem F L R J iskrene čestitke za praznik republike

D O B O V A

ŠENTJERNEJ ČESTITA

Pozdrav družbeni skupnosti sociali­ stične Jugoslavije, ki postaja skupnost vseh proizvajalcev

KOLEKTIV

gostišča

Mokrice SE

PRIPOROČA

STOM

SVOJIM G O ­

Z A NADALJNJI

IN Č E S T I T A

OBISK

Z A 29. N O V E M B E R

T o v a r n a pohištva Brežice

Kmetijska zadruga Stari trg ob Kolpi

Okrajni zavod za socialno zavarovanje POZDRAVLJA IN ČESTITA ZA PRAZNIK REPU­ BLIKE V S E M ZAVAROVANCEM, K M E Č K I M ZA­ V A R O V A N C E M , U P O K O J E N C E M I N NJTHOVTM S V O J C E M , Z E L E C J T M PRI N A D A L J N J E M D E L U ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA KAR NAJVEČ USPEHOV

Dekli al VSEM DMVESTITORJEM, GRADBENIM PODJETJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM NA DOLENJSKEM, V BELI KRAJINI m SPOD. P O S A V J U ČESTITA ZA 29. N O V E M B E R

kolektiv

OBRTNE

NOVO

M E S T O

—

CESTA

s

Prehrambena industrija ČRNOMELJ

w

Industrija o b u t v e

1

C/J •-3

P R I P O R O Č A S V O J E K V A L I T E T N E T7.mCT.vie jg ČESTITA SVOJIM O D J E M A L C E M Z A P R A Z N I K REPUBLIKE

toplo pozdravlja cenjene strank«,

PROJEKTIVNO PODJETJE

v okraju ter jim čestita ob obletnici

čestita k uspehom, ki jih ugotavljamo na vseh po­ dročjih, in k uspehom, kd so spremenili zunanjo po­ dobo nase dežele in h i ­ tro spreminjajo miselnost ljudi

ustanovitve nove Jugoslavije

M E S T O

čestita za 29. november vsem zadružnikom, veem kmetovalcem, ki z zadrugo pogodbeno sodelujejo, vsem naprednim kmetom in ostalim delovnim ljudem na področju zadruge ter se jim i e nadalje priporoča

Kmetijska zadruga

Dragatuš

VSEM

BELOKRANJSKA ZELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA

poslovne prijatelje m delovne kolektive

N O V O

MESTO

VSEM SORODNIM KOLEKTIVOM, POSAMEZNIKOM ČEVLJARJEM IN D E L O V N I M L J U D E M V S E NASE DOMOVINE ISKRENO Č E S T I T A Z A 39. N O V E M B E R

DELAVNICE

TALCEV

se pridružujejo manifestacijam za praznik ustanovitve nove Jugoslavije ter prisrčno pozdravljajo vse prebival­ stvo svojega območja

s podružnicami: BREŽICE, CRNOMEU m 7IDEM-KRSK0 i i z p o s t a v o v SEVNICI

TAPETNIH N O V O

K R A J E V N I ODBOR — K R A J E V N I ODBOR SZDL — OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS — K R A J E V N I ODBOR ZB — VAŠKI A K T I V L M S — K R A J E V N I ODBOR Z V V I — DE­ LAVSKO KULTURNO DRUŠTVO — KRA­ JEVNI ODBOR RK — GASILSKO DRUŠTVO

K

ŽIVEL

29. N O V E M B E R

ŽELEZNIČARJEM, PROGOVNIM DELAVCEM, USLUŽBENCEM

BELT

IN

ČESTITAMO IN ZA

ČRNOMELJ

— PRAZNIK

SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROGE

REPUBLIKE!

N O V O

ČRNOMELJ

Kmetijska zadruga

Semič in Šentjernej

U R S N A

»LOVSKI ROG« SVOJE . STRANKE

POSEBEJ P O Z D R A V L J A M O V i l SBMlCANE Df 8ENTJBRNKJCANB

C R N O M E U

TOČILNICA

V I N I C A NAJ

»PLANINA«

Viniška klet

MESTNO PODJETJE

Delovni

KLAVNICA IN MESNICA

MESTNEGA VODOVODA CRNOMEU

ČRNOMELJ SE P R I P O R O Č A IN Č E ­ S T I T A Z A 29. N O V E M ­ BER SVOJIM STRANKAM

POZDRAVLJA VSE DELOVNO LJUDSTVO FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGO­ SLAVIJE IN ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE

MESTO

tfUDI V E D N O P R I Z N A N A J E D I L A IN P I J A C E P O ZMERNIH CENAH TER ČESTITA S V O J I M G O ­ STOM ZA D A N REPU­ B L I K E , Z E L E C J I M PRI­ JETNO PRAZNOVANJE

Kmetijska zadruga

VINICA

IS V S E K R A J E V N E ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA pozdravi JaiJo vse kolek­ tive v Beli kraj mi, za­ družnike in posameznike, ki si s svojim delom pri­ zadevajo za čimprejšnjo zgraditev socializma ln boljšega življenja v naši domovini

Zahvaljujemo se svojim strankam za dosedanje zaupanje in se j i m priporočamo tudi v bodoče.

Za praznik republike toplo čestitamo T R G O V S K O

P O D J E T J E

»POTROŠNIK« ČRNOMELJ

ČRNOMELJ

pozdravljajo občane ob velikem prazniku naše domovina,

Občinski liudski odbor

teleč jim pri njihovem delu v bodoče ie več uspehov

spedicu.

ČRNOMELJ

ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE VSEM INVESTITORJEM, GRADBENIM DELAV­ CEM IN USLUŽBENCEM, STROKOVNJA­ KOM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE

OBČINSKI K O M I T E Z K S — OBČINSKI ODBOR S Z D L — OBČINSKI O D B O B Z B — OBČINSKI O D B O R Z R O P — OBČINSKI K O M I T E L M S IN OBČINSKI S I N D I K A L N I S V E T

AVT0PR0MET, TUZEMSKA

GOSTINSKO PODJETJE

BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE

Občinski ljudski odbor NOVO

C R N O M E U

Hkrati čestita vsem Vlničanom ln okoličanom za 10. november

ČRNOMELJ

nudi razne vrst« Čevljev v prvovrstni Izdelavi i n kvaliteti ter pozdravlja za dan republike vse svo­ je poslovne prijatelj«

BRIVSK0FRIZERSKO PODJETJE

nudi cenjenim gostom prvovrst­ ne pijače i n se priporoča

21VI D A N R E P U B L I K E — M . N O l

ČEVLJARSKO PODJETJE

"OZDRAVLJA IN JIM ČESTITA

V I N I C A

opravlja vsa v stroko spadajoča dala solidno, hitro i n po šmarnih cenah ter se priporoča

S E L A

Gostilna i n prenočišče

pozdravljata 20. november — praznik ustanovitve nov* Jugoslavije, k i so jo ustvarjalni napori res­ nično zdtružerdh narodov nafte socialistične skup­ nosti popolnoma preobrazili

MIZARSKA DELAVNICA

M E S T O

VSEMU PREBIVALSTVU NA OBMOČJU NASE ZADRUGE ČESTITAMO IN JIH POZDRAVLJAMO

CENJENIM GOSTOM ČESTITA Z A 29. N O V E M B E R

obrata

PRAZNIK

REPUBLIKE

njigarna in papirnica

Ljubljana

JIH

POZDRAVLJAMO

SE P R I P O R O Č A S V O J I M STRANKAM IN JIM ČESTITA ZA D A N REPUBLIKE!

»IEV«

STROKOVNJAKOM

ŽELEZNIC, PRISRČNO

anas*.

_

_

_

~

»GORJANCI« m

m

»OVO

m

m

m

MEST0-STBJ2B

PRIPOROČA SVOJE PREVOZNE U S L U G E BS POTOVANJE V LASTNIH, MODERNIH AVTO­ BUSIH T E R Č E S T I T A D E L O V N I M L J U D E M N A DOLENJSKEM", V B E L I K R A J I N I I N S P O D N J E M POSAVJU ZA D A N REPUBLIKE

ČRNOMELJ

pozdravi jedo prebivalstvo svoje občine, želeč Jim, da

OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE L M S OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZROP OBČINSKI ODBOR ZVVI ln ostale množične orga­ nizacije In društva

bi se ie naprej

nesebično trudili * za gospodarski, kulturni In politični napredek Bele krajine

J

K R Š K O

MIZARSKA

HOČEVARJEV TRG 5

pozdravlja vse delovno ljudstvo za 29. november

Slaka

T E L E F O N 18 [MA

ZALOGI V S E V JOČE SE

SPADA­

B L A G O IN

PRIPOROČA.

SVOJIM

ODJE­

STRANKE

P O Z D R A V L J A IN SE JIM

09

SE

NADALJE

PRIPOROČA

KRAJEVNI ODBOR — KRAJEVNI ODBOR SZDL — OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS - K R A J E V N I O D B O R Z B — VAŠKI A K T I V LMS — KRAJEVNI ODBOR Z V V I — K R A ­ JEVNI ODBOR ZROP — K U L T U R N O P R O S V E T N O DRUŠTVO IN O S T A L A DRUŠTVA Čestitajo vsem prebivalcem Rake in okoliških vasi za 29. november z željo, da bi še vnaprej vlagali vse svoje sile za čimprejšnjo izgradnjo socializma

STALNO NA

STROKO

SVOJE

DELAVNICA

FototeMika NOVO MESTO

VIDEM-KRŠKO

M A L C E M ČESTI­ TAMO ZA

Valvasorjeva tiskarna

KMETIJSKA

29. N O V E M B E R

ZADRUGA ADLEŠIČI

VIDEM - KRŠKO

K R A J E V N I O D B O R IN O S N O V ­ NE

ORGANIZACIJE ZKS,

ČESTITAJO IN P O Z D R A V L J A ­ JO Z A D A N R E P U B L I K E V S E ZADRUŽNIKE, N A P R E D N E K M E T E IN O S T A L O P R E B I ­ VALSTVO, 2ELEC JIM SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV

SOLIDNO IN

» L I C« litoželezne

»D O L O M I T « Brestanica

ČESTITA

TER

D E L A V C E , K M E T E IN

IN

PRISRČNE ČESTITKE ZA

NASE DOMOVINE

DAN

M I R N A

CENTER

zadruga P E Č

Krajevni odbor — Krajevni odbor S Z D L — Osnovna organizacija Z K S — Krajevni odbor ZB — Aktiv -.MS — Krajevni odbor Z V V I Delavsko kulturno društvo — Krajevni odbor R K — Gasilsko društvo

ELEKTRARNA BRESTANICA

VSEM SEMICANOM

LJUDSKO INTELIGENCO

Kmetijska

ČRNOMELJ

POCENI

GOSTOM

IN ČESTITAJO:

IN JIM

KNJIGOVODSKI

NADALJE

S E M I Č SVOJIM

POZDRAVLJAJO

PRIPOROČA

GOSTIŠČU

REPUBLIKE V S E

POZDRAVLJA

PRIPOROČA S V O J E U S L U G E IN ČESTITA 2A PRAZNIK REPUBLIKE

23 N O V E M B E R

SE J I M SE

Industrije

ZAD A N

KOLEKTIVE

V BELI KRAJINI T O P L O

B O S T E P0STRE2ENI V

ČRNOMELJ POZDRAVLJA

DELOVNE

ČESTITA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATE­ L J E M IN Z N A N C E M ZA 29. N O V E M B E R

TISKARSKE USLUGE NUDI P O Z M E R N I H CENAH IN ČESTITA ZA 29. N O V E M B E R — DAN REPUBLIKE

SZDL, Z B

Delovni kolektiv

Obrtna zadruga

ZA

REPUBLIKE

čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob slavni obletnici ustanovitve nove Jugoslavije, posebno pa čestita in pozdravlja prebivalce bre­

ZADRUŽNIKOM, ZADRUŽNIM ORGANIZA­

staniške kotline in senovSke občine

C I J A M , Ž E N A M Z A D R U Z N I C A M IN V S E M U P R E B I V A L S T V U N A OBMOČJU Z A D R U G E I S K R E N O ČESTITA Z A P R A Z N T K REPUBLIKE

KMETIJSKA

K M E T I J S K A

ZADRUGA

KMETIJSKA ZADRUGA

Z A D R U G A

T R E B N J E K R A J E V N I O D B O R — K R A J E V N I ODBOR SZDL — OSNOVNA ORGANIZACIJA Z K S — KRAJEVNI ODBOR Z B — A K T I V LMS KRAJEVNI ODBOR ZVVI — KRAJEVNI O D B O R Z R O P — K U L T U R N O DRUŠTVO »J02E S L A K « — K R A J E V N I O D B O R R K

IN S E PRIPOROČA I

GOSTIŠČE NA TRGU

DELOVNI

ŽUŽEMBERK POZDRAVLJA SVOJI ODJEMALCE, SORODNE K O L E K T I V E IN V S E DELOVNO LJUDSTVO FLRJ

P0STRE2B0, IZBRANA J E D I L A IN P I J A C E TER

ČESTITA Z A D A N REPUBLIKE

D O L E N J S K A

PRODAJA ZELEZN1N0 IN R E P R O D U K C I J S K I

POTROŠNIŠKIM S V E .

TOM

DAN

Vse

organe

P O g A V J A , D O L E N J S K E IN B E L E K R A J I N E Z A N A S NAJVEČJI P R A Z N I K — D A N R E P U B L I K E

ljanja v občini, v s e

samouprav­

delovne kolektiv« v podjetjih

Z K S , ZB,

KOLIČINE

P O ZMERNIH CENAH

CENJENIM S T R A N K A M SE PRIPOROČAMO IN JIM ČESTITAMO Z A 29. N O V E M B E R

novah

Splošno mizarstvo

in usta­

kakor

KRUH

SE

POSLOVNIM PRI­

ZAHVALJUJEMO ZA

to­

pleje p o z d r a v l j a o b ustanovi­

VEDNO

SVEZ

EN P E C I V O T E R

ČESTITAMO

ZA

PRA­

ZNIK R E P U B L I K E

POSEDANJE ZAUPANJE IN J I M N A J P R I S R C N E J E ČESTITAMO Z A D A N REPUBLIKE

DOLENJSKE TOPLICE

TRGOVSKO PODJETJE

»SUHA KRAJINA« DVOR

tudi

posameznike naj

obletnici

NUDIMO

CEM,

delav­

skega

ODBOR T E R O S N O V N E

B L A G A

CENJENIM O D J E M A L ­

J A T E L J E M IN Z N A N C E M

PRESKRBA - SENOVO

ČESTITA D E L O V N E M U L J U D S T V U S P O D N J E G A

ORGANIZACIJE

REPUBLIKE

ZA OKRAJ NOVO MESTO

REPUBLIKE!

TRGOVSKO PODJETJE

PRIPOROČA S V O J E K V A L I T E T N E I Z D E L K E IN

KRAJEVNI

VEDNO N A ZALOGI VELIKE

TRGOVINSKA ZBORNICA

CENJENTM

O G L E J T E SI N A S E Z A L O G E — PREPRIČALI SE B O S T E O DOBRI K V A L I T E T I IN S O L I D ­ NIH C E N A H

VIDEM-KRŠKO

H I N J E

UMA

PRVOVRSTNEGA

ODJEMALCEM

DAN

PRAZNU* —

ČESTITA Z A 29. N O V E M B E R V S E M L J U B I T E L J E M L E P E KNJIGE

Tovarna Čokolade in likerjev

ZDM0G1

TREBNJE

IN POTROŠNIKOM

NAJVEČJI

M A T E R I A L TER SE PRIPOROČA

ZALOŽBA NOVO MESTO

d)mpelia£

KMETIJSKA

PODJETJE

BENCEM V OKRAJU,

ŽIVEL 29. N O V E M B E R —

SOLIDNO

TRGOVSKO

ČESTITA Z A N A S

P O Z D R A V L J A J O P R E B I V A L S T V O D O B R N l C A IN OKOLIŠKIH VASI K A K O R TUDI V S E O S T A L E D R Ž A V L J A N E F L R J T E R J I M ČESTITAJO Z A 29. N O V E M B E R

MESARIJE

ŽUŽEMBERK NUDI

KOLEKTIV.

ČRNOMELJ

VSEM TRGOVINSKIM D E L A V C E M IN U S L U Ž ­

ČESTITA CEM

SVOJIM

DVORA

VEMBER

ODJEMALCEM

IN P R E B I V A L ­

IN OKOLIŠKIH VASI

Z A 29. N O ­

T E RS E PRIPOROČA

tve n o v e J u g o s l a v i j e

SZDL

IN L M S ČESTITAJO S V O J I M Č L A N O M IN P R E B I V A L ­ S T V U S U H E K R A J UJE Z A D A N R E P U B L I K E

D V O R

P R I

Ž U Ž E M B E R K U

TRGOVSKO

Ohcinsiel Ijuds/ii odbor

Žužemberk OBČINSKI K O M I T E Z K S ODBOR S Z D L — OBČINSKI OBČINSKI K O M I T E L M S ODBOR Z V V I T E R O S T A L E J E IN DRUŠTVA

— OBČINSKI ODBOR Z B — — OBČINSKI ORGANIZACI­

. JZDRAVLJAJO PREBIVALSTVO SUHE KRA­ JINE IN V S E G A O K R A J A , Z E L E C JIM, D A BI SE S E N A D A L J E T R U D I L I Z A ČIMPREJŠNJI G O S P O D A R S K I , K U L T U R N I IN POLITIČNI N A ­ PREDEK

PODJETJE

»PREHRANA«

Tapetništvo in dekoraterstvo Novo mesto

Kmetijsko zadruga Dolenjske Toplice

Partizansko 13

Novo mesto

KRAJEVNI URAD T E R V S E O R G A N I Z A C I J E IN D R U Š T V A

ČESTITA ZA

29. N O V E M B E R

ČESTITAJO P R E B I V A L S T V U IN K O L E K T I V O M r O P L l S K E * ~>LXNE —

Z

VSEMI SVOJIMI

POSLOVALNICAMI ISKRENO SVOJIM TER V

ČESTITA

STRANKAM

S E J I M TUDI BODOČE T O P L O PRIPOROČA

•

Splošna bolnišnica

NOVO MESTO

čestita vsem delovnim kolektivom v podjetjih In ustanovah, vsem delovnim posameznikom, ki si prizadevajo « svojim delom za čimprejšnjo zgra­ ditev socializma v nasi domovini

Straa K

D O L E N J S K I

V ATOMSKI RAKETI NA

19. — Medtem je brzela atomska raket.: A R 3 s parabolično hitrostjo 11.18 km/sek skozi črno ze­ vajoče praznino vesolja. Brezžični oddajnik je potihem oddajal črte i n pike, kar je bila edina zveza s prisluškujočo materjo Zemljo. Illming je pomagal v kuhinji Kitajcu, kolikor je mogel.

L i J i n v resnici n i b i l kuhar, temveč samo «doktor kemije«, kot je zagotavljal. D a bi se lahko udeležil poleta, se je nalašč zato naučil kuhati in prebil več mesecev kot kuhar n a raznih transAtlantskih stratosferskih letalskih progah. Nje­ gova pomočnika sta b i l a Steward P a u l L i m b u , črnec iz Konga, i n Mongol B a t u Nor. O b a sta b i l a sicer stratosferska pilota.

Hm

S t e v . 4 7 - 4 8 (557-558)

L I S I

D v a

LUNO

20. — A R 3 je bila zaradi pomanjkanja težnosti opremljena s posebno posodo. M i z e so imele trač­ nice iz aluminija za jedilne posode, d a ne b i utekle jedcem. Navzlic temu so v začetku letele po kabini rezine mesa, d a so j i h skušali z žlicami spet ujeti. Se večji problem je b i l s pitjem, ker so se vse tekočine oprijele posode. Pomagali so si s palicami, s katerimi so vsrkavali vse pijače.

Pomanjkanje težnosti j i m sicer n i povzročilo nobenih preglavic. D a se ne b i vsak njihov korak spremenil v skok, p r i katerem b i človek izgubil tla pod nogami, je nosila posadka A R 3 železne podplate. T u d i t l a so bila i z magnetičnega že­ leza.

21. — Medtem je b i l Illming n f m r e t ' c . r.I. v ste\varda, »Dober tek, gospod profesor Fabinius,« je dejal, ko je prinesel kosilo svojemu profesor­ ju.

Slednji je osuplo pogledal izza naočnikov, ko je spoznal svojega študenta i n rekel: » Z e l o ljubo presenečenje, gospod R o n ! Oče m i o tem ni nič rekel, t o d a . . .« — Žal,* se je namuznil Illming i n odšel po svojem poslu. Pomagal je namreč črncu stewardu p r i serviranju i n tako ga je zanesa pot tudi v kapitanovo kabino. »-Kaj v i ­ dim, Ron?« ga je sprejel kapitan. »Torej ste že napredovali v stewarda? Lepo. Če vas zanima, pravkar brzimo s končno hitrostjo skozi prazno vesolje i n oddaljeni s m o od Zemlje 10.000 k i l o ­ metrov. D o lune je še 274.000 kilometrov.« — » D o ­ ber tek!« — » H v a l a ! « .

Skoraj ne M mogli verjeti, pra/vijo pa, da je res. Mala sedemletna Donna Karplak na gornji sliki že sama pfflotnra letalo, kot trdi nijen oče i n ­ ženir, ki Jo je nauči]. Pravil, da je edini problem prt tem ker Donna nima dovolj dolgih nog, da bi dosegla pedala, m so ji morali zato napraviti potebne čevlje — nekakšne po­ daljške nog. Oče pa rn pove­ dal, če se mafla deklica petje v letalu sama, aH pa jo morda «n spremlja.

Toreador Antonio ordonez Je T seriji gostovanj po Južni Ameriki uspešno nastopil proti mnogim bilkam, dokler ni na­ letel na mojstra, ki mu je bil skoraj kos. Res Je končno bi­ loa zabodel z mečem, toda tu­ di sam Je skupil poštene rane. na *Hki je videli, kako biko­ borca neso te arene. Po Špa­ niji in deželah Latinske Ame­ rik« so bdkoborbe še vedno seto v moda ln temperamentni Spanci iščejo Se vedno zabave T Krvavih koridah in trpinče­ nju /.ivalL

razstava

V počastitev dneva republike in 10-letnAce obstoja bo prire­ dilo Filatelistično društvo v Sevnici od 29. novembra do 4. decembra v veliki dvorani ga­ silskega doma razstavo znamk im drugih filatelističniih poseb­ nosti, združeno z razstavo de­ narja vseh časov iz ene naj­ večjih numizmatičnih zbirk Posavja, Iz razgovora s prire­ ditelji povzemamo naslednje: Na razstavi znamk bomo v i ­ deli/ popolno, nerabljeno zbir­ ko izdaj nove Jugoslavije do zadnje vrednosti, večino pred­ vojnih izdati, nekaj odlomkov

Sevnici

klasičnih zbirk raznih držav Evrope z najstarejšimi znam­ kami, sestav raznih serij Sz daljnih dežel in najlepše te­ matske zbirke kot cvetlice, šport in drugo; pisemske ovitke iz predfalatelistiične dobe, raz­ ne spominske ovitke in poseb­ ne pečate in iilatelistične pri­ pomočke. Literatura in kata­ logi pa bodo pripomogli k pe­ strosti razstave. Seveda ne bo manjkalo tudi pionirskega ko­ tička, Tako nam bodo te male p i ­ sane sflSčice pričarale pestro zgodovino zadnjih 100 let, po­

Poznate metliško M e t l i š k a k l e t d o b i s e n o v e c i s t e r n e , s 1. j a n u a r j e m samostojen obrat Metliška v i n s k a M e t , Id je zdaj o b r a t » V i n a « i z Brežic, je bila z g r a j e n a po f r a n c o s k e m v z o r c u . N a m e n j e n a je b i l a šo­ l a n j u metliške črnine p a t u d i d r u g i h črnih v i n . Metliška čr­ n i n a s i j e pridobiHa sloves d o ­ ma i n rudi v i n o z e m s t v u . K l e t pa še v e d n o g r a d i j o . P r i h o d n j e leto b o d o začeli g r a d i t i v njej še v e l i k e cisterne — največja bo i m e l a p r o s t o r n i n e z a 15 v a ­ gonov v i n a — k i b o d o sprejele 200 v a g o n o v , s k u p n o z že ob­ stoječimi c i s t e r n a m i pa o k o l i 250 v a g o n o v v i n a .

K l e t n e cisterne b o d o n a p o l ­ njevali z vinom, odkupljenim i z ožjega i n širšega okoliša. V ožjem okolišu, k i zajema v g l a v n e m metliško občino, bodo p r e d v i d o m a o d k u p i l i 100 vago-

rast in progast narodov, kul­ turo, znanost, industrijo in gospodarstvo mnogih dežel, vladarje, državnike in velmože vseh časov in strank, floro vse­ ga sveta, tehniko, športna pri­ zadevanja in še marsikaj.

Numizmatična razstava nas popelje v dobo okrog 200 let pred našim štetjem, V časov­ nem zaporedju se vrstijo ko­ vanci starih Rimljanov in sve­ tli srebrniki rimskih cesarjev vse do prvih stoletij našega štetja Vzporedno bomo lahko videli kovance sosednjih »bar-

črnino?

1961 p a s e bo o s a m o s v o j i l a

nor vina, h, širšega pa 190 va­ gonov.

L e t o s j e klet z metliško črni­ no d o k a j d o b r o založena, če­ prav je b i l odkup z a r a d i slabe l e t i n e manjši. K v a l i t e t a m e t l i ­ ške črnine p a je letos znatno boljša o d Lanske.

K l e t p r o d a j a metliško črnino v s e m b e l o k r a n j s k i m gostiščem pa t u d i d r u g a m p o S l o v e n i j i .

T a k o J E mogoče d o b i t i k v a l i ­ tetno metliško črnino v v s e h naših zdraviliščih i n večjih k r a j i h v r e p u b l i k i vsaj v e n e m l o k a l u . P r a v zato, d a b i zado-

Čebelar Blažant i z D a r u v a r a v S l a v o n i j i je skonstruiral n o v tip p a n j a , k i n o s i n a z i v » U n i verzal N o 3-A. Blažant« i n v s e b u j e najboljše o d l i k e v s e h tipov panjev, k i j i h danes r a ­ bijo po svetu. T a res univer­ zalna konstrukcija daruvarskega čebelarja j e o d p o r n a p r o t i zimi, lahko prenosljiva i n , kar j e najvažnejše, d a j e 1 2 0 % več m e d u k a k o r običajni p a n j i . — Blažant j e ž e s t a r čebelar, s k o n s t r u i r a n j e m p a n j e v p a se u k v a r j a o d l e t a 1942. N j e g o v e panje prav radi uporabljajo čebelarji v m n o g i h e v r o p s k i h deželah, p o s e b n o z a n i m a n j e p a je vzbudil z njimi n a kongresu čebelarjev v R i m u l e t a 1958.

Z d a j i m a v d e l u spet t r i n o v e tipe panjev.

Jate ptičev s o v l e t i h p o v o j ­ n i povzročile šest v e l i k i h l e t a l ­ s k i h nesreč. Z a d n j o , i n n e d a v ­ no, s o povzročili v r a b c i v B o ­ stonu. Gosta jata vrabcev je onemogočila d e l o v a n j e r e a k t i v ­ n i h m o t o r j e v potniškega l e t a l a » E l e c t r a « . L e t a l o s e j e zrušilo i n 60 p o t n i k o v j e našlo s m r t .

Zdaj mednarodna letalska zve­ za proučuje, s kakšnimi u k r e p i bi p r e p o d i l i ptiče i z bližine l e ­ tališč.

Strahote ciklona Strahoten v i h a r , c i k l o n , je z a divjal n a d obalo vzhodnega P a k i s t a n a i n n a d k a k i m i 600 o t o k i . P i h a l j e s h i t r o s t j o 70 m i l j n a u r o i n p o s l e d i c e : 12.000 m r t v i h i n 90 o d s t o t k o v d o t e ­ m e l j a porušenih hiš, z g r a j e n i h iz b a m b u s a i n p o k r i t i h s p l o ­ čevino.

ZALJUBLJENEC » O h , Marica, če bi jaz vi, bi jaz brez mene sploh mogel živeti!« V

bil ne

TRGOVINI

»Želite veliko ali majhno tubo zobne p a s t e * « »O, kar majhno — veste, me­ ni že precej zob manjka.«

ŠKOTSKA Ladjo je na odprtem morju zajel vihar in začela se je po­ tapljati.

Bogati Skot je začel tolažiti ženo: »Draga moja, ladja tone in vse kaže, da r nobene rešitve.

Pomisli, kako je dobro, da sem vzel karTe tretjega razreda, ne pa prve­ ga, kot si ti hotela!«

s t B l domačemu t r g u , letos me­ tliške črnine n e bodo izvažali.

Delovni kolektiv metUške k l e t i se b o r i z a večji sloves svojih proizvodov. Delovni k o ­ lektiv je znal z d o b r i m vod­ s t v o m p r i t e g n i t i m e d odjemalce vse gostinske obrate B e l e k r a ­ jine i n večje obrate v o k r a j u i n i/ven o k r a j n i h m e j a . Z a r a d i uspehov, k i j i h je k l e t dosegla v zadnjem letu, j e d e l o v n i k o ­ l e k t i v s k l e n i l , d a se bodo osa­ m o s v o j i l i , se p r a v i , d a bo me tllška v i n s k a k l e t z n o v i m l e ­ tom samostojen obrat-

mesa, zaračunal mu pa samo eno?« vpraša žena moža-mesarja. »Iz hvaležnosti.

Vidiš, ta starček je bil v drugem razre­ du moj profesor.

In da me ni takrat zabrisal iz šole, bi jaz nemara tudi bil zdaj taka pro­ fesorska reva.. •*

— C e j e res, d a ste b i l i p o s l a n i od O r g a n i z a c i j e združenih n a r o ­ dov, d a b i o d b l i z u proučili našo p r e h r a n o , se pač ne boste m o g l i pritoževati.

PREBUJENJE P o dolgih urah popolne ne­ zavesti je bolnik odprl oči in vzkliknil: »O, ali sem že v raju?« Zena se je zaskrbljeno sklo­ nila nadenj in mu rekla: »Ni­ si, ljubi mož! Ali ne vidiš, da sem jaz pri tebi?« HVALE2NOST »Kako p a d a si temu stare­ mu gospodu natehtal dve k*H

G e r m a n i u m j e kemična p r v i ­ na, k i j o v e l i k o uporabljajo zlasti v e l e k t r o n i k i . Doslej smo ga m o r a l i uvažati, v k r a t k e m pa g a b o m o zaceli pridobivat' iz domačih s u r o v i n . G e r m a n i um k i je zelo r e d k a kemična prvina, bodo prečiščevali v Inštitutu »Jožefa Štefana« v L j u b l j a n i , l z njega b o p a I n d u ­ s t r i j a z a e l e k t r o z v e z e lzdalovala tranzistorje in diode, majhne kristale germania. k i nadomestijo r a d i j s k e cevi.

b i l e

Francozi so najbolj motorizirani P o u r a d n i h s t a t i s t i k a h so v E v r o p i glede motorizacije n a prvem mestu Francozi. Konec l a n s k e g a leta j e prišlo n a 1000 p r e b i v a l c e v 111 a v t o m o b i l o v .

N a d r u g e m m e s t u s o Angleži — 95 a v t o m o b i l o v n a tisoč p r e b i ­ v a l c e v , n a t r e t j e m N e m c i — 69 a v t o m o b i l o v — i n četrti I t a l i ­ j a n i s 33 a v t o m o b i l i n a tisoč prebivalcev.

»Tarzan« je postal čuvaj S l a v a je res k r h k a stvar. T o velja t u d i z a J o h n a VVeismull e r j a , bivšega o l i m p i j s k e g a p r ­ vaka i n najbolj slavnega Tar­ zana n a filmskem platnu. O n j e m že d o l g o n i b i l o nič s l i ­ šati, z d a j p a poročajo i z L a s Vegasa, d a je slavni Tarzan z a p o s l e n k o t čuvaj p l a v a l n e g a b a z e n a v n e k e m tamošnjem hotelu.

Ker je vstop na razstavo prost, je obisk omogočen vsem ljudem. Ob tej priložnosti bo filatelistično društvo izdalo tudi lične pisemske ovMke s sliko sevniškega gradu in sta­ rega sevniškega grba.

V malem zalivu v Niči n a francoski obali so te d n i rado­ vedneži ogledovali čudno vozilo, k i g a je skonstruiral F r a n ­ coz Cousteau. G r e za pomorski leteči krožnik, k i se s pre­ cejšnjo naglico lahko giblje 400 m globoko v morju. Vozile je opremljeno z močnimi reflektorji i n s posebnimi jekle­ n i m i šapami ter je namenjeno podmorskim raziskovanjem.

v

ZAKONSKA LJUBEZEN Ona: »orf najraje bi bila ptica...« On: »Potem bi jaz bil rad puška!« V D O B I »TEDNOV« »Soseda, kako pa vi plani­ rate prehrano za ves mesec?« »Po tednih. Najprej imamo teden teletine, nato teden go­ vedine, potem pa dva tedna korenja in krom/pirja.«

Domači germanium

dni prej, ko je znašala le stopinj C e i z i j a . S p l o h so t e m p e r a t u r e vse leto zelo spre­ m e n l j i v e . V s i našteti p o d a t k i veljajo le za N o v o mesto, dobili pa s m o j i h p r i meteorološki p o ­ staji v N o v e m mestu.

Seveda v a s m o r a m o še obve­ s t i t i , d a ie tudi p r v i sneg pred nekaj d n e v i p o b e l i l Gorjance: v nedeljo zjutraj so se b e l i l i pred n a m i , čeprav n i m a j o re­ k o r d a . V r h L i s c e n a d Sevnico je b i l v letošnji m o k r i i n hladni jeseni že k a r d v a k r a t pobeljen!

barskih« dežel V srednjem veku število kovancev hitro narašča, saj imajo razna me­ sta in knezi svoj denar. Iz te­ ga časa so tudi »tolarji«, ko­ vani prav v naših krajih. V novem veku je izdajanje de­ narja že bolj urejeno po dr­ žavah in njihovih finančnih razdobjih. V tem času nasta­ nejo tudi bankovci, ki s svojo slikovitostjo pritegnejo gle­ dalce.

Bogomir Milost

Univerzalni panj

Ptiči in letata

V posebni obleki za preko­ morske polete Je 33-1 etri! pi­ lot Stevvard SulUvan podoben ftaM. Sloj zraka v obleki ornogoda letalcu, da v primeru ne­ sreče in padca letala v morje lahko ure jn ure prele-21 na vod; m čaka pomoči, razen pa ga obleka varuje tudi mrazom. Obleko so rzv Angliji v Manchestru.

z n a m k i n denarja v

V e r j e t n o vas bo z a n i m a l o ne­ kaj letošnjih domačih m e t e o r o ­ loških r e k o r d o v . — Največ dež­ ja v enem d n e v u je padlo p r e ­ teklo soboto: 49.9 m m a l i pre­ prosteje povedano 49.2 l i t r a n a k v a d r a t n i meter. Ce p r i m e r j a ­ mo padavine po mesecih p a v i ­ dimo, d a je padlo največ dežja v s e p t e m b r u : 227.3 m m . T u d i najnižjo t e m p e r a t u r o — če i z ­ v z a m e m o z i m s k e mesece — so meteorologi zabeležili p r e d ne­ kaj d n e v i a l i točneje p r e t e k l i ponedeljek zjutraj, k o je živo srebro p o k a z a l o 2.3 stopinje pod ničlo. S p l o h najnižjo t e m p e r a ­ turo v t e m letu smo imeli 19. j a n u a r j a , k o je p o k a z a l termo­ meter —18.2 stopinji Celzija.

Deset d n i kasneje (29. januarja) Pa je znašala t e m p e r a t u r a že DIUIS 16 stopinj C e l z i j a . Najviš­ jo t e m p e r a t u r o je zabeležila meteorološka postaja 27. sep­ t e m b r a : 32.5 stopinj Celzija, najnižjo v istem mesecu pa 12

1

»Tolarji« iz naših krajev Zanimiva

škafa vode na glavo!

Oho, d r a g a m o j a ! T v o j plašč pa letos kar z a l e s t k i l o g r a ­ mov težji..,

volodin

N a n j e g o v e m o b r a z u se j e n e n a d o m a p o ­ k a z a l o v s e : želja, d a z a p u s t i taborišče, n e ­ z a u p a n j e d o n j e g a , p r e v a j a l c a , i n premišlja­ nje o F l i k o v i h b e s e d a h . A l i m o r d a F l i k g o ­ v o r i r e s n i c o ? T r o p i n i n j e slišal, d a s o n e ­ k a t e r e , k i so i z j a v i l i , d a s o m e t a l u r g i , t a k o j o d p e l j a l i i z taborišča. T o d a g o v o r i l o s e j e , d a ti l j u d j e n i s o šli d o m o v , temveč s o j i h p o s l a l i v p o s e b n o taborišče o n k r a j L a b e . V n e k a j l e t i h , k i j i h j e preživel v Nemčiji, s e j e T r o p i n i n naučil r a j e v e r j e t i z a p o r n i k o m k o t l j u d e m , k i g a zaslišujejo. I n čeprav z d a j p r e d n j i m n i b i l sovražnik, temveč človek, k o l i k o r t o l i k o o d g o v o r e n zavezniški a r m a d i (taborišča so k o n t r o l i r a l e k o m a n d e v s e h štirih a r m a d ) , je vendar odgovoril suho: » N a žalost t o n i m o j a s t r o k a , j a z s e m kamnosek.* » Ž a l m i j e , B o r i s Antonovič. N e k a j časa boste m o r a l i še preživeti p r i n a s . . . d o k l e r ne b o d o j e m a l i v s e h b r e z r a z l i k e . P r i t e m vam r e s n e m o r e m pomagati,« s e j e F l i k s o ­ čutno n a s m e h n i l . N a t o j e p o g l e d a l T r o p i n i n a v oči i n z a p r o s i l : » S a m o o t e m n i k o m u r n e govorite, p r o s i m vas. Z a h t e v a sovjetskih p r e d ­ s t a v n i k o v s e p o taborišču n e s m e p o n a v l j a t i .

V i d i m , d a s t e se namučili v Nemčiji i n d a vas v s e vleče d o m o v . R a z u m e m v a s . V s a k n a vašem m e s t u b i to h o t e l . V e r j e t n o s t e i m e l i tudi družino?« »Sem.« » Z a k a j j i m n e pišete, B o r i s Antonovič?

A l i se j i m n i s t e oglašali i z N e m č i j e ? « »Ne.« » Ž e n a i n o t r o c i ničesar n e v e d o o v a s ? A l i ste n a p i s a l i v s a j , d a s t e živi l n z d r a v i ? « »Mislim, d a se b o m v r n i l tudi brez p i s a ­ n j a « je odsekal T r o p i n i n i n naglo vstal. P o ­ g l e d a l j e K u r t a , s e o b r n i l i n šel.

K u r t j e s k l o n i l g l a v o i n d o l g o molčal. V R u s o v i h o d g o v o r i h j e z v e n e l a ' h u d a mržnja do N e m c e v i n taboriščne a d m i n i s t r a c i j e . »Kurt, k a j j e s teboj?« g a je nenadoma vprašal F l i k . » T a k o čuden s i d a n e s . A l i se j e kaj z g o d i l o ? « P r e m a k n i l j e težki črnilnik, se prepričal, d a j e m i k r o f o n izključen, i n n a ­ d a l j e v a l : » D e l o n i težko i n plačano j e d o b r o , kaj b i še r a d ? « » P o v e j m i n o , a l i R u s e puščajo l z t a b o ­ rišča?« g a j e vprašal K u r t . n a m e s t o d a b i m u odgovoril. »Ali j i m dovolijo, oditi d o m o v ? F l i k ga je pozorno pogledal. R o k o m u je položil n a r a m o , z n o v a p r e v e r i l , če j e m i k r o ­ fon izključen, v z n e m i r j e n o p o g l e d a l n a n a ­ slanjač i n r e k e l : »Seveda j i h puščajo. K a j p a b o d o z a v e z n i k i še s t o l i k o r u s k i m i u s t i ? M a r j i m n i d o v o l j , rln živijo n a s ? K a k o d a t e g a ne razumeš?« »Prosim vas, gospod F l i k , d a o t e m ne govoriva,« j e r e k e l K u r t i n n e h o t e p o g l e d a l " r o t i naslanjaču.

F l i k je opazil ta K u r t o v pogled i n pomrtslii: » A H v e z a m a g n e t o f o n ? K a k o ? M e n d a

m u n i s o naročili, n a j m e p r o v o c i r a ? M o r d a j e p r a v z a t o začel t a p o g o v o r ? M o r a m se z a ­ v a r o v a t i . « V r n i l se j e k m i z i i n p o m a k n i l črnilnik n a s t a r o m e s t o , s t e m j e s p e t vključil m a g n e t o f o n . N a t o j e m i r n o vprašal: » T o r e j , d r a g i W i e n e r , t i dvomiš, d a R u s i jemljejo predvsem rudarje, kovinarje i n geo­ loge?« »Ne, ne, gospod F l i k ! P r i n j i h . . . p r i njih je vse m o g o č e . , . « j preplašeno o d g o v o r i l Kurt. e

F l i k j e izključil m a g n e t o f o n : VViener g a t o r e j n e špionira. O n s e s a m o b o j i , d a n e b i z g u b i l d e l o i n očitno j e l e p o naključju o d k r i l magnetofon. * K a j počneš o b večerih, K u r t ? « » B e r e m . . . s e d i m . . . največ sedim.« »Hočeš, d a te s e z n a n i m z n e k a t e r i m i jatelji, a ? V s i s o b i l i n a fronti. Hočeš?« »Ne, ne...«

pri­

» K a k o r ž e l i š ! « j e b r e z s k r b n o zaključil F l i k i n stopil k v r a t o m . U s t a v i l se je n a pragu i n p r i s t a v i l : »Kaže, d a danes ne b o n i k o g a r več.

G r e m k a m , d a b o m p r e t o l k e l čas.* K u r t j e o s t a l s a m s s v o j i m i težkimi m i ­ s l i m i . N a t o p a j e . k a k o r d a j e začutil n a s e b i n e k i p o g l e d , odšel p r e d p o s l o p j e .

Cez n e k a j d n i m u j e F l i k p o v e d a l , d a s o T r o p i n i n a s p u s t i l i i z taborišča. R u s j e b i l i z j a v i l , d a j e m e t a l u r g . Z d a j so K u r t a l e n e ­ h a l e mučiti z l e s l u t n j e . Z l a s t i še, k o m e d o b h o d o m taborišča n i v i d e l n e b r a d a t e g a starca ne sivolasega Rusa. Četrto p o g l a v j e K r u s e j e d v i g n i l p o g l e d z l i s t a , k i j e ležal p r e d n j i m . Prižgal s i j e c i g a r e t o i n se zamislil. » K a j p a č e s o pomočnikova u g i b a n j a o s n o ­ v a n a ? « V s t a l j e i n živčno s t o p i l k o k n u .

P r e d e n i m t e d n o m je n j e g o v pomočnik,k e m i k , p o natančnem proučevanju f o t o g r a f i j beležnice, k i j o j e b i l "VViener v z e l r a n j e n e m u R u s u , prišel k n j e m u z z a n i m i v o d o m n e v o . P o njegovi sodbi to niso bile sanjarije kakega čudaka, temveč p r a v e g a g e o l o g a . S a n i t j e n o v o o d k r i t a k o v i n a . Pomočnik j e t r d i l , d a t a k o v i n a pospeši p o t e k t a l j e n j a i n k a l i t v e j e k l a .

Podatki, s katerimi je razpolagala K r u s e j e v a k o m p a n i j a , so p o t r j e v a l i , d a S o v j e t s k a z v e z a , čeprav j e r u s k i z a p a d porušen, p r o ­ izvaja več j e k l a kot pred vojno. T o r e j b i prav v t e m d e j s t v u m o r a l i i s k a t i rešitev u g a n k e . k a t e r o se muči r a z i s k o v a l n a služba n j e g o v e k o m p a n i j e . D o b r o je. d a s o geologe, r u d a r j e i n m e t a l u r g e še m a l o zadržali v taborišču z a i z s e l j e n e osebe. K a j t i t u d i e n o l e t o v e M k o p o m e n i , z l a s t i Če m u uspe, d a j i h d r u g e državo s