Živa, avgust 2009 by Dolenjski list

AKTUALNO

13*)0%/045 0(3&7"/+" )-"+&/+" JO 13&;3"ė&7"/+" *40."9 +F TJTUFN PHSFWBOKB IMBKFOKB JO QSF [SBǁFWBOKB [ J[LPSJÝǁBOKFN TPOǁOF JO HFPUFSNBMOF FOFSHJKF

,BLP TJTUFN EFMVKF 1PE TUSFÝOP LSJUJOP TP JOTUBMJSBOF DFWJ LJ BCTPSCJSBKP UFNQFSBUVSP JO KP TISBOKVKFKP W [FNFMKTLJ ISBOJMOJL QPE IJÝP J[ LBUFSFHB TF UPQMPUB WSB ǁB OB TUFOF IJÝF

7 TJTUFNV *40."9 IJÝF OF PHSFWBNP OB LMBTJǁOJ OBǁJO /B [VOBOKJI TUFOBI IJÝF KF J[WFEFO DFWOJ SFHJTUFS W LBUF SFHB TF EPWBKB NFEJK J[ [FNFMKTLFHB ISBOJMOJLB T UFNQFSBUVSP ¡$ JO OB UB OBǁJO VTUWBSJNP UFNQFSBUVSOP CB SJFSP OB TUFOJ LJ QSFQSFǁVKF W [JNTLFN ǁBTV PIMBKBOKF JO W QPMFUOFN ǁBTV QSF HSFWBOKF [HSBECF 1SF[SBǁFWBOKF TF WSÝJ QSFLP QSPUJUPǁ OFHB JOPY J[NFOKFWBMOJLB xDFW W DFWJj LJ KF SBWOP UBLP WHSBKFO W [FNFMKTLFN ISBOJMOJLV QPE IJÝP *[LPSJTUFL UBLFHB

J[NFOKFWBMOJLB KF [FMP WJTPL LFS J[SBC MKB UFNQFSBUVSP [FNFMKTLFHB ISBOJMOJLB JO UFNQFSBUVSP PEQBEOFHB [SBLB UFS EPTFäF J[LPSJTUFL 1PSBCB FOFSHJKF

[B PHSFWBOKF IMBKFOKF JO QSF[SBǁFWBOKF KF PE EP L8I N MFUP [ DN GBTBEF JO PLOJ , )JÝB [ N QPSBCJ [B Π Π FOFSHJKF OB MFUP

LFS OBN TPODF JO [FNMKB OF QPÝJMKBUB SBŘVOPW [B FOFSHJKP 5PQMPUOJ QSFOPTOJL DFW W DFWJ

4USBOKF QSJ ÀLPDKBOV 4* ÀLPDKBO

5FM 'BY NBUFK!EVMD TJ XXX EVMD TJ XXX JTPNBY TJ

KF QBUFOUJSBO QSPJ[WPE H EJQM JOH QIZT &ENPOE % ,3&$,² -BTUOJL QSBWJDF [B 4MPWFOJKP KF %6-$ E P P

VSEBINA

priloga dolenjskega lista

4–6

Najpomembnejše je zavarovanje invalidnosti 7 En dar in tisočero njegovih darov 8–9 Kolonija je nekaj, kar moraš doživeti 10–11 Ko bi ovce vedele, kako dobri so siri, skuta, namazi in jogurt iz njihovega mleka! 12 Majhna, a vseeno nepogrešljiva 13 Pomagaj si sam in … 14 S skalpelom nad pročelje Opere 15 Od spidveja in varstva pri delu do kmečkega turizma 16 Posavje je njun raj na zemlji 17–34 Posebna priloga 35 Zelenjava na tisoč in en način 36 Šarmantni malček 37 Drevored se je prebudil 38 Vedno imam tremo 39 Rak lahko prizadene tudi štirinožne ljubljenčke 40 Joj, spet ta šola … 40 Zadrževanje in pobot izplačila plače 41 Spreminjavka 41 Skrivnost izdelave 42 Utoniti v temo, zadovoljen, da nisi nič posebnega 42 Nagovori 43 Poletje in piki insektov 44 Sproščeno v objemu glamurja 45 Horoskop 46 Križanka

Na naslovnici: Na Gorjance Fotografija: Irena Novak

priloga dolenjskega lista Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto Odgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica Dorniž Računalniška izvedba: Igor Rustja Cena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €, četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 € Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

Odločitev Koliko časa lahko zdržite brez televizorja, mobilnega telefona ali avtomobila? Očitno smo vsi bolj težko brez enega ali drugega, saj smo se jim pripravljeni odreči šele takrat, ko nam ne preostane nič drugega oziroma, ko smo v to prisiljeni, npr. ko se nam pokvarijo. Pri tem smo si vsi bolj ali manj podobni. Šele ko sem bila prejšnji teden nekaj dni brez avtomobila, sem se pozanimala za vozni red mestnega avtobusnega prometa in ugotovila, koliko prednosti ponuja avtobusni prevoz, pa se meščani tega sploh ne zavedamo. Marsikje bi ljudje radi uporabljali javni prevoz, pa nimajo te možnosti. V Novem mestu, kjer imamo mestni avtobusni promet, pa nikakor ne zaživi tako, kot bi moral. Prepričana sem, da tudi zato, ker ga ljudje premalo poznajo, treba bi jim bilo predstaviti vse njegove prednosti in vozni red prilagoditi njihovim potrebam. Posebne akcije le ob dnevu brez avtomobila so premalo. Ekološka ozaveščenost se nas najbolj dotakne šele takrat, ko nas udari po žepu, a kljub temu da je vožnja z avtobusom v službo cenejša kot z avtom, je takih, ki zamenjajo avto za avtobus, malo. Vožnja z avtomobilom je še vedno luksuz, ki si ga ljudje lahko privoščijo. Sama sem ugotovila, da je vožnja z avtobusom zanimiva tudi zaradi drugačnega razgleda, opazila sem vrsto sprememb v mestu, ki jih drugače ne bi, prav tako na poti, ki sem jo morala prehoditi peš s postaje do službe. A to je le nekaj prednosti, zato sem se odločila, da za naslednji mesec kupim mesečno karto. Med letom avtobus najbolj pogosto uporabljajo šolarji in le nekaj dni nas še loči do dneva, ko se bodo vsi še poletno razposajeni vrnili v šolo. Vozniki moramo biti v prvih dneh šole še posebej previdni, prvošolčki bodo novinci tudi v prometu, ne le v šoli, pa tudi ostali otroci bodo potrebovali nekaj časa, da se spet privadijo na šolo in vse, kar je v zvezi z njo, to pa je tudi pot v šolo in iz šole domov. Odgovorni starši poskrbijo za njihovo varnost tudi tako, da jih nezgodno zavarujejo. Zavarovanje ni obvezno, vsekakor pa je priporočljivo, saj statistični podatki govorijo temu v prid. Vsako leto v Sloveniji zaradi poškodb umre 44 otrok in mladostnikov, 990 jih sprejmejo na zdravljenje v bolnišnico. V tokratni Živi pišemo o tem, kako se odločiti med različnimi ponudbami zavarovalnic in na kaj naj bodo starši pozorni, ko sklepajo zavarovanje za svojega otroka. Na počitnice in dopust bomo kmalu pozabili, tudi na kraje, ki smo jih obiskali, čeprav bo tudi tam življenje teklo dalje. Tudi v dolini reke Kolpe pod Starim trgom, kjer je poleti še posebej živahno, gre življenje naprej tudi ostale mesece v letu, ko ni turizma. Kondovi v Dolu pod Starim trgom se poleg turizma ukvarjajo tudi z rejo ovac in s sirarstvom. To pa počno tako uspešno, da so prejeli že več zlatih medalj za svoje izdelke iz ovčjega mleka, letos pa so v Gornji Radgoni prejeli celo šampiona za albuminsko skuto. Naša novinarka je dan preživela pri Kondovih in nastala je zanimiva reportaža. Vsem želim srečno, šolarjem pa še lep začetek šole.

Jožica Dorniž Jo žica Dor niž

AKTUALNO

priloga dolenjskega lista

Nezgodno zavarovanje otrok in mladine

Najpomembnejše je zavarovanje invalidnosti P

red začetkom novega šolskega in študijskega leta imajo starši veliko skrbi: kupiti je treba šolske potrebščine, poskrbeti za delovne zvezke in učbenike pa torbe, copate, mnogi v tem času sklenejo tudi nezgodno zavarovanje. Nekatere zavarovalnice svojo ponudbo v obliki zloženke pošljejo kar v vrtce, šole in na fakultete, druge stavijo na individualen pristop, zato se ne odločajo za skupinsko obliko trženja. Pri vsem tem se staršem, ki želijo skleniti kakovostno zavarovanje za primer nezgode svojega otroka, zastavlja vprašanje, kako iz množice zavarovalnic in precejšnjega števila možnih kombinacij zavarovanj izbrati najboljše. Odgovor ni enostaven.

Še tako spretne športnike lahko doleti nesreča.

S plačilom premije nezgodnega zavarovanja (gibljejo se od približno 10 do 40 evrov) navadno zavarujemo proti invalidnosti (od 10.000 do 70.000 evrov), nezgodni (od 2 do 10 tisočakov) in naravni smrti (od tisoč do 5 tisočakov), za dnevno odškodnino (od 1 do 5 evrov) in bolnišnični dan (od 2 do 25 evrov). Kateri od naštetih rizikov bo odločilen, je odvisno od posameznika, a zastopnik Franci Lindič z Zavarovalnice Triglav (predstavništvo Trebnje) je poudaril,

invalidnost, kajti v trenutku, ko otrok postane invalid, se marsikaj spremeni in s sabo prinese velike denarne posledice. Če seštejemo stroške, ki jih nanesejo arhitekturna prilagoditev doma, nakup dvigala in morda še težja zaposljivost po končanem izobraževanju, potem je jasno, da gre za veliko večjo finančno obremenitev staršev, kot če si njihov otrok zlomi roko. Res pa je tudi to, da so zavarovalne premije, ki vključujejo višjo odškodnino v primeru invalid-

da bi se morali otresti miselnosti o pomembnosti dnevne in bolnišnične odškodnine, vsekakor tudi ni modro skleniti “kar nekaj”, tako za vsak slučaj, da bomo nekaj dobili, če se slučajno kaj zgodi. “Najpomembnejša je invalidnost,” je dejal.

In v a l i d n o sstt j e nv p o m e m b e n ffa a k tto or Če dobro premislimo, je res najpomembnejši kriterij, ki bi moral odločati o premiji,

AKTUALNO

priloga dolenjskega lista

nosti, nekoliko draĹžje. VeÄ?ina zavarovalnic ima t.i. progresivne lestvice invalidnosti, kar pomeni, da tisti zavarovanci, ki utrpijo veÄ? kot 50-odstotno invalidnost, poleg polovice dogovorjene zavarovalne vsote dobijo za vsak ocenjeni odstotek nad 50 odstotki ĹĄe dvakratni (Adriatic Slovenica) ali trikratni odstotek (Tilia) zneska za izraÄ?un zavarovalnine. To dejansko pomeni, Ä?e je bil otrok zavarovan pri Tilii in so ocenili 70-odstotno invalidnost, zavarovalnica obraÄ?una 110 odstotkov od doloÄ?ene zavarovalne vsote za invalidnost (50+20x3=110). Pri 100-odstotni invalidnosti pa bo veÄ?ina zavarovalnic izplaÄ?ala dvojno zavarovalno vsoto.

A kkc c iijj e o b z a Ä?Ä?e e t kku u ĹĄ o l s kke ega le ett a Akcijo nezgodnih zavarovanj v zaÄ?etku ĹĄolskega leta letos napovedujejo pri Tilii, Zavarovalnici Maribor, Adriatic Slovenici in Triglavu, kar pomeni, da bodo predĹĄolski in ĹĄolski otroci ter dijaki in ĹĄtudenti njihove zloĹženke dobili v vrtcih, ĹĄolah in na fakultetah, aktualno ponudbo si je mogoÄ?e ogledati na spletu, poleg tega so za vsa vpraĹĄanja na voljo ĹĄe njihovi zastopniki. Kdor bo nezgodno zavarovanje za predĹĄolske in ĹĄolske otroke pri Adriatic Slovenici sklenil do 31. avgusta, mu bodo podarili zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco Coris, po 1. septembru pa bodo pri tej zavarovalnici posebnih ugodnosti deleĹžni tisti, ki bodo zavarovanje sklenili preko interneta, Ä?lani kluba KD Plus in druĹžine, ki bodo zavarovale najmanj tri otroke (slednjim bodo cene spustili za kar 30 odstotkov). V Zavarovalnici Maribor so pripravili akcijo, v kateri ob sklenitvi ĹĄtipendijskega naloĹžbenega zavarovanja otroku za eno leto podarijo nezgodno zavarovanje, Tilia pa nekaj niĹžje premije ponuja obstojeÄ?im zavarovancem in tistim, ki bodo zavarovanje sklenili prek spleta. Pri Triglavu praktiÄ?na darila obljubljajo vsem, ki bodo zavarovanja sklenili prek spleta ali pri zastopnikih (tudi na prodajnih mestih). Ä&#x152;eprav se ĹĄportniki zaradi treningov in tekem bolj izpostavljajo, bodo pri Adriatic Slovenici in Zavarovalnici Maribor v primeru nezgode (tudi pri ĹĄportu) izplaÄ?ali celotno zavarovalnino, pri mariborski opozarjajo le na to, da v to ponudbo niso vkljuÄ?eni najbolj riziÄ?ni ĹĄporti (skoki s padalom, avtomobilistiÄ?ne, motonavtiÄ?ne in motociklistiÄ?ne dirke, motokros â&#x20AC;Ś), v Tilii pa imajo posebno ponudbo, imenovano paket ĹĄport, kar pomeni, da nosijo polno jamstvo tudi, Ä?e se ĹĄportnik poĹĄkoduje na treningu ali tekmi. Za dijake in ĹĄtudente so premije praviloma nekoliko viĹĄje, Ä?e jih primerjamo s tistimi, ki veljajo za predĹĄolske otroke (pribliĹžno za 10 odstotkov), ni pa nujno, saj ima Zavarovalnica Maribor enako ponudbo za vse omenjene starostne skupine. Zavaro-

7TJ LVQDJ OPWFHB WP[JMB ,*" 46;6,* Ă&#x20AC;,0%" LVQMKFOFHB W 1BO +BO 5SFCOKF TPEFMVKFKP W Ă¤SFCBOKV [B OPWJ TLVUFS OBWJHBDJKP HBSNJO JO NOPHP QSBLUJĹ&#x2DC;OJI OBHSBE TMJLB KF TJNCPMJĹ&#x2DC;OB BLDJKB WFMKB EP

<MT " v ___ XIVRIV [Q v QVNW!XIVRIV [Q vanje zaÄ?ne veljati ob 24. uri dne, ko je plaÄ?ana premija (a ne pred uradnim zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta) in naÄ?eloma preneha zadnji dan poÄ?itnic, vendar je zdaj Ĺže skorajda praksa, da zavarovalnice podarijo ĹĄe dodatnih 30 dni, Ä?e ni plaÄ?ana Ĺže nova premija (Triglav, Adriatic Slovenica, Zavarovalnica Maribor). Nezgodno zavarovanje otrok in mladine ni omejeno na kraj in Ä?as nezgode, kar pomeni, da velja tudi v tujini, vse zavarovalnice pa bodo v primeru prijave ĹĄkodnega primera zahtevale vso medicinsko dokumentacijo.

Individualna a v n aav va o b rra V zavarovalnicah Grawe in Generali nimajo skupinskih ĹĄolskih zavarovanj, o katerih smo pisali uvodoma. Na Gra-

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

we so celo prepričani, da so ta zavarovanja “cenena in kritja standardizirana, zato pa posledično slabo prilagojena potrebam zavarovanja otrok in družine”. Oni tudi otrokom in mladini pripravijo individualna nezgodna zavarovanja, ki jih prilagodijo družinski situaciji, kupni moči in zavarovalnim potrebam, so poudarili. Generali pa septembra pripravlja nov produkt, ki bo omogočal zavarovanje otrok. Do polnoletnosti se bodo lahko zavarovali le skupaj s starši, kljub temu pa bodo lahko izbrali samostojna kritja in pakete po meri, posebne popuste bodo imele družine, študenti pa se bodo lahko zavarovali samostojno.

Ni ob ve z n o bv Obstaja veliko družin, ki se ne odločijo, da bi nezgodno zavarovali otroke, zato ne bo odveč nekaj statističnih podatkov. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS so ugotovili, da so glavni vzrok umrljivosti otrok in mla-

Ali je pametno nezgodno zavarovati otroke? MIRKO FERFOLE z Mirne: “Sem oče dvojčkov, stara sta devet mesecev, in zaenkrat zanju še nimamo sklenjenega nezgodnega zavarovanja, ga pa gotovo bomo v kratkem. Zdi se mi pomembno, da tudi otrokom uredimo te stvari, ker nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Tovrstno zavarovanje sem za sebe že sklenil.” KLAVDIJA BUČAR iz Dolenjskih Toplic: “Sama se neobveznih zavarovanj izogibam, imam samo obvezno in dodatno zdravstveno, če grem v tujino, pa vzamem Coris. Mogoče bom drugače razmišljala, ko bom imela otroke, da jih bom vsaj minimalno nezgodno zavarovala. V osnovni šoli so starši nezgodno zavarovanje plačevali tudi meni.” SUZANA GRM z Male Ševnice: “Sem študentka in si plačujem tudi nezgodno zavarovanje, ampak sploh ne vem, za koliko sem zavarovana. Prej, kot dijakinja, nisem sklepala nezgodnih zavarovanj in imela sem srečo, da se mi nikoli ni nič zgodilo, no, samo enkrat sem si zvila prst.”

O podrobnostih zavarovanj se je dobro pozanimati v poslovalnicah ali pri zastopnikih na terenu.

dostnikov v starosti od 0 do 19 let poškodbe, te so krive za 29 odstotkov vseh smrti v tej starostni skupini. Vsako leto zaradi poškodb umre 44 otrok in mladostnikov, 990 pa jih sprejmejo na zdravljenje v bolnišnico. Lani je Zavarovalnica Triglav izplačala okoli 900.000 evrov zavarovalnin, na Tilii so v iztekajočem se šolskem letu prejeli 1838 prijav nezgod, pri približno četrtini

Vsako leto zaradi poškodb umre 44 otrok in mladostnikov, 990 jih sprejmejo na zdravljenje v bolnišnico.

teh so izplačali tudi zavarovalnino za trajno invalidnost kot posledico nezgode, podobno število prijav so imeli tudi na Adriatic Slovenici. Navedeni podatki kažejo, da nesreča nikoli ne počiva, vendar staršev nihče ne more prisiliti, da bi nezgodno zavarovali otroke, je pojasnil Sebastijan Magdič z Ministrstva za šolstvo in šport. “Je pa zaželeno, da se dijaki nezgodno zavarujejo na srednjih šolah, ki izvajajo izobraževalne programe, katerih sestavni del je tudi praktično izobraževanje, če obstaja večja verjetnost, da pride do poškodb (delo s stroji, na primer),” je še zapisal. Besedilo in fotografije:

Ambroo ž i č J a nnja ja Ambr

ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

priloga dolenjskega lista

Božo Luzar

En dar in tisočero njegovih darov Č

estitali so mu Američani. Evropejci so mu podelili vrsto najuglednejših priznanj za izume in poslovnost. Na plantažah kave v Braziliji je skoraj kot doma. V Rusiji so mu odprta številna vrata. Če ne bi bilo njega, bi veliko manjkalo Kopru in Milan Kučan kot predsednik Slovenije bi opravil eno otvoritev manj. Božo Luzar – o njem govorimo – je tako nekako osvojil svet. Ampak na tem svetu, ki ga lahko gledamo npr. od Ria de Janeira in New Yorka do Moskve in od Hamburga do Kaira, je majhna vas, ki je Božo Luzar ne pozabi nikdar. Gabrje. Dom mnogih njegovih otroških hrepenenj. In dom njegovih zrelih spominov in prelepih dni. V Gabrju je Božo Luzar obnovil domačijo, s katere je odšel v svet. Letos 26. julija je pripravil v krogu družine, sorodnikov in prijateljev prijetno otvoritev prenovljenega poda. “Rodil sem se na njivi davnega leta 1934. Takrat je bila svetovna kriza. Kot otrok sem bil nezaželen, ker je bilo moje starše strah revščine. Zaradi krize sem bil obsojen, da bom umrl. Zelo hitro so me nesli h krstu, da ne bi umrl brez imena. Moja mati je želela, naj mi bo ime Bogi, to bi pomenilo ubogi. Obsojen bi bil tudi z imenom, da bi bil revše. Župnik pa je našel kompromis. Rekel je, naj bom Božidar, kot dar božji. Mati je pristala, a ker sem bil majhen, so me klicali Bogi. Ko sem se rodil, smo doma že imeli pod. Tega je naredil leta 1921 moj stari oče Štefan. Delal je v Ameriki v rudniku in je imel denar. Zaradi take moje zgodovine me strašno veže na dom. Zato sem popravil in obnovil naš pod. Zelo rad se vračam sem domov. Zdaj živim v

Kopru. Ma nisem v Kopru pognal korenin, čeprav sem prav tam poslovno uspel.” Ker ima tako rad rodni dom in družino, so ob otvoritvi poda praznovali tudi god sv. Ane, imena, ki je v njegovi družini pogosto. “Moji mami in sestri je bilo ime Ana, moja žena je Ana Sonja,” je Božo omenil človeške vezi, s katerimi se prepletajo še nekatere druge. Z otvoritvenim praznovanjem so počastili namreč še rojstni dan Božove žene Ane Sonje in stoletnico rojstvo, ki bi jo praznoval njegov oče Franc Luzar, če bi bil še živ.

Ino v a tto or ov Ob Gabrju, ki je s takimi stvarmi čarobno in privlačno, živi Božo Luzar svoj Koper in tam piše zgodbo izumitelja in izjemno uspešnega podjetnika. Inovativno je povezal mladostno poklicno tehnično znanje mehanika strugarja in svojo nagnjenost k nenehnemu iskanju novega ter poslovno žilico in naredil več vrst strojev za mletje in

Božo Luzar z ženo Ano Sonjo ob otvoritvi prenovljenega poda v Gabrju.

pripravo kave pa tudi brusilni strojček za motorne žage. Za inovacije, ki jih je nekaj tudi patentiral, je prejel večkrat priznanja, tudi zlate medalje na svetovnem salonu izumiteljev Eureka v Bruslju. Leta 1991 je postal tudi častni član Eureke. 14. novembra istega leta mu je belgijska vlada podelila zlati križec viteza kot najuspešnejšemu inovatorju. Leta 1991 mu je podelila plaketo občina Koper. Še pred temi priznanji so ga v Sloveniji proglasili za inovatorja leta. Njegova zbirka priznajnj je sicer veliko večja, saj so v njej še številna slovenska, jugoslovanska in mednarodna sejemska, zbornična in druga priznanja. V vsem tem opazimo, bi lahko rekli, da je Božo Luzar nekako zasvojen s kavo. Ne tako, da bi bil od nje odvisen, ampak tako, da največji del svoje sodobne proizvodnje opira na predelavo kave in proizvodnjo piva. V sklopu Luzarjevega podjetja namreč obratuje tudi pivovarna. Leta 1996 je podjetje Boža Luzarja v navzočnosti predsednika države Milana Kučana odprlo novo, največjo zasebno pražarno kave v državi. Kučan je takrat rekel: “To, kar je naredil gospod Luzar, je zgodba o uspehu.” Ali ni enako, le v svojem slogu, že nekaj let prej pohvalil koprskega inovatorja tudi Paul Sharp iz Amerike, ko je takole rekel o strojih za pripravo kave: “Verjemite mi, da poznam veliko podobnih strojev uglednih svetovnih firm, zlasti italijanskih. Njim pa se lahko Luzarjevi stroji lahko postavijo ob bok. Še več - Luzarjevi stroji nimajo plastičnih sestavnih delov, kar je iz ekološkega in zdravstvenega vidika velika prednost.” Je treba na poti k uspehu še kaj več, kot da tehnično napravo pohvali razvajena in tehnološko razvita Amerika? Skoraj ne. Taka pohvala odpre tržna vrata včasih širše, kot bi jih certifikat kakovosti. Besedilo in fotografiji:

Božo Luzar (v drugi vrsti tretji z leve) med prijatelji v Gabrju na obnovljenem podu.

M. LLuzar uzar

POGOVOR

priloga dolenjskega lista

Petra Bavdek, prostovoljka v koloniji

Kolonija je nekaj, kar moraš doživeti Ž

užemberčanka, ki je to pomlad diplomirala iz razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, je zadnja štiri leta skoraj po mesec dni poletnih počitnic preživela kot prostovoljka, vzgojiteljica v koloniji območnega združenja Rdečega križa Novo mesto na Debelem rtiču, letos pa je zaradi obveznosti - nekaj mesecev je kot učiteljica že zaposlena na osnovni šoli - z otroki iz socialno šibkejših družin in tistimi s pogostejšimi zdravstvenimi težavami v tretji izmeni preživela deset dni v juliju. 24- letnica na vprašanje, kaj jo vedno znova zvabi v kolonijo, ne ve pravega odgovora, pove pa, da je kolonijo enostavno treba doživeti, saj se številnih drobnih in iskrenih doživetij z otroki ne da opisati v besedami. Kot otrok sama nikoli ni bila v koloniji, tako da so ji ob njenem prvem prostovoljnem delu kot vzgojiteljici otroci pomagali z orientacijo, a prve zadrege so bile hitro mimo. “Malo je stroga, pa ne preveč,” so o njej konec julija povedali njeni varovanci na Debelem rtiču, kjer so preživljali počitnice. Prikupila se jim je tudi z ustvarjalnostjo pri izdelavi nakita iz umetnih mas, s čimer so si popestrili počitniške dni. Unikatne izdelke bo novomeško območno združenje Rdečega križa

prodalo na decembrskem bazarju, denar pa namenilo za pomoč najbolj potrebnim. Biti vzgojitelj, prostovoljec v koloniji je najbrž vse prej kot brezskrben dopust. Vsekakor. Odgovornost je velika, delo je zahtevno, a tudi zanimivo, razgibano in zabavno. Vedno se rada vračam na Debeli rtič. Čas tako hitro teče, prehitro odrastemo, tu pa se z otroki spet vračam v mladostna in igriva leta, ohranjam spomine na svoja nadvse prijetna leta. Plačila za to delo najbrž ne meriš v evrih. Ne, gre za zadovoljstvo, ki si ga deležen ob koncu desetdnevne kolonije. To je objem, nasmeh otroka, ki pove, da se je imel lepo, da bi še rad prišel, tudi kakšna solzica poteče … Nekatere srečujem tudi čez leto in se me spominjajo kot tovarišico iz kolonije, če imam srečo, se nekaterih ob letu spet razveselim v koloniji. Kaj pa obveznosti? Sprva me je bilo groza te odgovornosti. Ko sem se prijavila, sem se bala, kako bo šlo. Skoraj sem se odjavila. Res si 24 ur z otroki, ki so živahni, igrivi, nesreča se lahko zgodi mimogrede. Lahko se opraskajo v morju, jih opečejo meduze, padejo … Potreben je stalen nadzor. Je red težko vzdrževati? Že pr vi dan povem pravila, posta-

vim jasne meje, tako da se točno ve, kaj je dovoljeno in kaj ne. Vedno mi morajo povedati, kam gredo, se javiti, ko se vrnejo. Večina to spoštuje, če ne, se skušam z njimi pogovoriti in jim pojasniti, da sem zanje zelo v skrbeh. Včasih se mi že zdi, da sem prestroga, a pomembno je, da otroci vedo za meje in se zavedajo, da je s pogovorom mogoče premagati marsikakšno oviro. Kaj otrokom pomeni morje? Veselje. Nekateri otroci iz socialno ogroženih družin v koloniji prvič vidijo morje, tu so otroci, ki sicer s starši sploh ne bi šli na morje. Veliko jim pomeni tudi druženje z vrstniki. Je težko pridobiti zaupanje otrok? Otroci se tu v sproščenem okolju odprejo na drugačen način. Zvemo marsikaj, družinske razmere nas včasih zelo šokirajo, najbolj nasilje in zanemarjanje otrok. Otroci nam včasih zaupajo stvari, ki jih niso še nikomur. Ali od vas pričakujejo pomoč? Računajo, da nam lahko povedo, da ne bomo tega prenašali naprej. Od nas pričakujejo, da tolažbe, ker tega v domačem okolju nimajo. Sicer pa, če ugotovimo, da se dogajajo zlorabe, stečejo uradni postopki na Centru za socialno delo in ostalih pristojnih institucijah. Ali kdaj kdo noče domov? So solze, ko se poslavljamo, zadnji večer je včasih hudo. Se te je katere od stisk otrok posebej dotaknila? Lani smo imeli šestletno deklico, ki je imela s seboj zelo malo oblačil, pa še tista bolj slaba, raztegnjena in raztrgana. V skladišču na Debelem rtiču smo ji našli nekaj boljših oblek, tudi kopalke znane znamke, in veselje je bilo nepopisno. Ko se je letos vrnila, je takoj povedala, da ima s seboj “ta lepe kopalke”. Spet je prosila, če bi ji lahko poiskali kakšna oblačila. Dolgo časa traja, da vam otroci zaupajo? Tisti, ki so prvič, kar rabijo čas, da se odprejo; tisti, ki že poznajo kolonijo, se hitreje vživijo. Nekateri pa se sploh ne

“Otroci se tu v sproščenem okolju odprejo na drugačen način. Včasih nam zaupajo stvari, ki jih niso še nikomur.”

POGOVOR

učevanje v drugem razredu na osnovni šoli v Vavti vasi. Kaj pa v prihodnje? Boš še dejavna na humanitarnem področju?

Če bo priložnost in bom lahko pomagala, se bom rada vključila. Prihodnje leto boš spet na Debelem rtiču? Če me bodo potrebovali, rada. Kolonija ostaja. Zakaj je v koloniji tako lepo? Ne znam povedati, to je treba doživeti. Vsako leto so trenutki, ko se nasmejiš, a so tudi take izmene, da bi se zjokal in najraje odšel domov. Že lani sem rekla, da ne bom šla več (smeh). Včasih se vsega nabere preveč: bilo je veliko nesreč, otroci so imeli celo uši, organizacijsko je bilo zelo naporno. Po koloniji sem bila čisto izčrpana. A letos sem spet tu. Ko me enkrat povabijo, pozabim ne vse, ne morem reči ne. Utrip tu je nepozaben, čez dan smo na plaži, popoldan imamo dve uri ustvarjalnih delavnic, zvečer sledi priprava na “ples”, dekleta se lišpajo, jaz pa sem jim kot starejša sestra. V zraku je pričakovanje, radi bi se imeli lepo, porajajo se prve ljubezni, o katerih mi zaupajo, me prosijo, če lahko kaj “posredujem” … To je enostavno treba doživeti.

Irena No Ir ena N o v ak

Petra med otroci v koloniji.

(FOTO: I. N.)

odprejo, odgovarjajo le z ja in ne, ne upajo si te niti pogledati v oči. Dosežek je, če se toliko sprostijo, da spregovorijo. Kdaj občutiš nemoč? Ni mi vseeno v situacijah, ko pride so nasilja, ko se otroci obmetavajo z besedami ali ko pride celo do tepeža. Kljub temu da se z njimi pogovoriš, jim včasih ne prideš do živega. Ne veš, kako bi jim dopovedal, da to ni prav, ker jim je za to vseeno. Česa so otroci najbolj veseli? Veliko jim pomeni, da gremo na sladoled, da si lahko sami s svojim denarjem nekaj kupijo. To so drobne stvari, ki so drugim otrokom morda čisto samoumevne. Si zaradi izkušenj v koloniji začela drugače gledati na življenje? Včasih se zavem, kako malo je treba, da nekomu polepšaš dan. Z iskrenim pogledom in nasmehom, dotikom se da toliko narediti. Vedno znova, ko mislim, da sem preveč stroga do otrok, me presenetijo, ko mi čez čas med letom rečejo, da sem bila njihova najboljša vzgojiteljica. Kako dejavni so mladi v prostovoljstvu po tvoji oceni pri nas? Ni prav velikega zanimanja za to ali pač? Za prostovoljno delo res ni velikega zanimanja, čeprav je priložnosti zanj dovolj. Večina mladih gleda le to, koliko bo zaslužila. Mene vodi tudi želja po pridobivanju izkušenj, ki mi bodo prišle prav pri mojem nadaljnjem pedagoškem delu. Od otrok se namreč tudi veliko naučim. Kje boš preživela preostanek počitnic? Šla bom malo v hribe, potem pa se bom pripravljala na začetek šolskega leta. Zaposlena sem šele nekaj mesecev, čaka me po-

priloga dolenjskega lista

“Vsako leto so trenutki, ko se nasmejiš, a so tudi take izmene, da bi se zjokal in najraje odšel domov. Že lani sem rekla, da ne bom šla več (smeh).”

10 10

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

Ekološka kmetija in sirarstvo Konda

Ko bi ovce vedele, kako dobri so siri, skuta, namazi in jogurt iz njihovega mleka! E den najlepših predelov doline reke Kolpe je prav gotovo pod Starim trgom ob Kolpi. Neokrnjena narava in žuboreča mejna reka še zlasti v poletnih mesecih privabljata številne goste. In če je tako vroče, kot je bilo nekaj časa tudi letošnje poletje in je bila Kolpa nekaj kilometrov pred tem, ko je zapustila slovensko mejo, že skoraj mlačna, je bilo pod Starim trgom še toliko prijetnejše. Kolpa je bila prav osvežujoča. A pri Kondovih v Dolu pod Starim trgom, na meji med črnomaljsko in kočevsko občino, ob mojem obisku niso imeli časa misliti na osvežitev v Kolpi. In nad vročino niso nergali, ampak so se zaskrbljeno ozirali v nebo in upali, da jim bo uspelo še pred morebitnimi nevihtami pospraviti pod streho otavo z nekaj hektarov travnikov. Gospodar Ivan je pred petnajstimi leti začel na domačiji kot čisti kmet s kravami in biki ter okrog sto ovcami. Z ženo Heleno sta uredila tudi kamp ob Kolpi ter sobe za turiste v domači hiši. Ker pa je turistična sezona kratka, kmetijstvu pa se tudi ne piše najbolje, še zlasti ne v krajih, kot je Dol, kjer je obdelovanje zemlje precej težavno, so se pri Kondovih pred dvanajstimi leti preusmerili iz reje mesne v mlečno pasmo ovac in začeli s sirarstvom.

Šam pion za mp o s kku u tto o a l b u m i n s kko Dela je pri Kondovih veliko še zlasti poleti, tako da mora pošteno poprijeti vsa

Mleko najprej zlijejo v kotel.

šestčlanska družina. Ukvarjati se morajo z gosti, žeti, orati, sejati in saditi ter pripraviti hrano za živali za zimo. Delo z ovcami in sirarstvom pa je skozi vse leto približno enako in teče po ustaljenem redu. In ni naključje, da me je zanimalo prav to, kako mineva dan sirarjem. Kondovi že skoraj desetletje pošiljajo svoje izdelke na ocenjevanje v Gornjo Radgono in vsako leto so dobili tudi medalje. Letos so prejeli celo šampiona za albuminsko skuto, kar pomeni, da so za ta izdelek tri leta zaporedoma dobili veliko zlato medaljo in vseh 20 možnih točk. Ta uspeh je vreden še veliko več, če vemo, da je konkurenca med sirarji na ocenjevanju v Gornji Radgoni zelo velika. Tudi sicer so bili Kondovi deležni številnih pohval, Ivan pa pravi, da pri uspehu ni nobenih skrivnosti. Pomembna je kakovost, ki pa je ne bi bilo brez truda in doslednosti. A po njegovem ni tako težko dobiti medalje, težje, a toliko bolj pomembno je kakovost obdržati vse leto. Nič se namreč ne da prigoljufati in strank ni mogoče zavajati. Še

Helena pri solnici, kjer se sir razsoljuje.

zlasti ne, ko gre za ekološko kmetovanje, kot je njihovo, kjer ni mogoče ničesar spremeniti s kemijo.

S i rra arje v dan se prične ev z molžo Pri Kondovih imajo sedaj 130 ovac, ki jih molzejo, a ne vseh hkrati. Načrtno jih pripuščajo, tako da jih trenutno molzejo okrog 80. Te se pasejo blizu domače vasi, ostale pa okrog drugih vasi, kjer so ljudje opustili kmetovanje. Imajo namreč kakih 15 hektarov lastne zemlje, ostalo pa v najemu. Dan se prične z molžo, za katero Ivan porabi tri do štiri ure. Vsaka ovca da približno liter mleka, ki gre velikokrat še isti dan v predelavo, odvisno od tega, katerega od 16 oz. 17 artiklov izdelujejo določen dan. A prav zaradi tako pestre proizvodnje delajo v sirarni skoraj vsak dan. Zatišje je navadno le en dan v tednu, ki pa ni nujno, da je nedelja. Po molži prestavijo ograjo in pošljejo ovce na pašo. Še zlasti pri ovcah, ki jih molzejo, so pozorni, da je paša čim bolj izdatna, saj le tako lahko pričakujejo, da bo mleka

Albuminska skuta, ki si je prislužila šampionski naslov.

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

veliko in bo kakovostno. Potem se začne delo v sirarni. “Manjše sirarne izdelujejo eno vrsto sira ali največ dve, mi pa se trudimo, da bi bila ponudba čim bolj raznolika; tako tudi ugodimo več okusom. Prvi od manjših sirarjev sem začel z jogurtom, ki ga delam enkrat ali dvakrat na teden. Vse ostalo mleko porabim za poltrde in mehke sire, skute, namaze,” pripoveduje Ivan, ko si da opraviti v sirarni.

H i t rro o n a rre ej e n o , h i t rro o po ojj e d e n o Mleko v sirarni zlijejo v kotel in segrejejo na temperaturo sirjenja. Potem je postopek odvisen od tega, kaj nameravajo narediti. V sirarstvu velja pravilo “hitro narejeno, hitro pojedeno”. Za jogurt grejejo mleko nekaj ur pri višji temperaturi, za skuto pa nekaj ur več kot za jogurt pri nekoliko nižji temperaturi. Za sir je mleko v kotlu nekaj ur, a mora potem sir še dva meseca zoreti. Je že tako, da v sirarstvu veljajo določena pravila, vsak pa doda svoje nianse. Stranke predvsem cenijo namaze iz Kondove sirarne z dodatkom čemaža ali drobnjaka in sire z dodatkom sladke paprike ali popra. Kondovi poleti veliko izdelkov prodajo gostom, pa tudi v trgovine v Ljubljani in Novem mestu. Povpraševanje je veliko, Ivan je prepričan, da prav zaradi kakovosti, gotovo pa tudi zato, ker sirarn zgolj z ovčjim mlekom ni vsaj 150 kilometrov od Dola. Je pa res, da nekateri prav želijo zgolj izdelke iz ovčjega mleka ali pa jih iz drugega mleka ne smejo uživati. Ovce imajo namreč, tako Ivan, od mlečnih živali najbolj razvit imunski sistem, temu primerno pa je tudi mleko. Seveda pa pri Kondovih vedo, da je kljub velikemu povpraševanju meja, koliko lahko naredijo. Veliko je namreč ročnega dela, glavna delovna moč pa je Ivan, zato je zanj meja tam, do koder še zmore s svojimi rokami opraviti delo. Pravi, da se najbolj zanese

Ivan in Domen z ovcami, ki se pasejo v bližini doma.

Ivan in Klara Laura pri obračanju hlebcev sira.

nase, zato najpomembnejše faze opravi sam. Seveda pa je, kot že rečeno, dobrodošla pomoč vseh družinskih članov. Žena Helena se vozi namreč v službo v Novo mesto, a se poleti, ko je precej doma, veliko ukvarja z gosti. Pomoč 15-letnega sina Domna, ki bo septembra nadaljeval šolanje na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu, je še kako dobrodošla pri zunanjih delih; 12-letna hčerka Klara Laura, ki obiskuje osnovno šolo v Starem trgu, pa se spretno suka v sirarni. Manjša dela na kmetiji pa že zmoreta tudi šestletna dvojčka Lucija in Janez. In ob vsej tej usklajenosti Kondove družine je najbolje, da je gost, kakršen sem bila jaz, zgolj opazovalec. Kajti katerega koli dela bi se prijela, bi bila bolj v napoto kot v korist. Besedilo in fotografije: Siri iz ovčjega mleka.

Bezek ek-Jakše Mirjam Bez ek -Jakše

Klara Laura pri pakiranju sira.

12 12

NAŠA DEDIŠČINA

priloga dolenjskega lista

Podružnična šola Bučka

Majhna, a vseeno nepogrešljiva Š

ola je zlasti v manjših krajih središče kulturnega in družabnega življenja, je zagotovilo, da bo kraj živel, zato je razumljivo, da so si za obstoj šole na Bučki, ki je pred 14 leti postala podružnica OŠ Frana Metelka Škocjan, domačini tako prizadevali. In jo imajo, svojo šolo, v katero vsako leto prihaja po znanje okrog trideset otrok, in sicer v kombiniranih oddelkih od 1. do 5. razreda. Potem jih pot vodi v Škocjan. Na Bučki imajo že osmo leto tudi svoj vrtec, ki je ves čas polno zaseden. Lani je bilo otrok toliko, da so morali odpreti dodaten oddelek in Bučklanarji bodo samo veseli, če bo še naprej tako. Sicer pa ima šolstvo na Bučki dolgoletno tradicijo, saj se je pričelo že okrog leta 1850, ko sploh še niso imeli svoje šolske stavbe. Pouk je potekal v župnišču. Današnja šola je bila zgrajena v dobrem letu dni, in sicer so jo slovesno predali namenu 19. oktobra 1896. Šolo je takrat obiskovalo kar dvesto otrok, zato so jo leta 1929 razširili. Ko jo je upravljal Ivan Štrukelj, je bilo leta 1906 kot vez med šolo in vasjo ustanovljeno društvo Nada, isto leto tudi potujoča knjižnica z imenom Prosveta. O šoli na Bučki do leta 1945 ni veliko informacij, saj je bila med drugo svetovno vojno v njej nemška postojanka. Šolski arhiv je bil uničen, šola je bila takrat obdana z bodečo žico, v kleti je bila ječa. Po vrnitvi krajanov iz izgnanstva se je pouk znova pričel jeseni 1945. Ljudje so bili navdušeni, da je svoboda prinesla možnost izobraževanja in vzgoje otrok v domačem kraju, čeprav je bil začetek težak. Šola je bila namreč povsem opustošena, tudi krede ni bilo. A krajani so čez poletje sami uredili notra-

Lep, prenovljen šolski hram na Bučki.

njost in okolico šole ter razširili šolsko igrišče. Leta 1949 so ustanovili šolsko kuhinjo, šola je dobila elektriko in nasploh so stavbo v naslednjih letih obnovili. Na šoli so potekali različni tečaji: kuharski, zdravstveni, kmetijsko-gospodarska šola, tečaj za vaško mladino, tečaj RK, sadilna akcija, higienski kotiček. Šola je skrbela za svoj sadovnjak in vinograd. Do leta 1968 je bila šola na Bučki osemrazredna, v sedemdesetih pa so zaradi premajhnega števila otrok višje razrede prenesli v Sevnico oz. Škocjan, nižje razrede pa so kombinirali s Studencem. Ko je postala podružnica škocjanske šole, je bila leto dni celo zaprta, a po prizadevanjih mnogih, tudi takratnega ravnatelja Antona Zupeta, je že v šolskem letu 1996/1997 odprla svoja vrata. V naslednjih letih se je za šolo in odprtje vrtca na Bučki zelo prizadevala vodja šole Kristina Resnik. Pred tremi leti je šola 110-letnico pričakala prenovljena in danes je ena najlepših stavb na Bučki. Ima novo ostrešje in fasado, nova okna in vrata, obnovljena tla v telovadnici, asfaltiran dovoz, preplasteno igrišče, urejena parkirišča ter zadaj igrala za vrtec, novo uto, narejena je drenaža in urejeno odvodnjavanje meteornih voda. Lani so poskrbeli za novo električno napeljavo, letos pa so obnovili vodovod in kanalizacijo in uredili nove sanitarije. “Občina si res prizadeva za kvalitetno šolo na Bučki, zamenjati bo treba le še dotrajane stopnice,” zadovoljna

“Učenci bodo septembra veseli novih sanitarij,” veselo pove Tinca Granda.

pove Tinca Granda, ki podružnično šolo odgovorno vodi že sedmo leto in zraven seveda tudi uči. Kolektiv s tremi učitelji, štirimi vzgojiteljicami in kuharico je skupaj z učenci kot velika družina, ki se zelo razume in uspešno dela. Šola dobro sodeluje z matično šolo v Škocjanu, s starši in sploh s krajem. Vsi skupaj upajo, da bo takšno sožitje trajalo še dolgo. Besedilo in fotografije:

Lidija Markkel eljj Lidi ja Mar

Le še stopnice so stare in potrebne zamenjave.

NAŠI KRAJI

priloga dolenjskega lista

Hribi

Pomagaj si sam in … N

ič ni čudnega, če sredi Podgorja srečaš človeka, ki ti pravi, da gre v hribe, pa ima na hrbtu škropilnico in ne nahrbtnika. Hribi, pisani z veliko začetnico, so vinska gorica nad Velikim Slatnikom, od koder se razprostira čudovit pogled na Gorjance in Trdinov vrh, cviček iz hribskih vinogradov pa skoraj vsako leto kateremu od vinogradnikov v tednu cvička prinese zlato medaljo Do leta 1965 je v Hribe peljal le kolovoz in v klanec so, že ko je bila pot suha, konji komaj vlekli voz. Ko se je pot na vrhu zravnala, so se skoraj kilometer daleč pod njo vrstili stari s slamo kriti hrami, ki so jih večino pred več kot 150 let postavili kmetje z Velikega Slatnika, Rateža, Cikave, Gotne vasi, Brusnic in še kakšne podgorske vasi. Danes stojijo le še štirje in na nobenem ni več slame, večino pa so nadomestili vikendi. Stojijo pa v Hribih tudi še vse tri stare zidanice, postavljene sredi 19. stoletja. Pred prvo, Barbičevo, za mizo ob litru cvička sedijo stari hribski vinogradniki in modrujejo. Dobro se še spomnijo časov pred prihodom vikendašev. V Hribe si lahko prišel le s konjem in vozom. Na začetku Hribov je stal Saškov grunt, kjer sta ostala le Lojz in Jože, oba visoka skoraj dva metra in močna kot medveda, vendar neoženjena in tudi za kakšno resnejše delo nepripravljena. Kmetija je kmalu po vojni začela propadati, vinograd preraščati trava in ko je zmanjkalo denarja za pijačo, sta začela prodajati zemljo predvsem vikendašem. Na nekdaj neobdelanih Saškovih njivah so zrasli novi vinogradi. Čeprav sta eden za drugim še precej mlada odšla na oni svet, sta razprodala skoraj ves grunt. V sedemdesetih letih so začeli v Hribih množično obnavljati stare vinograde, v katerih je že prej raslo precej žlahtnih trt, in

ne le šmarnica. Kar naenkrat kolovoz ni več zadoščal, pa tudi elektrika bi prav prišla. Okoli leta 1970 so Hribovci sestavili odbor, ki ga je skupaj s tajnikom, Šinkovim Franclom, vodil pokojni rateški gostilničar Jože Mrak. Leta 1972 so sami napeljali elektriko in toliko uredili cesto, da je lahko v Hribe pripeljal tovornjak. Za volanom je sedel Mirko Štukelj, oče novomeškega avtobusarja Mirana Štuklja, ki bo ta konec tedna hribske vinogradnike peljal na izlet. Ker je voda ob vsakem nalivu grdo zdrla cesto na obeh strmejših klancih in jo je bilo treba vsakič znova popravljati, so se odločili, da vsaj klance asfaltirajo. Asfalt so kupili v Karlovcu, kjer je bil cenejši, in ga položili kar na roke. Da so prišli do denarja za nov asfalt, so začeli prirejati srečanja vinogradnikov oziroma piknike. Vsak vinogradnik je dal nekaj vina, ženske so doma spekle kruh in pecivo, kmetje so prispevali kakšno kokoš, nabrali so dobitke za srečelov, povabili prijatelje in znance, našla se je harmonika in vsako leto je od hribskega piknika ostalo denarja za kakšna dva tovornjaka asfalta. V desetih letih je bila cesta asfaltirana do konca Hribov, pred petimi leti so dobili vodovod, predlani in lani so cesto že preplastili. Tudi stalnim prebivalcem Hribov, ki na-

seljujejo pet hiš, tako nič pomembnega ne manjka. Tradicionalni piknik ni edina priložnost, ko se Hribovci dobijo skupaj. Zberejo se tudi na silvestrovo, da se poslovijo od starega leta; kurijo prvomajski kres in gredo vsako leto na izlet oziroma strokovno ekskurzijo, priredijo hribsko salamijado, izdali so celo že hribski koledar. Hribovci se držijo pregovora Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Pa jim! Hujše toče se spomnijo le najstarejši vinogradniki in tudi zmrzali ni bilo že kakšnega pol stoletja. Morda je k temu prispevala tudi vinogradniška kapelica, ki so jo pred leti postavili nasproti nekdanje Saškove domačije. Besedilo in fotografije:

Vidmar Igor V idmar

“Vedno smo si pomagali sami, nismo čakali na druge. Zdaj, ko bodo naš vodovod podaljšali proti Slatenski gori, Križam in Velikemu Slatniku, bi bilo prav, če bi nam občina postavila vsaj tri nadzemne hidrante, za vsak slučaj,” o skromnih zahtevah hribskih vinogradnikov spregovori Franc Pavlin (desno), ki je skoraj četrt stoletja vodil odbor. Z njim so pred Barbičevo zidanico, ki ima v podboj vrat vrezano letnico 1876, modrovali (z leve) Štefan Blažič, Lojz Fink in Ivan Barbič.

14 14

NA MLADIH SVET STOJI

priloga dolenjskega lista

Alja Fir

S skalpelom nad pročelje Opere A

lja Fir je zaenkrat edina Novomeščanka, ki sodeluje pri obnovi enega največjih slovenskih kulturnih simbolov. 22-letna študentka restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje skupaj s še nekaj deset izbranci sodeluje pri enem najpomembnejših projektov prenove kulturnih objektov pri nas, obnovi stavbe Slovenskega narodnega gledališča Opere in baleta, zgrajene leta 1892 v novorenesančnem slogu, ki jo bodo letos prvič v 117 letih v celoti obnovili. Pravi, da je restavratorstvo prav gotovo to, kar v življenju želi početi, čeprav mlada Dolenjka obvlada še marsikaj; že zdaj po lastnih zamislih šiva oblačila in modne dodatke, ustvarja nakit in vodi tečaje ročnih spretnosti.

Restavratorstvo, študijska smer, ki jo pri nas v vsaki generaciji študira le okrog deset študentov, je ena izmed manj poznanih strok v Sloveniji. “Restavratorji se ukvarjajo s konzerviranjem umetnin, to pomeni, da delujejo v preventivnem smislu in umetniška dela skušajo ohraniti in zavarovati pred propadom, ter z dejanskim restavriranjem, to pa je samo poseganje v umetnino,” razloži Alja, ki bo oktobra študentka zadnjega letnika. Ker je v restavratorski stroki zelo pomembna praksa, se trudi že med študijem pridobiti dragocene izkušnje; letos prek Restavratorskega centra pomaga pri obnovi ljubljanske Opere. Obnavlja ornamente in kiparsko okrasje na fasadi stavbe, ki je znana predvsem po bogato okrašenem pročelju z jonskimi stebri nad vhodom. “Ornamente najprej očistimo, z njih odstranimo star omet. Potem s kitom popravimo poškodbe in utrdimo tiste dele, ki se krušijo,” pripoveduje Alja in razloži, da pri restavriranju fasad delo ni tako natančno kot npr. pri slikah, stenskih poslikavah, freskah, kipih. “Če se kakšen del ornamenta odkruši, je gotovo bolje, da se to zgodi med restavriranjem, ko ga lahko še popravimo, kot pa potem, ko bo fasada že dokončana,” pove v smehu.

Alja si najbolj želi, da bi po končanem študiju zaposlitev dobila v Novem mestu. Na Dolenjskem je lansko poletje prek Zavoda za varstvo kulturne dediščine že restavrirala stenske poslikave na kapelici na Stopnem pri Škocjanu in dve zunanji stenski poslikavi svetnikov v Mostecu pri Brežicah. Pa je na Dolenjskem sploh še kaj umetnin, potrebnih obnove? “Da, ogromno je samo cerkva, ki so potrebne restavratorske roke,” pravi Alja. Največji problem v stroki je po njenem čakanje na sredstva. “Pogosto se predolgo čaka na denar za obnovo, potem pa je treba restavrirati še veliko več, kot če bi to storili že prej.” In ker Alja pri delu srečuje predvsem umetnine tujih umetnikov, v prostem času uživa v ustvarjanju svojih. Že od osnovne šole izdeluje nakit, zadnja leta tudi torbice in druge modne dodatke, sama pa si zamisli in sešije tudi krila in majice zase in za prijateljice. “Uživam v restavratorstvu in si to želim početi vse življenje, vsekakor pa bom ob tem delu vedno ustvarjala še kaj svojega, morda na področju grafičnega oblikovanja ali mode,” zatrdi Alja, ki bo vse svoje unikatne izdelke - te prek Društva modnih oblikovalcev Pozitive tudi prodaja - kmalu opremi-

Alja pravi, da je tudi na Dolenjskem veliko umetnin, ki potrebujejo restavratorsko oskrbo, a z njihovo obnovo na žalost pogosto predolgo odlašajo zaradi pomanjkanja denarja.

Alja Fir pri delu.

la z znamko, izpeljano iz njenega imena in priimka: al fi. Mlado ustvarjalko poleg dela to poletje zaposluje tudi misel na mednarodno študentsko konferenco, ki se je bo septembra udeležila na Finskem. Tam bo s kolegicama predstavila njihov projekt kopije srednjeveške ikone na lesenem nosilcu, s katerim so bile uspešne že na aprilski konferenci v Splitu; njihovo predstavitev je publika izbrala za najboljšo. Ne samo na študijskem področju, Alja je aktivna in uspešna še na mnogih drugih. Če v življenju ne bo ustvarjala in delala z umetninami, pravi, da se bo še bolj posvetila malo drugačnim “umetninam” – otrokom. Že zdaj vodi različne ustvarjalne delavnice in ko dela z najmlajšimi, se počuti sproščeno. “Umetniška dela in ljudje so pravo nasprotje, a zame je največji izziv, če skušam oboje združiti,” pove. Besedilo in fotografije:

armen K ar men RResman esman

“Ornamente najprej očistimo, z njih odstranimo star omet. Potem s kitom popravimo poškodbe in utrdimo tiste dele, ki se krušijo,” pripoveduje Alja in pokaže, kje mora s skalpelom odstraniti omet.

PRI NJIH DOMA

priloga dolenjskega lista

Družina Nunčič, Okroglice

Od spidveja in varstva pri delu do kmečkega turizma O

d 1. januarja letos je 61-letni varnostni inženir Janez Nunčič iz Okroglic, zaposlen pri Mercatorju od leta 1968, na čakanju. Zaradi tega se Janez sploh ne vznemirja, celo prija mu, saj ima naposled po svojem dolgoletnem terenskem delu, ko je v zvezi z varstvom pri delu moral obiskovati trgovine “najboljšega soseda” od Dobove, do Dolenjske, Bele krajine, Kočevje, Ribnice, Posavja, Zasavja in celo dela Ljubljane, naposled več časa za svojo družino in konjičke. “Ko sem bil mlad, sem imel na skrbi 45 trgovin, tik pred upokojitvijo pa 300. Zaostrili so se tudi predpisi”, pravi Nunčič. Več časa ima tudi za mamo Dragico, prvo učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka v Nemčiji, ki jo je ravno dan po njenem 83. rojstnem dnevu moral odpeljati k zdravniku v Krško, kjer mama spet živi, odkar se je po dobrih petnajstih letih poučevanja slovenskih otrok v Nemčiji za stalno vrnila v domovino. Nunčičeva mama živi v hiši, kjer je osnoval njen edinec Janez prvo družino. Družino Nunčič je hudo prizadela in zaznamovala tragedija pred desetimi leti, ko je v prometni nesreči na Drnovem izgubil življenje njihov v tem tragičnem dogodku ničesar kriv mlajši, 27-letni sin Mitja. Starejši Janezov sin Miha je uspešen pravnik na Ministrstvu za okolje in prostor. Med vojno za Slovenijo je bil Janez poveljnik enote za deaktiviranje bojnih sredstev. Šele zdaj, skromen kot je, je uradno postal veteran vojne za Slovenijo, ko ga je v to nagovoril eden vodilnih mož sevniške organizacije vojnih veteranov Slavko Hočevar. “Nikoli si nisem predstavljal, da bom kdaj zapustil Krško. Dosti časa je bilo za druženje z vrstniki,” pravi. Od leta 1968 do 1976 je tekmoval v spidveju za AMD Krško. Najbolj se mu vtisnila v spomin prva dirka za

Branka, Jana in Janez.

jugoslovansko prvenstvo, ki jo je presenetljivo, a prepričljivo dobil. Za odličnima spidvejistoma Francem Babičem in Ivanom Molanom je bil Janez vezni člen z mlajšimi tekmovalci. V Mariboru in Krškem ga je cel teden treniral svetovni prvak Rus Genadij Kurilenko. Takrat mladcu ni bilo preprosto priti do motorja. Moral je pometati in pospravljati po delavnici. Odšel je zaradi neurejenih odnosov v AMD. V Okroglicah je Janez leta 1990 zgradil hišo za novo družino. Branka, doma z Jelovega pri Svibnem, mu je leta 1996 rodila hči Jano. Ker je bilo povpraševanje po gostinskih storitvah, saj je bilo razvito pohodništvo in so hoteli planinci na poti kaj spiti in pojesti, so Nunčičevi začeli leta 1993 s kmečkim turizmom. Od leta 1995 imajo okrepčevalnico, znano zlasti po pečenih postrveh. Recept so jim zaupali stari ribiči. Janez je od otroških let gasilec pri PGD Videm, Jana pa pri PGD Breg. Prosti čas Nunčičevi izkoristijo za oddih na morju, kjer imajo v Stinici svoj apartma. Do spomladi so imeli še avtodom, ki so ga posojali. Sposodila si ga je tudi diva slovenske estrade Helena Blagne Zaman. Kako otroci

dobro opazujejo in kako so prisrčni v svoji iskrenosti in neposrednosti, dokazuje Janin takojšen komentar: “Ja, pa je Helena rekla, da ne bo psa s sabo vzela, pa je bil na sliki!” Janez je končal nižjo glasbeno šolo. “V gimnazijskih letih sem tri leta igral trobento v ansamblu s Silvom Lopatičem (lastnik SL Inženiring), Sevničani Milanom Gabričem (arhitekt v Ljubljani), dr. Urošem Kranjcem, Tomijem Svažičem (računalničar), Bojan Ficko (tožilec v Novem mestu) pa je bil naš zvesti poslušalec …” Pri Nunčičevih so imeli vedno pri hiši živali, že v Krškem, kjer je imel stari ata kmetijo tam, kjer je zdaj vrtec. Kaj šele v Okroglicah! Jana pove, da ima ati mehko srce in posluh za njeno moledovanje, ko hoče kakšno novo žival oz. hišnega ljubljenčka. Imajo sedem psov (bokserje, terierje, pinče …), v obori se pasejo burska koza in kozel, mini francoske ovce, shetlandski in valižanski poniji, včasih so imeli vietnamske prašičke … Prvi konj je bil haflinger, potem holsteinec. “Varnosti se ne da več zagotoviti, ker ni primernih terenov. Velikega konja moraš jahati vsak dan,” razlaga Janez. Besedilo in fotografiji:

Janez in Jana sta velika ljubitelja živali.

ercc PPaav el PPer er

16 16

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Angleža v Krškem

lovenija je za marsikaterega tujca obljubljena dežela, saj ima praktično vse na dosegu roke: morje, gore, mesta in podeželje, ki so med seboj oddaljeni le uro ali dve vožnje. To so bili med drugim tudi razlogi, da sta se v deželo na sončni strani Alp nedavno preselila zakonca Chris in Shân Pusnik iz Walesa, ki sta si dom ustvarila na Libni v krški občini. Posavje ju je namreč že ob prvem obisku navdušilo, kar dokazuje tudi dejstvo, da sta prodala hišo, ki sta jo pred tem kupila na za večino ljudi bolj idiličnem Gorenjskem in se raje preselila na Libno. z nami prave letne čase s snegom pozimi in visokimi temperaturami poleti. Veliko pohval si zaslužijo tudi ljudje, ki so prijazni in zelo dobro govorijo angleško,” je povedal 23-letnik, po žilah katerega se preteka tudi nekaj slovenske krvi. Njegovi stari starši namreč izvirajo iz Črne na Koroškem, od koder je doma tudi smučarka Tina Maze, s katero so Pusnikovi tudi v sorodu.

K o rre enine na K o rro o š kke em Ko Kljub koreninam na Koroškem pa sta Valežana za svojo domovanje raje izbrala Posavje, kjer sta, kot pravi Andrew, končno

(FOTO: OSEBNI ARHIV)

“Starša sta po celi Evropi iskala primeren kraj, kamor bi se lahko preselila. Najprej sta iskala v Španiji, Italiji in Franciji, potem pa sta se tudi zaradi tega, ker ima oče korenine v Sloveniji, odločila zanjo. Tu nameravata ostati za vedno in tudi sam ju zelo rad obiskujem, saj je življenje zelo mirno in prijetno. Slovenija je pravi raj na zemlji,” pravi 23-letni Andrew Pusnik. Chrisa in Shân namreč ob našem obisku ni bilo doma, zato je vlogo gostitelja prevzel kar njun sin, ki je še posebej navdušen nad tukajšnjim podnebjem in gostoljubnostjo Posavcev. “Vreme je čudovito, saj imate v primerjavi

(FOTO: A. K.)

Posavje je njun raj na zemlji

Andrewa Pusnika Slovenija s svojimi jezeri in neokrnjeno naravo precej spominja na Kanado.

našla svoj mir. Oče Chris je namreč dolga leta kot kuharski mojster delal na ladjah, s katerimi je obplul praktično cel svet, mama Shân pa je bil zaposlena v zdravstvu. “Če bi oče dobil priložnost, bi verjetno spet šel nazaj na ladjo, saj je v enem tednu zaslužil tudi do 1.500 evrov. Mama pa bi si raje našla kakšno delo v Sloveniji, kot je na primer poučevanje angleščine v kateri izmed jezikovnih šol,” pojasni Andrew in doda, da je treba v Angliji delati kar do 65. leta.

Za bo žič na Libni ož Zaradi vsega naštetega je o selitvi v Slovenijo nekaj časa razmišljal tudi 23-letnik, ki trenutno pospešeno išče prvo zaposlitev. Slednjo bo namreč ob trenutni gospodarski krizi v domačem Walesu le težko našel, zato se je za nekaj let pripravljen preseliti tudi na drug konec sveta. “Rednih služb je v Walesu in na sploh v Veliki Britaniji zelo malo, konkurenca na trgu pa velika. Celo službo v McDonaldsu je težko dobiti, zato razmišljam tudi o poučevanju angleščine v Južni Koreji, kjer dela tudi moj brat, ali pa o delu na kakšni ladji, kjer bi lahko skrbel za glasbo, saj sem študiral glasbeno tehnologijo,” pove Andrew, ki že z nestrpnostjo pričakuje božične praznike. Takrat se bo namreč na Libni spet zbrala celotna družina, saj naj bi starše poleg Andrewa obiskala še starejši brat Christopher in mlajša sestra Ceri. Zakonca Pusnik ob svojem vinogradu, na katerega sta zelo ponosna.

Besedilo in fotografija:

Anja An ja KKerin erin

ZANIMIVOSTI

PRI NJIH DOMA

4 4WFUPWBMOJN TSFEJÝŘFN /PWP NFTUP QP MBCJSJOUV VŘFOKB

7 4WFUPWBMOFN TSFEJÝŘV /PWP NFTUP TWFUP WBMLF WTFN PESBTMJN CSF[QMBŘOP QPNBHBKP 6ǁJNP TF WTBL EBO JO WTF äJWMKFOKF -BILP SFǁFNP EB KF VǁFOKF äJWMKFOKF TBK TF WTBL EBO OBVǁJNP WFMJLP OPWJI QSJ PEMPŘJUWJ [B ÝPMP BMJ UFŘBK QSJ PEQSBWMKBOKV TUWBSJ LJ TP CPEJTJ QPUSFCOF [B OBÝ PCTUPK [B EPTFHP OBÝJI DJMKFW BMJ [B OBÝP PTFCOPTUOP SBTU 7 EBOBÝOKJ UFäBW QSJ VŘFOKV JO QSJ JTLBOKV [BQPTMJUWF JOGPSNBDJKTLJ ESVäCJ KF [FMP QPNFNCOP EB TF [OBNP IJUSP QSJMBHBKBUJ WFMJLFNV ÝUFWJMV OPWJI JOGPSNBDJK 7TFI JOGPSNBDJK OF NPSFNP QSFEFMBUJ [BUP KF QPNFNCOP UVEJ EB MBILP W[BNFNP [BTF UJTUF LJ TP [B OBT QPNFNCOF JO TF OF QVTUJNP [NFTUJ ESVHJN OFQPNFNCOJN 7TJ MKVEKF TF [ NOPäJDP JOGPSNBDJK OF [OBKEFNP FOBLP EPCSP 5BLP KF UVEJ QSJ VǁFOKV W J[PCSBäFWBOKV LKFS NPSBNP W LSBULFN ǁBTV QSFEFMBUJ WFMJLP LPMJǁJOP HSBEJWB 5PEB EPCSP KF EB TF MBILP VǁJOLPWJUJI VǁOJI TQSFUOPTUJ UVEJ OBVǁJNP 7 4WFUPWBMOFN TSFEJÝǁV /PWP NFTUP QPNBHBNP JO TWFUVKFNP PESBTMJN LJ JNBKP UFäBWF QSJ VǁFOKV LBLP OBK TF VTQFÝOP VǁJKP

%PCSP QP[OBWBOKF TBNFHB TFCF LPU VǏFODB JO VǏFOKF VǏFOKB KF LMKVǏ EP VTQFIB /FLBUFSJ PESBTMJ OJNBKP UFäBW QSJ VǁFOKV ;OBKP TJ PSHBOJ[JSBUJ ǁBT [B VǁFOKF [OBKP QPJTLBUJ UFIOJLF VǁFOKB LJ KJI QSJQFMKFKP EP VTQFIB ;B VǁJOLP WJUP VǁFOKF TP QPNFNCOF TQSFUOPTUJ VǁFOKB QP[OBWBOKF LPSBLPW VǁFOKB VǁOJI UFIOJL UFIOJL TQSPÝǁBOKB TQP NJOTLJI UFIOJL y LBUFSJI TF MBILP

OBVǁJNP 1PMFH UFHB QB KF QPNFNCOP UVEJ EPCSP QP[OBWBOKF TBNFHB TFCF 4QP[OBUJ NPSBNP ,BLÝFO VǁFOFD TFN 1P LBUFSFN LBOBMV OBKMBäKF TQSF KFNBN JOGPSNBDJKF WJEOFN TMVÝOFN ,EBK TJ OBKWFǁ [BQPNOJN ,PMJLP PE NPSPW QPUSFCVKFN ,KF JNBN UFäBWF J[EFMBWB [BQJTLPW CSBOKF JTLBOKF CJ TUWB W CFTFEJMV LPODFOUSBDJKB JO LBLP KJI MBILP PEQSBWJN ,EP NJ MBILP QSJ UFN QPNBHB

7 PLWJSV EOFWPW 4WFUPWBMOJI TSFEJÝŘ LJ QPUFLBKP WTBLP MFUP TFQUFNCSB QSJSFKBNP SB[MJŘOF EFMBWOJDF P VŘFOKV LJ KJI CPNP J[WFEMJ QSJ QBSUOFSKJI 4WFUPWBMOFHB TSFEJÝŘB 1PNBHBKNP PUSPLV QSJ VǁFOKV 0À ÀFOUKFSOFK

,PODFOUSBDJKB ÀFOU /PWP NFTUP

6ǁJOLPWJUF UFIOJLF CSBOKB JO [BQJTPWBOKB $FOUFS [B J[PCSBäFWBOKF JO LVMUVSP 5SFCOKF

1PNBHBKNP PUSPLV QSJ VǁFOKV SPNTLP OBTFMKF #SF[KF

/BVǁJNP TF VǁJUJ -KVETLB LOKJäOJDB .FUMJLB

6ǁJOLPWJUF UFIOJLF CSBOKB JO [BQJTPWBOKB $FOUFS CJPUFIOJLF JO UVSJ[NB (SN

7TF PCŘBOF WBCJNP OB EFMBWOJDF LJ CPEP W QSPTUPSJI 3*$ B 1SJQSBWB OB J[QJU o

6ǁJOLPWJUF UFIOJLF CSBOKB JO [BQJTPWBOKB o

,PNVOJLBDJKB o

/BǁSUPWBOKF ǁBTB o

%FMBWOJDB ,PNVOJLBDJKB CP J[WFEFOB W PLWJSV NPCJMOF UPǁLF $FOUSB WTFäJWMKFOKTLFHB VǁF OKB %PMFOKTLB WFǁ P UPǁLBI [B WTFäJWMKFOKTLP VǁFOKF OB TQMFUOJ TUSBOJ XXX DW[V EPMFOKTLB TJ ;B QPESPCOFKÝF JOGPSNBDJKF JO QSJKBWF QPLMJǁJUF OB UFM #BSCBSB *WBOFä BMJ 5JOB ,SäJÝOJL

%FMBWOJDB /BVŘJNP TF VŘJUJ NBSFD

0CJÝŘJUF OBT W /PWFN NFTUV W QSPTUPSJI 3*$ B W .FUMJLJ ÀFOUKFSOFKV ÇVäFNCFSLV 5SFCOKFN ,PŘFWKV UFS 3JCOJDJ 4WFUPWBMOJ UFMFGPO 4QMFUOB TUSBO XXX DW[V EPMFOKTLB TJ

O: êu ê

/BǏSUPWBOKF ǏBTB UVEJ QSJ VǏFOKV 1PHPTUP KF OBǁSUPWBOKF ǁBTB QSJ PESBTMJI LJ TP WLMKVǁFOJ W J[PCSBäFWB OKF UFNFMKOFHB QPNFOB [B VTQFI TBK JNBKP PC ÝUFWJMOJI WMPHBI W äJWMKFOKV ESVäJOB EFMP TUJTLP T ǁBTPN 0ESBTMJ TF QSFE J[QJUOJNJ SPLJ QPHPTUP TQSB ÝVKFKP ,KF OBK [BǁOFN [ VǁFOKFN "MJ CPN JNFM EPWPMK ǁBTB EB TF QSJQSBWJN OB J[QJU "MJ [NPSFN TBN /BǁSUPWBOKF VǁFOKB OBN EB WFǁ QSP TUFHB ǁBTB PNPHPǁJ EB CPMKF J[SBCJNP ǁBT o FLPOPNJǁOPTU %PCFS OBǁSU CP UVEJ NPUJWBDJKTLJ o WFEOP OBǁSUVKFNP NBMP WFǁ LPU TNP TQPTPCOJ OBSFEJUJ /BǁSU EBKF PC WNFTOJI VTQFIJI UVEJ PCǁVUFL [BEPWPMKTUWB ; OBǁSUPN KF NBOKÝB WFS KFUOPTU EB PCVQBUF TSFEJ J[PCSBäFWBOKB $JMK IJUSFKF EPTFäFNP /J WBäOP TBNP LPMJLP BNQBL UVEJ LBLP TF VǁJNP LBLP EPCSP [OBNP ǁBT [B VǁFOKF J[LPSJTUJUJ ÀF QSFK QB TFWFEB LBLP [OBNP HPTQPEBSJUJ T ǁBTPN JO HB QSJISBOJUJ UPMJLP EB HB PTUBOF EPWPMK ÝF [B VǁFOKF

t 1SFMFUJ HSBEJWP PWSFEOPUJ UFäP WTF CJOF MPǁJ CJTUWFOP HSBEJWP PE NBOK QPNFNCOFHB t 3B[EFMJ HSBEJWP OQS OB QPHMBWKB NBOKÝF FOPUF QP EOFWJI W QPNPǁ OBK CP NFTFǁOJ BMJ UFEFOTLJ LP MFEBS t 1SFCFSJ QPTBNF[OP FOPUP QPEǁSUBK TJ CJTUWFOF CFTFEF QPEǁSUBK OBKWFǁ CFTFEJMB t 0COPWJ QPTBNF[OP FOPUP OB SB[ MJǁOF OBǁJOF o J[QJTLJ QPW[FULJ WBKF y t 1POPWJ DFMPUOP HSBEJWP QP MBTUOJI J[QJTLJI

1SFE PCSBWOBWBOKFN QPTBNF[OF FOPUF OB IJUSP QPOPWJNP WTF QSFIPEOF FOPUF [BUP EB TF QSJQSBWJNP OB VǁFOKF PHSFWBOKF NPäHBOPW QPWFǁBNP QP NFOKFOF UFS QSJISBOJNP ǁBT (SBEJWP QSFEFMBKNP OB WFǁ SB[MJǁOJI OBǁJOPW TBK OBN W TQPNJOV PTUBOF UFHB LBS QSFCFSFNP UFHB LBS TMJÝJNP UFHB LBS WJEJNP UFHB LBS QPWFNP UFHB LBS TUPSJNP JO ,BLP VǏJOLPWJUP QSFEFMBUJ UFHB LBS WJEJNP TMJÝJNP QPWFNP JO HSBEJWP T QSJISBOLPN ǏBTB 1SJ VǁFOKV MBILP VQPSBCJNP FOP TUPSJNP { êr W O ±ê TUBWOP UFIOJLP VǁFOKB 13101 LJ QP ê ê ê O: UFLB QP OBTMFEOKJI LPSBLJI

3B[WPKOP J[PCSBäFWBMOJ DFOUFS /PWP NFTUP -KVCMKBOTLB DFTUB /PWP NFTUP XXX SJD ON TJ t SJD!SJD ON TJ t 5FMFGPO JO t %FMPWOJ ŘBT WTBL EFMPWOJL NFE JO VSP

0QFSBDJKP EFMOP GJOBODJSB &WSPQTLB VOJKB J[ &WSPQTLFHB TPDJBMOFHB TLMBEB UFS .JOJTUSTUWP [B ÝPMTUWP JO ÝQPSU 0QFSBDJKB TF J[WBKB W PLWJSV 0QFSBUJWOFHB QSPHSBNB SB[WPKB ŘMPWFÝLJI WJSPW [B PC EPCKF SB[WPKOF QSJPSJUFUF 3B[WPK ŘMPWFÝLJI WJSPW JO WTFäJWMKFOKTLFHB VŘFOKB QSFEOPTUOF VTNFSJUWF J[CPMKÝBOKF LBLPWPTUJ JO VŘJOLPWJUPTUJ TJTUFNPW J[PCSBäFWBOKB JO VTQPTBCMKBOKB j

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Ne le izobrazba, temveč znanje Novo šolsko leto se začenja ne le za mladino, ampak tudi za številne odrasle ljudi, ki obiskujejo razne formalne pa tudi neformalne oblike izobraževanja. V trebanjskem Centru za izobraževanje in kulturo, ki ga vodi Patricija Pavlič, so tudi tokrat pripravili pestro paleto možnosti - od različnih usposabljanj ter jezikovnih in drugih tečajev, preko poklicnih kvalifikacij do pridobitve formalne izobrazbe od osnovnošolske ravni pa vse do visokošolskega študija. Od leta 1995 že izvajajo višje- in visokošolske programe Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, na Centru izobražujejo tudi za poklic poslovnega sekretarja, novost pa je izobraževanje za organizatorja socialne mreže. Za ekonomska znanja je veliko zanimanja tudi na srednješolski stopnji, kjer omogočajo izobraževanje od trgovskega poklica naprej. V sklopu srednješolske izobrazbe poteka v njihovem centru tudi izobraževanje na področju gostinstva, predšolske vzgoje in cvetličarstva. Za poklic cvetličarja je za sedaj nekoliko manj zanimanja. “Glede na to, da je ekonomistov vseh stopenj veliko in je zato zaposlitev v tej smeri težje dobiti, je pričakovati, da bo naraščalo zanimanje za poklice, ki omogočajo samozaposlitev. To vsekakor nudi predšolska vzgoja za organizacijo varstva na domu, za gostinstvo in še zlasti zacvetličarstvo,” pravi direktorica Pavličeva.

Za po e b e g o s p o d a rrss t v a ott rre va “Sicer pa je tendenca izobraževati za potrebe gospodarstva oz. za deficitarne poklice, ki se v naši regiji kažejo predvsem na področju gradbeništva, gostinstva pa tudi zdravstva. Trg delovne sile kaže velike deficite pri določenih strokovnih poklicih, hkrati pa so vse jasnejše potrebe po bolj fleksibilnem znanju, ki bi omogočalo hitrejše prilagajanje in prekvalifikacije,” še dodaja Patricija Pavlič. V tej smeri se že razvija Center za izobraževanje v Trebnjem. Poleg pridobivanja formalne izobrazbe so vključeni tudi v sistem izobraževanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Programi oz. priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) niso javno veljavni programi (kot so npr. srednješolski). Gre za sistem, ki omogoča na krajši, a zato nič manj kakovosten in strokoven način pridobitev certifikata oz. formalno priznane usposobljenosti za opravljanje določenega poklica. Ta način pridobivanja strokovnega znanja se v družbi vse bolj uveljavlja, saj je prvi odgovor na potrebe sodobnega časa. Skozi NPK pridobijo slušatelji konkretno strokovno znanje, sistem pa omogoča pridobivanje različnih certifikatov. Na ta način lahko slušatelji enako kakovostno opravljajo celo več različnih vsebin znotraj podjet-

Patricija Pavlič

ja. S tem si zagotovijo fleksibilnost in pridobijo pri konkurenčnosti. Zelo so obiskani tudi različni tečaji, ki jih organizira Center za izobraževanje Trebnje. Največje zanimanje je za učenje tujih jezikov: angleščine, nemščine, ruščine, italijanščine …, saj je znanje tujih jezikov danes nujno. Dobro so obiskani tudi splošni tečaji računalništva, kot tudi tečaji za posamezne ciljne skupine – od upokojencev do kmetov.

I zzo o b rra a žže eva n njj e s o c i a l n o š i b kke e j š i h s kku upin Center za izobraževanje in kulturo Trebnje se javlja tudi na različne nacionalne razpise, ki so namenjeni zlasti sofinanciranju izobraževanja socialno šibkejših skupin. Tako so že izpeljali programe za dvigovanje ravni različnih pismenosti (računalniške, jezikovne, funkcionalne, splošne pismenosti …). Te oblike izobraževanja so namenjene zlasti brezposelnim, prebivalcem podeželja, starejšim odraslim, osebam s posebnimi potrebami, Romom in drugim socialno šibkejšim skupinam. “Na zavodu se trudimo izvajati programe, ki omogočajo pridobivanje uporabnega znanja. Uporabna vrednost znanja ima vse večjo veljavo, zato je veliko zanimanje ne le za programe, ki omogočajo pridobitev formalnih dokazil oz. listin, ampak konkretnih znanj, ki jih slušatelji lahko osvajajo skozi razne krajše oblike – tečaje,” pravi Patricija Pavlič.

Lidija Ježž Lidi ja Je

ZABAVNA GLASBA

22 22

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

VARČEVANJE ZA MLADE

Iz majhnega raste veliko V bankah poudarjajo, da želijo z oblikovanjem varčevalnih paketov od rojstva pa do diplome vzgajati pri mladih odgovoren odnos do denarja in razviti varčevanje kot vrednoto. Ponujajo veliko ugodnosti oz. olajšav, od brezplačnega odpiranja in vodenja računov do nižjih pristopnin itd. Vabljive pa so tudi nagrade in žrebanja. Študentom pa banke omogočajo tudi ugodnejše kredite.

M l a d i s o z a h tte e v n e sstt rra a n kke e Direktorica podružnice NLB za Dolenjsko in Belo krajino mag. Alenka Janžekovič Kavšek pravi, da mladi pričakujejo veliko informacij in pogosto tudi primerjalne izračune, zato se jim temeljito posvečajo. Pri najmlajših želijo spodbuditi postopno varčevanje z možnostjo vlaganja nižjih vsot – že od 10 evrov dalje. Odziv je precejšen, saj odkar so zaradi sprememb v davčni zakonodaji usahnile šolske hranilnice, prevzemajo banke tudi vlogo vzgoje mladih pri ravnanju z denarjem oz. v bančnem poslovanju. “Toli račun je namenjen najmlajšim – ti dobijo na svoje ime osebni račun, Toli kartico in tajno številko, nagradne nalepke ob obisku tolimata pa so dodatna spodbuda.” Redni prilivi pa so pot do Prvega računa za najstnike, ki dobijo Ba Maestro kartico. Z zneskom, ki je na računu, lahko samostojno razpolagajo. Paket za študente (od polnoletnosti do 27. leta ) je prilagojen njihovim zahtevam in vsebuje veliko storitev. Od 3. letnika dalje lahko študent zaprosi tudi za višji limit na osebnem računu in pri mesečni porabi na plačilni kartici ter za višji znesek študentskega kredita v gotovini. Poseben paket je namenjen diplo-

mantom. Mladi vseh segmentov so deležni številnih olajšav in ugodnosti. Med drugim poteka do konca oktobra posebna ponudba za študente, ki jim lahko z nekaj sreče prinese zelo lepe nagrade: iPod shuffle, iPod nano ali MacBook. Direktorica je podrobneje predstavila tudi storitev NLB Vita Razigrana. Gre za življenjsko zavarovanje s postopnim varčevanjem na daljše obdobje - za štipendijo ali plačilo šolnine za otroka, kar že postaja naša realnost. Ker gre za dolgoročni projekt, se z vlagatelji temeljito pogovorijo o vseh opcijah. Direktorica še dodaja, da banka postaja vse bolj fleksibilna, saj želi tudi v izjemnih situacijah stati ob strani ljudem.

Tu d i rra a rrč čeva n va njj e a z rre edno v n e n a g rra ade i n d e n a rrn Nova NBK ponuja otrokom do desetega leta starosti “Sitkovo varčevanje”, v okviru tega pa lahko varčujejo na knjižici oz. računu ali z rentnim varčevanjem. Banka otroke nagrajuje z zanimivimi darili. V Sitkovem varčevanju so lahko tudi novorojenčki, ki jim banka podari določeno vsoto, ta pa je odvisna od oblike in obdobja, za katero je sklenjeno varčevanje. Vsako leto imajo tudi posebno akcijo za tiste najstnike, ki privarčujejo vsaj 300 evrov. Žreb izbere 14 srečnežev, ki jim pripišejo še 300 evrov. V sklopu osebnih bančnih paketov za mlade (SKUL - najstniki, INDEKS – študenti, KARI€RA – diplomanti in mladi zaposleni) je tudi možnost ugodnejšega depozita.

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Njihova posebnost pa je Razredno varčevanje za vrtce, osnovne in srednje šole, ki varčujejo za ekskurzijo, izlet itd. Vsak razred, ki se odloči za to, dobi na začetku varčevalnega obdobja 45 evrov spodbude, ob zaključku (15. aprila) pa – če so učenci dovolj privarčevali - sodelujejo še v nagradnem žrebanju za skupaj 14 denarnih nagrad. Polnoletni dijaki in študentje, ki imajo redne mesečne prilive, lahko najamejo do 6300 evrov študentskega gotovinskega kredita. Doba odplačevanja je do treh let, zagotovljeno pa imajo nespremenljivo mesečno obveznost. Nova KBM ima v ponudbi tudi namenski študentski kredit za plačilo šolnine, ki omogoča največ 3 leta odloga odplačila glavnice in obresti. Največji znesek kredita znaša za vsako šolsko leto 4.500 evrov, denar pa banka nakaže neposredno na račun izobraževalne ustanove. Od maja so možni tudi “mini krediti” - od 1.500 do 3.000 evrov, odvisno od sklenjenega paketa. Odplačilna doba je do treh let.

E i sstt e i n - kko o s e n e s kko o n č n o sstt p o z n a na računu V Probanki so za mlade varčevalce oblikovali Einstein paket in v obliki formul predstavili prednosti osebnega računa, ciljnega varčevanja in kredita, kar vse vsebuje ta paket. “Kvadrat argumenta daje varnost.” je ena od formul, sledijo ji še formule, ki govorijo o filozofiji paketa Eistein: samostojnost, zaupnost, enostavnost in ekskluzivnost. Einsteinov račun je namenjen mladim od 8. do 27. leta in omogoča tako gotovinsko kot negotovinsko poslovanje. Iz majhnega raste veliko, včasih tudi s pomočjo, ko je mogoče poleg osnovnega limita zaprositi tudi za izredni dovoljen limit. Einsteinova kartica omogoča tudi kratkoročni kredit z odplačilom do enega leta in mnoge druge ugodnosti. Vsem, tudi manj mladim, pa so v Probanki namenjene še različne druge oblike varčevanja. “Ena privlačnejših oblik je ciljno varčevanje, ko z rednimi mesečnimi pologi z ugodno obrestno mero hranite denar za določen cilj; če pa kaj zmanjka, na koncu odobrimo tudi ugoden kredit,” pravi direktorica Probankine Poslovne enote Novo mesto Nataša Derganc Štajdohar. .

I n d i v i d u a l n a o b rra a v n aav va Aleš Merkač iz UniCredit Banke Slovenija poudarja, da je varčevalni račun za mlade oblika varnega in preprostega hranjenja

denarnih sredstev. Zneski pologov so poljubni in tudi terminsko niso vezani. Palček je varčevalni paket za najmlajše, Car pa za mladostnike. Za redne študente so pripravili posebno ponudbo potrošniških gotovinskih kreditov in kreditov za različne namene, seveda če imajo pri njih odprt račun. (Račun za študente se imenuje Cimer). Pogoj so redni prilivi - štipendija ali honorarji po pogodbi s študentskim servisom ipd. Minimalni znesek je 400, najvišji pa 4000 evrov, doba odplačevanja je do treh let, najnižji mesečni znesek odplačila pa je 41,73 evra. Sicer pa ugotavljajo, da imajo mladi pri najemanju kreditov najpogosteje težave zato, ker niso stalno zaposleni oz. so zaposleni po pogodbi ali za določen čas. “V UniCredit Banki Slovenija, d.d., smo v individualnih obravnavah večinoma uspeli zadovoljiti potrebe mladih,” dodaja Branko Spurk.

Jubile ejj n i d e p o z i t i “Sledite svojim sanjam!” je slogan finančne skupine Hypo Group Alpe Adria, ki jo v Sloveniji predstavljata Hypo Alpe-AdriaBank in Hypo Leasing. Letos skupina praznuje 15-letnico delovanja na slovenskem finančnem trgu, zato so pripravili jubilejne depozite s privlačno obrestno mero in t.i. “sanjski kredit”, je povedal izvršni direktor poslovne mreže in področja poslovanja z občani v Hypo Alpe-Adria-Bank, d.d., Jože Peharc. Sicer pa poudarjajo, da so njihovi paketi oblikovani fleksibilno in se v njih lahko najde vsakdo, tudi mladi. Za te je še zlasti privlačen paket Hypo Plus, kjer je možno mesečno varčevanje tudi z minimalnimi pologi, že od 20 evrov naprej.

VRTNARSKI KOTIČEK

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Da ujma ne bo odkrila strehe Zdrava streha pomeni varno hiĹĄo so rekli stari ljudje. Ta rek se zadnje Ä?ase vse bolj jasno potrjuje, saj vremenske ujme pogosto odkrivajo strehe, poĹĄkodujejo ostreĹĄje itd. Zato mora biti streha narejena zares strokovno in z ustreznimi materiali. Andrej ZupanÄ?iÄ? iz Ĺ tefana pri Trebnjem, ki je krovstvo in kleparstvo prevzel od svojega oÄ?eta, je reĹĄeval tudi Ĺže take probleme. Ko gre za popravilo le dela poĹĄkodovane strehe, je to dokaj enostavno reĹĄljivo, Ä?e je le ostreĹĄje v dobrem stanju in Ä?e seveda poĹĄkodbe niso samo povrĹĄinske. Sicer pa je treba poskrbeti za celovito ostreĹĄje, skupaj s sekundarno kritino ter izolacijo.

P omemben je be enec bett onski vvenec Glede ostreĹĄja in streh so zahteve pri novogradnji zelo visoke, saj narekujejo upoĹĄtevanje sodobnih pristopov in materialov; kaj pa nam mojster svetuje, ko se lotimo prenove strehe v stari hiĹĄi? â&#x20AC;&#x153;Da je streha stabilna tudi v veÄ?jih vremenskih ujmah, je pomemben betonski

venec, na katerega nato usidramo t. im. kapno lego. Mnoge stare hiĹĄe nimajo tega venca, zato ga moramo vliti ob obnovi ostreĹĄja.â&#x20AC;? Za ostreĹĄje priporoÄ?a smrekov 50."Ă&#x2021; ,3/$ T Q les,ki je dovolj kva-FEJOB 4FWOJDB litetne oz. prime5FM ren. Seveda pa je treba ta les dobro (4. impregnirati oz. ga XXX TUSFIF TJ kvalitetno zaĹĄÄ?ititi. UPNB[ LSOD!TJPM OFU Lepljen les, po katerem ljudje v zadnjem Ä?asu veliko povpraĹĄujejo, pa je za ostreĹĄje predrag, saj hiĹĄa, ki je pokrita, ne potrebuje tako visoke kakovosti. Lepljen les je primernejĹĄi za terase in podobne bolj izpostavljene dele. Ob prenovi stare hiĹĄe ponavadi predelamo nefunkcio/"13"7& ;" -"5"/+& nalno klasiÄ?no pod1POPTOJ TNP EB WBN MBILP FEJOJ W 4MPWFOJKJ QSPEBNP OBQSBWF [B MBUBOKF streĹĄje v bivalne 0#*Ă&#x20AC;Ć&#x17D;*5& /"4 /" .&%/"30%/&. 0#35/&. 4&+.6 7 prostore. MoĹžnosti $&-+6 Ĺˇ)"-" + 3";45"7/* 1304503 Ă&#x20AC;5 Ĺ¸ za ureditev mansardnega stanovan130%"+" ja so neĹĄtete, tako kot za izboljĹĄevanje funkcionalnosti celotne hiĹĄe. â&#x20AC;&#x153;V zadnjem Ä?asu so ob streĹĄnih oknih na voljo tudi kolektorji, ki delujejo na strehi kot okno. Ta estet,-&1"34,* *;%&-,* 4/&(0-07* Ă&#x2021;-&#07* ska in funkcionalna

ryv}jpĂŞ wvÂ vy

wvkql{qlĂŞ zĂŞ{yhkpjpqv

hrjpql

Andrej ZupanÄ?iÄ?

izboljĹĄava je pomembna pridobitev. S pomoÄ?jo kolektorja je mogoÄ?e poleti ogrevati dovolj vode za kopalnico in zadoĹĄÄ?a za celo druĹžino; s tako pridobljeno energijo pa je mogoÄ?e v vmesnem obdobju ogrevati stanovanje, pozimi pa dogrevati bivalne prostore. Izkoristek je dober, drĹžava pa nudi tudi doloÄ?ene subvencije, zato je zanimanje za vgradnjo teh kolektorjev veliko.â&#x20AC;?

Dv o j n a i zzo o l a c iijj a vo Pozornost pri prenovi strehe mora biti usmerjena v kroĹženje zraka: â&#x20AC;&#x153;Pomembna je zraÄ?na reĹža oz. paropropustna folija, ki jo lahko imenujemo sekundarna kritina. Tudi v primeru, Ä?e ujma poĹĄkoduje streho ali jo celo odkrije, ta za doloÄ?en Ä?as zagotovi varnost pred vdorom vlage. Pomembna pa je seveda tudi izolacija, ki naj bi segala od 20 do 30 cm, odvisno paÄ? od prostorskih moĹžnosti. Poleg te pa je izjemnega pomena tudi dopolnilna trda izolacija (Termotop), ki jo porazdelimo po ostreĹĄju in tako pridobimo na viĹĄini in si hkrati zagotovimo dvojno izolacijo.â&#x20AC;? pojasnjuje Andrej ZupanÄ?iÄ?.

26 26

BERITE Z NAMI

priloga dolenjskega lista

Kaj pa kritina? In nato je na vrsti kritina. Po Andrejevih izkušnjah se stranke odločajo za temnejše strehe,saj je tako lažje kombinirati živahnejše barve fasad. Še vedno pa je seveda priljubljena opečno rdeča. Ponudba strešnikov je velika, odločitev, katera kritina je optimalna, pa je odvisno od lokacije hiše, naklona strehe, vremenskih vplivov in še bi lahko naštevali. Pri obnovi starih hiš je eden od pomembnih faktorjev tudi teža kritine. Starejše hiše ponavadi potrebujejo lažje strehe. Pogosto pa je zaradi stila gradnje pri-

mernejši “večni” strešnik bobrovec, ki ustreza tudi spomeniško zaščitenim okoljem. Obnova strehe v stari stavbi zahteva veliko preudarka. Pri novi ali pri stari strehi pa si Andrej Zupančič pomaga z računalniškim programom, kar mu delo časovno olajša, hkrati pa mu pomaga pri kakovostni rešitvi. Nekoč so mojstri hodili po strehi in sestavljali leseno ostrešje, danes je večina strehe narejena v delavnici in sledi le še postavitev oz. dela, ki jih je treba pač izvesti na licu mesta.

L. J.

5SJNP E E 1SJKBUFMKFWB DFTUB 5SFCOKF

PREMOลฝENJSKO SVETOVANJE

*OUFHSJSBOJ TUSFnOJ GPUPOBQFUPTUOJ TJTUFN 5SJNP &DP4PMBS 17 KF TFTUBWMKFO J[ TUBOEBSEOFHB QBOFMB 4/7 - UFS UBOLFHB GPUPOBQFUPTUOFHB NPEVMB +F NPEFSOB BSIJUFLUVSOB SFnJUFW LPSJnยบFOKB TPOยบOF FOFSHJKF 6QPSBCMKB CSF[QMBยบOJ USBKOPTUOJ WJS FOFSHJKF

TPODF

53*.0 &$040-"3 17 &/&3 (*+" /"

0,0-+6 13*+";&/ j &45&54,* j 7"3ย &/ j -")&, j 53%&/

* 3"7& +& &/&3(*+" 13*)0%/045 7Fยบ JOGPSNBDJK OB & FDPTPMBS!USJNP TJ * XXX USJNP TJ

28 28

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Peč – središče doma Dober gospodar poleti misli na zimo, zato ima Ignac Golob iz Rodin pri Trebnjem tudi poleti veliko dela. Že 24 let vodi svoje pečarsko podjetje s trenutno tremi zaposlenimi. Za šolanje pečarjev je dobro poskrbljeno, pravi, saj obstaja šola v Ljubljani in v Kranju, toda zaradi napornega dela le redki, ki se izšolajo za ta poklic, v njem tudi ostanejo. Ignac je eden od štirih sošolcev, ki vztrajajo, vsi ostali – skupaj jih je bilo 30 - so se določili za drugo delo. Pečarstvo je fizično zahteven posel, delo pa poteka predvsem na terenu, kar je dodatna velika obremenitev. Kot kvalitetnega mojstra ga poznajo domači in tudi tuji naročniki. Še preden je imel svojo internetno stran, ki je precej obiskana, je že delal tudi v Belgiji, Avstriji, Nemčiji in veliko na Hrvaškem. Toda slovenski naročniki so od vseh najbolj zahtevni. Ko primerja začetno obdobje z današnjim časom in delovnimi razmerami, je razlika očitna, napredek pa je predvsem v materialih, ki omogočajo tudi boljše in lažje delo. Sodobni porozni šamoti in kaminski vložki so na pečarskem področju tako rekoč prava revolucija. Visoko kakovost izvedbe

omogočajo tudi gibljive cevi za spoj z dimnikom in odlična keramična lepila.

K rru u š n e p e č i s e s e l iijj o v m e sstt a “Trend lončenih peči oz. kaminov se vrača. Po mojih izkušnja je po zastekljenih kaminih več povpraševanja na vaseh, po krušnih pečeh pa v mestih, kar je presenetljivo,” pravi Ignac Golob. Za krušne peči so na voljo še posebni materiali za peko, čeprav verjetno v zadnjem času in predvsem po mestih tako peč manj uporabljajo za peko, bolj pa za dekoracijo in za vračanje občutka domačnosti. Klasični odprti kamini, imenovani tudi angleški kamini, so zaradi samo 30- odst. izkoristka toplote vse manj priljubljeni. V vseh teh letih je Ignac Golob naredil le štiri take. Zato pa je ogromno povpraševanje po različnih izvedbah kaminov s steklenimi vrati, ki omogoča pogled na ogenj in kjer je izkoristek toplote zelo velik.

To p l o a j a i n t rra aja ott a , k i t rra Čar kamina ali peči so pečnice, ki so tudi največji strošek takega izdelka. “Trenutno

Ignac Golob

so bolj iskane svetle barve, predvsem bež. Priljubljeni so rustikalni vzorci, ki so večni. Sicer pa za obloge kaminov pogosto uporabljamo tudi granit in še vrsto sodobnih materialov, ki akumulirajo toploto. Kakovosten kamin bo toploto zadržal še 14 ur potem, ko nehamo kuriti, kar dosežemo z materialom, ki ima dobro absorbcijo toplote.

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Za zaprte kamine in peči so najboljša bukova in gabrova drva; manjši izkoristek in več saj, s tem pa več dela pri čiščenju steklenih vrat nam dajo smrekova in brezova drva. Je pa zlasti breza priporočljiva za odprta kurišča, torej tudi za angleški kamin, ker ta les pri kurjenju ne poka. Kot dodatno ali nadomestno grelno telo so priljubljene kaminske peči, ki tudi prinašajo “živ” ogenj in primerno ogrejejo prostor. Hkrati so tudi dekorativne in zato so precej priljubljene.”

P o j e m tto o p l e d o m a č n o sstt i Vse več ljudi si želi v svoj dom ponovno viden ogenj, kar dosežemo z zastekljenim kaminom, ki je pojem toplega razkošja. Vse bolj so ponovno priljubljene lončene peči, ki so simbol domače topline. Cena kamina se giblje okoli 4.500 evrov, krušna peč pa je dražja. Zanjo potrebujemo tudi primeren prostor, saj je njeno kurišče v drugem prostoru kot peč sama. Toda tudi v modernih hišah in stanovanjih se najde prostor za to rešitev, ki je od vseh ogrevalnih teles najbolj avtohtona. Kjerkoli že je - v stari kmečki hiši ali v modernem stanovanju - vedno je središče doma.

Ježž L. Je

ĄDVRSLV«V«WUDGLFLMR

Krušna peč

hz{vwuprê êk ±êi ê ±êr : ê êw l s ±êt êq ê ±êq ê ê¢¡±ê¨£¥¡êz W

{ ½ ®êª§½£ªê¨¤ê¡¥£±ên ®êª¤ª½§¥§ê¨§¦ ¾ ®ê Í

z ±ê ê ê W ê

sp{v%lsl upoêr|yp ê êrhtpuzrpoêvisvn ê ê ê êO ê ê ê ê ê ±êq ê ê¢¡±êz W {vwsv yh upêrhtpupêìêrhtpupêzêjlu{yhsuptêvnyl}huqltêìêrshzp ulêsvu lulêwl p ry| ulêwl pêìêwp hêwl pêìê pkhupê {lkpsuprp

uv}vz{·ê w : ê ê ê ê

}ê ê ê ê ê O: ê ê ê ê ê ê ê ê ê

30 30

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Naj nas greje sonce Ekološka osveščenost in nizka poraba energije vodita razvoj sodobnih ogrevalnih sistemov. Za te se odločajo stranke tudi pri prenovi starih hiš ali stanovanj, pravi Danilo Mežnaršič iz Metlike. “Celo v večstanovanjskih hišah oz. blokih je mogoče izpeljati ogrevanje s pomočjo toplotne črpalke, ki omogoča velik izkoristek in s tem prihranek v družinskem proračunu.” Iz Eko sklada oziroma evropskih vzpodbud za izkoriščanje obnovljivih virov energije pa je mogoče dobiti subvencije za vse ogrevalne sisteme s sončnimi kolektorji in tudi toplotnimi črpalkami.

R a z l i č n i n a č i n i o g rre eva n njj a za različne namene

Izbira sistema ogrevanja je odvisna od več faktorjev – če gre za vikend, ki je le malo obiskan, bo izbira ogrevanja drugačna, kot pri hiši, v kateri družina živi. Vikend ali zidanico lahko ogrevamo že s klimatsko napravo. Če gre za večje prostore, jo lahko kombiniramo s sončnimi kolektorji ali pa s kaminom, ki je še vedno za tovrstne hiše zelo priljubljen. Kombinacije različnih virov ogrevanja so vse pogostejše in kar verjetni ne moremo, da smo še pred nedavnim imeli na voljo le dve peči - eno na dr va, drugo na kurilno olje. Ker pa so se cene derivatov močno dvignile, se stranke vse bolj odločajo za ogrevanje z obnovljivimi viri energije, ti sistemi pa W ê so tudi tehnološko in ê¡¦ ekološko bolj dovrše¨££ªê ni. “Kombinirati je ®êª§½£ª¾¦ª¾¦£¥ mogoče sončne kole ®êª§½£ª¾¥©¾¦£¥ ktorje s toplotno čr ®êª¤¡½¦¤£¾§¤ª palko ali pa s klasično Í pečjo oz. kaminom. Í Í Obstajajo tudi siste mi, ki uporabljajo več virov ogrevanja (lahko imamo električni grelnik, peč na drva, peč na kurilno olje, sončne kolektorje in kamin) in vso dobljeno energijo lahko združimo v poseben rezervoar, imenovan zalow O: ê W ê ê êi ê êptwêo ê govnik ali akumulaylmlylu upêviqlr{êuhêryhzpuj|ê¾ê tor. Iz zalogovnika pa ê O ê ê : ê ê ê ê kontrolirano toploto pošiljamo v ogrevalni : ±êtv%upêvnslkp sistem.”

Izpopoln njj e n e to p l o ott n e č rrp p a l kke e

p }lkihêvnyl}hsupoêzpz{ltv}ê hêvnyl}huqlêz{huv}huqh±ê wvzsv}upoêwyvz{vyv}êpuêzhup{hyulê}vklê

Toplotnih črpalk je več vrst, delimo jih glede na njen vir energije oz. glede na to, od kod “črpajo” energijo za ogrevanje. Toplotno črpalko zrak/zrak poznamo kot klima napravo. Obstajajo pa tudi toplotne črpalke

Danilo Mežnaršič zrak/voda. “Novost so zračne toplotne črpalke švedskega proizvajalca Nibe. Zunanja enota odjemlje toploto iz zraka oz. iz svoje okolice, notranja enota, ki po obliki spominja na hladilnik, pa je prava kotlovnica v malem. Na to napravo lahko priklopimo sistem talnega ali radiatorskega ogrevanja. V notranji enoti imamo rezervoar sanitarne vode in obtočno črpalko za prenos toplote ali hladu do porabnikov, torej konvektorjev v prostoru. Na ta način je mogoče prostore ogrevati ali hladiti. Sam sistem je možno postaviti praktično v vsako, še tako majhno stanovanje, saj za notranjo enoto potrebujemo le dobro četrtino kvadratnega metra. Naprava stane med 7 in 8 tisoč evrov, dodaten strošek pa je montaža.” Mežnaršič poudarja, da ta toplotna črpalka dosega zelo dobro grelno število( 3,7 do 3,8 COP). Grelno število je razlika med pogonsko energijo in dobljeno energijo. Pri enem delu električne energije dobimo v tem primeru kar 3,8 dobljene koristne energije – torej je izkoristek odličen, strošek ogrevanja pa zato majhen. Moč takšne toplotne črpalke zadošča za hišo, veliko okoli 200 kvadratnih metrov. “Deluje do zunanje temperature –20°C in ima grelno število še vedno okoli 2,5 COP,” je nad novostjo navdušen Danilo Mežnaršič.

To p l o e m lljj e ott a i z zze Obstaja še en tip toplotnih črpalk, ki so bolj znane kot voda/voda ali voda/medij. Tovrstne naprave črpajo energijo iz zemeljskega kolektorja, vrtine, podtalnice, jezera, morja ali pa iz tehnoloških medijev, ki jim lahko odvzamemo toploto. Najbolj razširjeni so zemeljski kolektorji, ki so tudi cenovno ugodnejši. Vendar ta rešitev potrebuje veliko prostora, gradbene parcele pa so za to pogosto premajhne. Toda Danilo Mežnaršič pravi, da ima tudi v takem primeru dobro rešitev. L. J.

Zunanja enota toplotne črpalke zrak/voda.

*/*40- TPMBSOJ QBLFU %F %JFUSJDI 1PMFH äF PCTUPKFǁF J[KFNOP ÝJ SPLF QPOVECF J[EFMLPW TPMBSOFHB QSPHSBNB %F %JFUSJDI QSFETUBWMKB OPWF TPMBSOF QBLFUF [B PHSFWBOKF UPQMF TBOJUBSOF WPEF 1BLFUJ TQB EBKP W TFHNFOU &BTZMJGF UFS TP OB NFOKFOJ LVQDFN LJ JÝǁFKP IJUSFKÝP QPWSOJUFW TUSPÝLPW OBMPäCF LPO LVSFOǁOP DFOP UFS [BHPUPWMKFOP PTOPWOP GVOLDJPOBMOPTU JO QSF QSPTUPTU J[EFMLB 1SFEOPTUJ QBLFUPW TP EB WTF CVKFKP WTF QPUSFCOF FMFNFOUF [B QPTUBWJUFW TPMBSOF JOÝUBMBDJKF [B

[BHPUBWMKBOKF PQUJNBMOFHB UFS CSF[IJCOFHB EFMPWBOKB W DFMPUOJ äJWMKFOKTLJ EPCJ OBQSBWF 1PTB NF[FO QBLFU WTFCVKF BMJ MJUSTLJ CJWBMFOUOJ TPMBSOJ HSFM OJL PQDJKB UVEJ LPU TBNPTUPKOP PHSFWBOKF T QPNPǁKP TPMBSOF UFS FMFLUSJǁOF FOFSHJKF QPQPMOPNB OPWF FO EWB BMJ USJ TQSFKFNOJLF TPOǁOF FOFSHJKF /&0 LWBMJUFUP QPUSKVKF ,FZ.BSL DFSUJm LBU WTF QPUSFCOF IJESBWMJǁOF UFS QPTUB WJUWFOF FMFNFOUF [B WHSBEOKP OB BMJ W TUSFÝOP LPOTUSVLDJKP ǁSQBMOJ

TLMPQ SB[UF[OP QPTPEP [ OPTJMOP LPO[PMP UFS TFSWJTOJN WFOUJMPN QSFE QSJQSBWMKFOP TPMBSOP UFLP ǁJOP UFSNPTUBUTLJ NFÝBMOJ WFOUJM [B UPQMP TBOJUBSOP WPEP UFS TP MBSOJ SFHVMBUPS 4PMBSOJ SFHVMBUPS PNPHPǁB OBE[PS PQUJNBMOFHB EF MPWBOKB TPMBSOF OBQSBWF UFS W DFMPUJ TLSCJ [B BWUPOPNOPTU EFMPWBOKB UFS WBSOPTU DFMPUOF JOÝUBMBDJKF UVEJ PC WBÝJ EBMKÝJ PETPUOPTUJ 0C QSFETUBWJUWJ QBLFUPW TNP NJTMJMJ QSFEWTFN OB LPOǁOFHB VQPSBCOJLB JO [BUP TP QSJQSBWMKFOF QSBW QPTFCOF QBLFUOF VHPEOPTUJ

$FOF QBLFUPW TF HJCMKFKP äF PE Π CSF[ %%7 EBMKF 7 ǁBTV USBKBOKB KFTFOTLF BLDJKF PE BWHVTUB EP OPWFNCSB QB MBILP LVQDJ J[LPSJTUJKP UVEJ OP [OJäBOKF DFO ÀF WFǁ JOGPSNBDJK EPCJUF W OBÝFN SB[TUBWOFN TBMPOV OB #SOǁJǁFWJ W -KVCMKBOJ BMJ JO OB UFM ÝUFWJMLJ .FE JO TFQUFNCSPN QB TUF QSBW UBLP WMKVEOP WBCMKFOJ EB OBT PCJÝǁFUF OB [VOBOKFN QSPTUPSV .04 $FMKF }l{vê} ê k ê%l%lsq±ê W

4YT^ZW 0,>D7410

32 32

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Mislili so tudi na manjše vinogradnike Za vinogradnike se približuje najlepše čas leta – jesen in z njo trgatev. Ne le veliki vinogradniki, tudi tisti, ki se s trto in kletarjenjem ukvarjajo le ljubiteljsko, namenjajo svojemu delu veliko pozornosti, ljubezni in predanosti. Da bi bilo njihovo delo še lažje in veselje še večje, pa pripomorejo razni pripomočki, ki jih v Tabakumu skrbno izbirajo iz široke mednarodne ponudbe.

B a tte e r iijj s kke e š kka arje Za trgatev so pomembne dobre škarje; ker pa je med ljubitelji vinogradov veliko starejših ljudi, so v svetu razvili škarje na baterijsko polnjenje. Samo s pritiskom na gumb je rez že končan (deluje na principu zračnega pritiska). Ta poenostavitev pa prihrani moč v roki,ponavljajoči gibi,ki pri klasičnih škarjah zahtevajo celo roko, so manj naporni… Te škarje so primerne tudi za ljudi s poškodovano roko ali z oslabelimi sklepi, saj je rokovanje z njimi enostavno, lahko in varno. Z enim polnjenjem lahko opravimo 400 rezov. Cena takega izdelka,

ki ima zagotovljeno kakovost, je nekaj manj kot sto evrov, kar je glede na široko in zelo drago ponudbo podobnih baterijskih škarij na našem trgu najugodnejše. “V veliki ponudbi baterijskih škarij smo se potrudili poiskati dober izdelek po sprejemljivi ceni.” doda Goce Tasev.

S t i s kka an ode njj e s p o m o č j o v vo “Odlično je tudi med manjšimi vinogradniki sprejeta stiskalnica grozdja, ki deluje na principu stiskanja s pomočjo vode. V Tabakumu jo prodajamo dobrih pet let in zelo pohvaljena; dobre izkušnje s to stiskalnico pa potujejo od ust do ust, zato se zanimanje vsako leto povečuje. Ta stiskalnica ima več odlik – gumijasta membrana omogoča, da je vsaka jagoda dodobra iztisnjena in tako je dosežen maksimalen izkoristek. To intenzivno stiskalnico, ki jo uvažamo iz Nemčije, prodajamo tudi v manjših izvedbah, in sicer že od 55 litrov dalje. Ohišje je iz inoksa, stiskalnica pa je mobilna, saj je na kolesih. Cena najbolj popularne je 800 evrov – sicer pa je seveda cena tega izdelka odvisna od velikosti.” pripoveduje Goce Tasev, direktor podjetja Tabakum.

Leseni mlin Tako, kot dobiva lepe ocene stiskalnica, je pohvaljen tudi leseni mlin. Pri Tabakumu opažajo, da kupci iščejo naravne materiale in pripomočke, ki so ekološko neoporečni in ki izhajajo iz

Mlin

Baterijske škarje

avtohtonih pomagal za določeno delo. Lesen grozdni mlin na ročni pogon je tak izdelek. Je domače, slovenske proizvodnje, praktičen in še dekorativen povrhu. Uporabljajo ga vinogradniki, pa tudi sadjarji za proizvodnjo sokov. Tudi za domače sokove se zanimanje skokovito povečuje, kupci pa iščejo primerne steklenice za shranjevanje teh. Najpogosteje kar t. im “Fruktalove steklenice”, ki jih imajo v Tabakumu dovolj na zalogi.

O d t rrtt e d o č i sstt e g a v i n a Za shranjevanje vin pa so pripravili kakovostne inoks cisterne z zaprtim sistemom. Ta prepreči vhod zraka, s tem pa je bistveno zmanjšana bojazen glede razvoja kakšne od bolezni vina. Tudi manjši vinogradniki kupujejo kakovostne cisterne za vino z zaprtim sistemom, kar zahteva nekaj znanja in izkušenj, to pa hitro osvojijo. Za čisto vino pa so pomembni tudi filtri, ki jih uporabljamo pri pretakanju. Najboljši so večplastni filtri, ki so med vinogradniki tudi zelo priljubljeni. In tako se krog zaključi; kot poje ljudska pesem: iz trte gre v liste, iz lista v grozdje, iz grozda v sode iz soda v kozarček. V Tabakumi pa še dodajajo: narejeno z veseljem!

6TQPTBCMKBOKF [B äJWMKFOKTLP VTQFÝOPTU o NPK LPSBL 6Ç6 o .,

1P QPMFUOFN PENPSV TF OB 3*$ V W /PWFN NFTUV OBEBMKVKF J[WFECB KBWOP WFMKBWOFHB QSPHSBNB 6Ç6 o ., VSOJ QSPHSBN KF OBNFOKFO PESBTMJN T QPTFCOJ NJ QPUSFCBNJ LJ W WTBLEBOKJI äJWMKFOKTLJI TJUVBDJKBI QPUSFCVKFKP QPNPǁ [B EPTFHBOKF TBNPTUPKOPTUJ JO TPDJBMOF WLMKVǁFOPTUJ 7 QSPHSBN TP WLMKVǁFOF PESBTMF PTFCF T QPTFCOJNJ QPUSFCBNJ LJ TP [BLMKVǁJMF BMJ QSFLJOJMF QSPHSBNF T QSJMBHPKFOJN J[WBKB OKFN JO EPEBUOP TUSPLPWOP QPNPǁKP BMJ QB QSJMBHPKFOF J[PCSBäFWBMOF QSPHSBNF %FMP W TLVQJOJ WPEJUB EWF VTQPTPCMKFOJ VǁJUFMKJDJ "MFOLB ,OF[ JO %BSKB #SF[PWBS ;B PTFCF T QPTFCOJNJ QPUSFCBNJ TP QP NFNCOF FOBLF TUWBSJ LPU [B WTF OBT [ESBWKF QSJKBUFMKTUWP EFMP 5FNFMKOB [OBOKB JO TQSF UOPTUJ KJN PNPHPǁBKP WFǁKP TBNPTUPKOPTU JO OFPEWJTOPTU QSJ WTBLEBOKJI PQSBWJMJI 1PMFH UFI W QSPHSBNV LSFQJNP UVEJ QP[JUJWOP EPäJWMKBOKF TFCF JO ESVHJI 4QPECVKBNP KJI L EBKBOKV JO TQSFKFNBOKV W NFETFCPKOJI PEOPTJI 4 QSJEPCJWBOKFN EPMPǁFOF SBWOJ TBNPTUPKOPTUJ W ESVäCFOFN PLPMKV JO QSJ TLSCJ [BTF KJN NPSBNP OVEJUJ EPEBUOP QP NPǁ QSJ SFÝFWBOKV OFQSFEWJEFOJI TJUVBDJKBI 7FMJLP OBÝJI BLUJWOPTUJ KF VTNFSKFOJI UVEJ W LBLPWPTUOP QSFäJWMKBOKF QSPTUFHB ǁBTB TBK NOPHJ PE OKJI QPUSFCVKFKP WFǁ TQPECVE EB QPJÝǁFKP [BQPTMJUFW LJ KJN QSJOBÝB [B EPWPMKTUWP 1SBW WTF OBÝF BLUJWOPTUJ QB TP VTNFSKFOF L TQPECVKBOKV WTFäJWMKFOKTLFHB VǁFOKB 4UPKJNP OB TUBMJÝǁV EB OJ OJIǁF ÝF EPTFHFM WTFHB LBS TF MBILP OBVǁJ 3FT QB KF EB TF [OBNP JO [NPSFNP PTSFEPUPǁJUJ OB NBKIOF LPSBLF JO TF QSJMBHPEJUJ OB USFOVUOF TQPTPCOPTUJ WTBLFHB QPTBNF[OJLB

3JTBOKF LWBESBUOFHB NFUSB

7 QSPHSBNV 6Ç6 o ., EBKFNP WFMJL QPVEBSFL HPWPSOJN CSBMOJN QJTOJN JO SBǁVOBMOJÝLJN TQSFUOPTUJN SBCJ JOGPSNB DJKTLF UFIOPMPHJKF TQMPÝOJ QPVǁFOPTUJ LP NVOJLBDJKTLJN TQSFUOPTUJN NFEǁMPWFÝLJN PEOPTPN PEHPWPSOPTUJ [B MBTUOP VǁFOKF JO OBQSFEPWBOKF TQP[OBWBOKV EPNPWJOF SB[ JTLPWBOKV QSFQSPTUJI OBSBWOJI [BLPOJUPTUJ UFS QPUSFCJ QP WBSPWBOKV PLPMKB 7TBLB J[WFECB QSPHSBNB KF OFLPMJLP ESV HBǁOB TBK TF NFOUPSJDJ PE[JWBUB OB TPVTUWBS KBOKF WTBLFHB QPTBNF[OJLB W TLVQJOJ 1SPHSBN J[WBKBNP W QSPTUPSJI 3*$ B JO OB UFSFOV 7FEOP OBT MFQP TQSFKNFKP OB CBOLJ LKFS VEFMFäFODJ QPTUBWMKBKP WQSBÝBOKB LJ WǁBTJI [FMP QSFTFOFUJKP UVEJ VTMVäCFOLF /B QPÝUJ TP OFLBUFSJ QSWJǁ PQSBWJMJ WTF LPSBLF PE OBLVQB EP PEEBKF SB[ HMFEOJDF W QPÝUOJ OBCJSBMOJL 7 USHPWJOJ OBN KF QSPEBKBMLB OB[PSOP QPLB[BMB LBLP QPUFLB OBLVQ [ EBSJMOJN CPOPN 7 LOKJäOJDJ .JSBOB +BSDB OBN QSJNFSOP QSFETUBWJKP WTF PEEFMLF OBWEVÝJKP OBT [B J[QPTPKP JO CSBOKF LOKJH ,BEBS TNP OB UFSFOV TF [OBNP VTUBWJUJ UVEJ W LBLFN MPLBMV LKFS TBNPTUPKOP OBSPǁBNP JO QMBǁVKF NP 6HPUPWJMJ TNP EB TP PESBTMJ T QPTFCOJNJ QPUSFCBNJ WFǁJOPNB äF [FMP EPCSP TQSFKFUJ %P LB[BOP JO QSFWFSKFOP QB KF EB WTFHB UJTUFHB LBS ÝF OF WFKP WQSBÝBKP 4LPSBK WFEOP OB QSJKB[OP WQSBÝBOKF EPCJKP QSJKB[FO PEHPWPS 6LWBSKBNP TF UVEJ [ SB[JTLPWBOKFN ǁBTB LPMFEBSKB MFU JO MFUOJI ǁBTPW ,FS QSPTUJ ǁBT MBILP LSFBUJWOP QSFäJWJNP UVEJ PC JHSBOKV ESVäBCOJI JHFS TNP TF MPUJMJ UVEJ UFHB ;B LBS OFLBK JHFS TNP UFNFMKJUP QSFÝUVEJSBMJ OBWPEJMB JO KJI LPOLSFUOP VQPSBCJMJ 4NP QB UVEJ TBNJ J[EFMBMJ WTBL TWPKP JHSP TQPNJOB 7 TLMPQV SB[JTLPWBOKB ǁMPWFÝLFHB UFMFTB JO TLSCJ [B IJHJFOP UFS [ESBWKF OBT KF PCJTLBMB NFEJDJOTLB TFTUSB LJ KF QPMFH [BOJNJWFHB JO QPVǁOFHB QSFEBWBOKB J[WFEMB UVEJ ǁJTUP QSBWF NFSJUWF LSWOFHB UMBLB IPMFTUFSPMB JO TMBELPSKB W LSWJ ƀFQSBW CJ CJMJ [FMP WFTFMJ EB TNP WTJ [ESBWJ TNP CJMJ [BEPWPMKOJ EB KF FOJ VEFMFäFO LJ PELSJMB QPWFǁBOP LPMJǁJOP TMBELPSKB 1P NBHBMJ TNP KJ EP QSWFHB TUJLB [ [ESBWOJLPN UFS QPJTLBMJ MJUFSBUVSP P EJFUJ 5FNV QSJNFSOP TNP QSJSFEJMJ UVEJ OBÝP LVIBSTLP EFMBWOJDP LKFS TNP WTJ TPEFMPWBMJ QSJ QSJQSBWJ ISBOF 7 TLMPQV QSPKFLUB CFSFNP QPTMVÝBNP JO QJÝFNP TNP JNFMJ OB PCJTLV UVEJ QJTBUFMKJDP *WBOLP .FTUOJL LJ OBT KF OBWEVÝJMB [B CSBOKF 1SFJ[ LVTJMJ TNP TF UVEJ W QJTBOKV LSBULFHB UFLTUB

4BNJ TNP J[EFMBMJ EPNJOF JO TF OBVŘJMJ UVEJ UF ESVäBCOF JHSF ,FS [FMP SBEJ SB[JTLVKFNP CPNP W TSF ǁBOKJI LJ OBT ÝF ǁBLBKP QPTUBMJ UVEJ [WFEBWJ OBSBWPTMPWDJ JO TF PEQSBWJMJ OB SB[JTLPWBOKF W OBSBWP 1SJ UFN QB CPNP PCOPWJMJ UVEJ OBÝB [OBOKF P EPMäJOTLJI JO FOPTUBWOJI QPWSÝJOTLJI FOPUBI ;PQFU OB LPOLSFUOJ J[LVTUWFOJ SBWOJ 6EFMFäCB W QSPHSBNV KF CSF[QMBǁOB QSP HSBN TPmOBODJSBUB .JOJTUSTUWP [B ÝPMTUWP JO ÝQPSU UFS &WSPQTLJ TPDJBMOJ TLMBE 7 [BLMKVǁOJ GB[J KF ESVHB MFUPÝOKB J[WFECB 7 [BǁFULV TFQ UFNCSB [BǁFOKBNP T USFUKP J[WFECP JO ǁF TUF VHPUPWJMJ EB QP[OBUF PTFCP LJ CJ KJ WLMKVǁJUFW W OBÝ QSPKFLU J[QPQPMOJMB OKFO WTBLEBO KP MBILP ÝF QSJKBWJUF .PSEB OBKWFǁ P OBÝFN EFMV QPWF J[TFL J[ [BQJTB VEFMFäFODB x +"; 4& /" 7"À&. 3*$6 ;&-0 %0#30 10ƀ65*. ,0 ."+ ƀ",". %" 13*%& 10/&%&-+&, */ 43&%" %" 4&. ;01&5 .&% 7".* ;&-0 Ç"- #* .* #*-0 ƀ& 4& /&#* 6%& -&Ç*- 3*$" 56,"+ .* +& 7À&ƀ */ ƀ& #0 À& ,",À/" 13*-0Ç/045 #* 4& ;" (05070 ; 7&-*,*. 7&4&-+&. 6%& -&Ç*- .* 56,"+ /" 3*$6 4.0 74* 4,61"+ &/" 7&-*," 4,61*/"y j k êi ±ê ê ê ê|%|¾tr

,KF OBT OBKEFUF 3B[WPKOP J[PCSBäFWBMOJ DFOUFS /PWP NFTUP -KVCMKBOTLB DFTUB /PWP NFTUP XXX SJD ON TJ t SJD!SJD ON TJ 5FMFGPO JO %FMPWOJ ŘBT WTBL EFMPWOJL NFE JO VSP

0QFSBDJKP EFMOP GJOBODJSB &WSPQTLB VOJKB J[ &WSPQTLFHB TPDJBMOFHB TLMBEB UFS .JOJTUSTUWP [B ÝPMTUWP JO ÝQPSU 0QFSBDJKB TF J[WBKB W PLWJSV QSPHSBNB SB[WPKB ŘMPWFÝLJI WJSPW [B PCEPCKF SB[WPKOF QSJPSJUFUF 3B[WPK ŘMPWFÝLJI WJSPW JO WTFäJWMKFOKTLFHB VŘFOKB QSFEOPTUOF VTNFSJUWF *[CPMKÝBOKF VTQPTPCMKFOPTUJ QPTBNF[OJLB [B EFMP JO äJWMKFOKF W ESVäCJ UFNFMKFŘJ OB [OBOKV UFS KBWOFHB SB[QJTB [B TPGJOBODJSBOKF J[WFECF QSPHSBNPW 1SPKFLUOP VŘFOKF NMBEJI JO QSPHSBNPW [B [WJÝFWBOKF TQMPÝOF JO SBŘVOBMOJÝLF QJTNFOPTUJ W MFUJI JO

NEVIDNE NITI

V KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

priloga dolenjskega lista

Pri Mojci Miklič

Zelenjava na tisoč in en način V

hitrem tempu življenja, ki nam ga narekuje današnji čas, si kar težko najdemo čas za pripravo raznolikega in kakovostnega obroka, ki ponavadi zahteva nekoliko več časa za pripravo. Zato je pomembno, da predvsem v vrtcu ali šoli skrbijo za uravnoteženo in zdravo prehrano, saj prav ta poleg domače kuhinje veliko prispevata k oblikovanju otrokovih prehranjevalnih navad, ki ga bodo spremljale skozi vse življenje, je prepričana Mojca Miklič, ravnateljica osnovne šole Otočec. To niso le prazne besede, na mizi družine Miklič so zdrave jedi. “Osnova vsakega glavnega obroka je zelenjava, meso imamo na jedilniku dvakrat, morda trikrat tedensko. Doma imamo velik zelenjavni vrt in njivo, kjer pridelamo najrazličnejšo zelenjavo, pri zidanici na Trški gori (tam sva se tudi prepustile kulinaričnim užitkom, op. p.) pa še razne dišavnice in zelišča, ki dajo jedem piko na i,” je pripovedovala Mojca Miklič med pripravo zgodnjega kosila. Da so se družinsko zapisali zelenjavnim jedem, je nekoliko “kriva” tudi njena hči Tea, ki je vegetarijanka že iz osnovnošolskih klopi. “Ugotovili smo, da so tudi zelenjavne jedi lahko zelo dobre, a si moraš za njihovo pripravo vzeti precej več časa. Čez teden tako pripravljamo bolj enostavne jedi, ob vikendih pa pridemo na svoj račun,” je dejala in dodala, da je tudi tašča že pred leti kuhala drugače kot je bilo tedaj v navadi, saj je tast imel težave z želodcem. “In če ne bi zdravo jedli, bi težko dočakal 96 let, ki jih pa niti ne kaže.”

K u h a rrss k i k rro o ž e k j e z a kko on Tudi šolski jedilnik je zadnja leta doživel kar nekaj novosti, še posebej, odkar je članica kolektiva otoške šole tudi Nataša Lučovnik, učiteljica biologije in gospodinjstva, ki je zagnano prinašala zanimive recepte, med

njimi so, denimo, korenčkova potica in jedi brez jajc, in pripravljala izobraževanja. Tako so na vrsto prišle tudi nekatere tradicionalne jedi, bili so tudi ena prvih osnovnih šol, kjer so imeli na voljo vodo iz avtomata in sadje. “Izkušnje kažejo, da je potrebno novo jed otroku ponuditi večkrat, da jo sprejme. Včasih pa imamo pri uvajanju novosti bolj kot z otroci več težav s starši. Ko smo na jedilnik uvrstili polnozrnat kruh, so starši tarnali, da so otroci lačni, na koncu leta pa so bili zadovoljni,” je povedala Mikličeva. Na šoli imajo dneve na temo zdrave prehrane, v goste so povabili tudi dijake gostinske šole, ki so prikazali pripravo polnovrednih jedi, en najbolj obiskanih šolskih krožkov je prav kuharski. To tudi pove veliko. Trenutno razmišljajo o vpeljavi zeliščarskega krožka. “Prostora okoli šole za gojenje različnih zelišč imamo dovolj, pa tudi ljudi, ki bi ga vodili,” je pristavila. Ker je kolektiv dokaj mlad, tudi ideje lažje izpeljejo. Tako so se denimo ob letošnjem novem letu dogovorili, da vsaka učiteljica pripravi pecivo, ki ni pogosto na naših mizah. To je odlično uspelo in nabrala se je pestra paleta dobrot.

V e d n o kka aj no ve g a ov

Obiski so za Mojco Miklič odlična priložnost, da preizkusi kakšen nov recept. Največkrat sta poleg hčerke Tee, sina Mihe, moža Toneta in tasta Toneta “poskusna zajčka” njena mama in brat, ki jih rada povabi na nedeljsko kosilo. “Zgodilo se je že, da se je nova jed povsem ponesrečila in smo za kosilo nato imeli le krompir in meso,” je smeje povedala. Tudi tokrat je poleg kremne bučkine juhe, svinjskega kotleta na naraven način in bučkinega Mojca Miklič je kosilo, ki je omamno dišalo, tudi nekoliko dekorirala. Jemo tudi z očmi … zavitka izbrala dve

Kuhanje je otoški ravnateljici v velik užitek.

novosti – blitvine polpete in zdrobove cmoke z rožmarinom, in moram reči, da sta odlično uspeli. Ker sem velika ljubiteljica blitve, vam v pripravo ponujam polpete. Torej, za to okusno prilogo za štiri osebe potrebujemo 60 dag blitve (lahko tudi špinače), šest velikih žlic polente, dve jajci, štiri žlice kisle smetane, česen, timijan, sol in krušne drobtine. Blitvo skuhamo v slanem kropu, jo dobro odcedimo in drobno sesekljamo. Dodamo ji kuhano polento, jajci, kislo smetano, sesekljan česen, timijan in sol. Vse skupaj dobro premešamo in če je zmes preredka, jo zgostimo z moko, na koncu pa polpet povaljamo še v krušnih drobtinah in opečemo na vročem olju. Pa dober tek! Besedilo in fotografije:

Mojca Mo jca Žnidaršič

Zeliščni vrt na njej tako ljubi Trški gori je opremljen z ličnimi napisi.

36 36

AVTO TIMES PREDSTAVLJA

priloga dolenjskega lista

Test: citroën C3 picasso

Šarmantni malček T

okrat sem na test prejel citroëna C3 picasso, ki je največja citroënova novost v letošnjem letu. Citroën C3 picasso je še en plod francoskih kreativnih oblikovalcev. Ob sodobnem videzu ima tudi svetlo in izredno prostorno notranjost, vse to ob skromnih zunanjih merah. Citroën za svojega malčka trdi, da je več kot le mali enoprostorec, to je pravi spacebox. Čeprav je na prvi pogled videti škatlast, ima karoserija nežno zaobljene linije, tako da bi lahko rekli, da je modernega in hkrati retro šarmantnega videza, združuje prostornost in eleganco. Vstop potnikov v vozilo je lahkoten, sedi pa se na nekoliko privzdignjenih sedežih, kar omogoča boljšo preglednost, še dodatno pa jo izboljša dvojni

sprednji stebriček, med katerim je precej veliko steklo. Voznika in sovoznika pričaka bogato urejena armatura s sredinsko postavljenimi merilniki pod vetrobranskim steklom. Merilniki hitrosti, vrtljajev in goriva so postavljeni na polprozorni bel LCD ekran. Tako so vse meritve odlično pregledne tudi ob močnem soncu. Tudi zadaj se

Tehnični podatki Motor: štirivaljen turbodizel, neposreden vbrizg preko skupnega voda, štirje ventili na valj; prostornina: 1560 ccm; najvišja moč: 66 kW/90 KM; največji navor: 200 Nm pri 1750 vrt/min; dolžina: 4078 mm; širina: 1730 mm; višina: 1620 mm; medosna razdalja: 2540 mm; menjalnik: 5-stopenjski ročni; prtljažnik: 385/1500 l; najvišja hitrost: 165 km/h; pospešek od 0 – 100 km/h: 12,5 s; povprečna poraba na 100 km: 6,1 l

Podpis slavnega slikarja Picassa je tudi na sprednjem pokrovu motorja.

dobro sedi, streha je visoko, tako da je dovolj prostora tudi za višje potnike. Zadnja klop se lahko vzdolžno pomika za 15 centimetrov, s čimer dobimo več prostora za potnike ali za prtljago. Tako prtljažnik z dvignjeno sedežno klopjo niha od 385 do 500 litrov, če pa podremo zadnjo klop, je prostora za kar 1500 litrov. S tem je C3 picasso še znova dokazal, da ni potrebno biti velik, da lahko v ponudiš veliko prostora. Kako je malček poskočen na cesti, je odvisno od pogonskega agregata. Sam sem lahko preizkusil šibkejši 1,6 litrski HDi motor, ki razvija 66 kW oziroma 90 KM, močnejša različica iz enake prostornine iztisne 110 KM. No, tudi šibkejši motor je povsem dovolj za živahno pohajkovanje. Motor uporablja zadnjo generacijo visokotlačnega neposrednega vbrizga goriva, kar je garancija za umirjeno in ekonomično delovanje ter solidne zmogljivosti. Morda bi lahko izvlekli še kakšen kilometer končne hitrosti več oziroma kakšen deciliter goriva manj, če bi bilo vozilo opremljeno s šeststopenjskim menjalnikom. Je pa ročica lepo dvignjena na sredinski konzoli, tako da je vedno pri roki, sploh če si želite bolj dinamične vožnje. Takrat je potrebno večkrat poseči po prestavni ročici, če pa ste bolj umirjeni, lahko že pri 60 km/h prestavite v 5 prestavo in ne razmišljate več. Kratka in kompaktna karoserija je postavljena na dokaj trdo podvozje, ki ne dovoljuje večjega nagibanja karoserije, a vožnja vseeno ni neudobna. Kratke neravnine in luknje na cesti obvlada suvereno, tako da potniki niso pretreseni, na avtocesti pa lepo plava, kar je značilno za francoze. Z vstopom C3 picassa na evropski trg je Citroën naznanil nove smernice v tem razredu, saj nakazuje jasne spremembe v oblikovanju zunanjega in notranjega videza, medtem ko je funkcionalnost potniškega prostora že od nekdaj na najvišji ravni, sedaj pa je dobila še primerno nadgradnjo.

Bor ut Št ajnaher Borut Štajnaher

ZABAVNA GLASBA

priloga dolenjskega lista

Drevored se je prebudil G

lasbena zasedba Drevored je bila leta 1979 ustanovljena v Novem mestu, aktivno pa je delovala deset let. V svojem času je veljala za enega boljših bendov na slovenski glasbeni sceni, v domačem Novem mestu pa je imela prav poseben, skorajda kultni status. Pred dvema letoma sta se ustanovna člana zasedbe Dušan Prosinečki in Tomaž Zorko odločila, da dokumentirata glasbo tistega časa. Na zgoščenki bodo tudi nove skladbe, ki so nastajale v obdobju 20 let, ko bend ni aktivno deloval. Album z naslovom Dekade bo v prvi polovici septembra izšel pri založbi Metropolis Records. Za prvi singel iz prihajajočega albuma so že izbrali skladbo Poletna noč. Krasi jo specifičen in ubran kitarski zvok akustičnih in električnih kitar, ki skladbi daje poseben čar, svežino in prepoznavnost. Drevoredova spevna in nalezljiva Poletna postaja uspešnica. Prepoznaven zven so dosegli s posebnimi uglasitvami inštrumentov, ki se kot rdeča nit prepletajo skozi pesem ter ji dajejo prav posebno, skoraj mistično atmosfero. Za mix skladbe je poskrbel tretji ustanovni člana prvotne zasedbe Drevored, Tomaž Maras v studiu RSL Novo mesto. Za mastering plošče Dekade pa je poskrbel Vlado Meller, eden največjih svetovnih mojstrov iz Universal Music Group New York. O Vladu dovolj zgovorno govorijo podatki o njegovi diskografski dejavnosti. Doslej je že sodeloval s takšnimi velikani, kot so Andrea Bocelli, Prince, Beyonce, Celine Dion, Shakira, Red Hot Chili Peppers, Miles Davis, Frank Sinatra, Julio Iglesias, Metallica, Duran Duran itd. Njegovo delo je na skladbah skupine Drevored pustilo prepoznaven pečat in prinaša novo kvaliteto. Drevored danes deluje v štiričlanski zasedbi, in sicer: Dušan Prosinečki (vokal, kitara), Tomaž Zorko (kitara), Tomaž Repinc (bas) in Alen Tibljaš (bobni). Pogovor je stekel s frontmanom skupine Dušanom Prosinečkim.

Kaj je glavni razlog za vrnitev skupine Drevored? V prvi vrsti smo želeli posneti zares dobro rock ploščo in poslušalcem ponuditi nekaj, kar po kvaliteti izvedbe, zvoka in po vsebini odstopa od slovenskega povprečja. Kaj si obetate od izida albuma Dekade? Kako kaže? Ali bodo ljubitelji dobre glasbe prepoznali vašo glasbeno govorico? Album Dekade je konceptualen album, neke vrste glasbeno potovanje, ki traja desetletja. Pesmi so izbrane in razvrščene tako, da imajo logično nadaljevanje in tvorijo zgodbo. Ploščo lahko poslušajo poznavalci ali pa samo ljubitelji rock glasbe. Tisti, ki so pripravljeni ploščo raziskati in jo večkrat poslušati, bodo našli veliko dobrih glasbenih zvokov in nenavadnih ambientov. Na album ste uvrstili enajst pesmi. Nekatere med njimi so starejšega datuma, slišali pa bomo tudi nekaj novih. Da, na albumu so pesmi iz obdobja, ko je naša rock glasba bila še zelo uporniška. Slišali boste tiste, za katere smo menili, da so ohranile neko vrednost. Te dokumente časa bi radi približali tudi mlajši generaciji, ki jo bo morda zanimalo, kakšno glasbo smo igrali v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja. Na album smo uvrstili tudi nekaj novejših pesmi, kar pomeni da smo kreativno še vedno v dobri formi. Alen Tibljaš je eden najbolj znanih bobnarjev na Hrvaškem, znan po delovanju v skupinah Laufer, Majke in En Face. Kako ste ga uspeli pritegniti v skupino? Alen je bil naš znanec še v času, ko smo aktivno igrali po nekdanji skupni državi.

Iskali smo vrhunskega bobnarja in povabili smo ga na avdicijo. Prepričali smo se, da je še vedno eden najboljših bobnarjev daleč naokoli. Pod vaše skladbe se je podpisal sloviti producent Vlado Meller. So bili potrebni veliki napori, da ste ga dobili na svojo stran? To je dolga zgodba, ki bi jo težko povedal v nekaj stavkih. Poklical sem ga po telefonu, nakar so sledila dolga dogovarjanja in usklajevanja. Nekaj dni smo čakali na njegov odgovor, ki je bil za vse nas veliko presenečenje. Izrazil je namreč vrsto pohval, tako v tehničnem kot izvajalskem smislu. Sicer pa je Vlado Meller naredil poslušljiv zvok skupinam in posameznikom kot so Miles Davis, Prince, Red Hot Chili Peppers, Metallica, Duran Duran in še mnogim drugim. Kakšno je Mellerjevo mnenje o vaši glasbi? Ko je poslušal naše pesmi, je dejal, da sicer ne razume, o čem pojemo, vendar mu glasba zveni zelo dobro. Ko pa je prebral v angleščino prevedene tekste, nas je poklical in nam predlagal svojo vizijo zvoka ter izrazil začudenje nad tem, da ne snemamo tudi v angleščini. Skladba Poletna noč se že vrti na radijskih postajah. Kakšni so odzivi poslušalcev? Že v začetku smo si zadali cilj, da se naše skladbe vrtijo na radijih in da so dostopne poslušalcem. Odzivi so zaenkrat zelo dobri. Ljudem je všeč ta novi zvok, ki ni tipičen za slovensko rock skupino. Za nas je najpomembnejše, da postanemo zvočno prepoznavni, pa tudi da ostanemo originalni. Ali bomo Drevored v prihodnjih letih redno srečevali na glasbenem prizorišču? Dobili smo ponudbo za snemanje še enega albuma. Kar se tiče koncertov, pa smo v dogovorih. Nastopi, kot si jih predstavljamo, so organizacijsko zahtevnejši.

R udi Vlašič

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: Moj dom. Med prejetimi odgovori smo izžrebali Milana Noseta iz Rumanje vasi pri Straži. Novo nagradno vprašanje: Navedite naslov novega albuma skupine Drevored, ki bo izšel v začetku septembra 2009. Odgovore s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 14. septembra, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali na elektronski naslov tajnistvo@dollist.si . Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

38 38

DOMAČE VIŽE

priloga dolenjskega lista

Majda Veselič

Vedno imam tremo M

ajda Veselič je že polnih osemindvajset let predmetna učiteljica glasbene vzgoje. Po pouku v črnomaljski šoli Loka in podružnični šoli Adlešiči pa se njeno glasbeno poslanstvo ne konča: Majda je dejavna v več skupinah in zborih. Je tudi predsednica KD Božo Račič Adlešiči. “Poučujem v osnovni šoli Loka v Črnomlju, nekaj ur pa imam tudi v podružnični šoli Adlešiči. Po rodu sem Črnomaljka. Tudi moja mama je bila učiteljica, ki je znala zapeti ogromno pesmi. Mama je želela, da bi postala vzgojiteljica, jaz pa sem sanjala o šoli za oblikovanje. Pa so me pregovarjali, češ kje boš pa dobila službo. Po vzgojiteljski šoli v Ljubljani sem nadaljevala študij na Pedagoški akademiji. Odločila sem se za glasbo, ki me je zaznamovala za vse življenje.” Pa ne samo službeno? Bogo Jakša iz Gradca je bil prvi, ki me je nagovoril, naj se lotim zborovodstva. Tako sem dve leti vodila Ženski pevski zbor Gradac. Prvi nastop smo imele v Metliki na Pungartu na prireditvi Mladost, podaj mi krila. Spomnim se, da je nastopilo takrat veliko zborov, med njimi tudi zbor Beti. To je bilo okrog 25. maja in igrišču pri kulturnem domu je bilo polno ljudi. Nič manj zanimanja nismo zbudile v Gribljah na srečanju obkolpskih pevskih zborov. Gribeljci so kar nekaj let pripravljali srečanja zborov, ki so delovali v krajih ob Kolpi. Prišli so tudi iz Karlovca, posebni gostje so bili pevci iz Sv. Križa pri Trstu. Škoda, da je v Gribljah po smrti Jožeta Štruclja zamrla skoraj vsa kulturna dejavnost. Vodili ste še več pevskih zborov. Leta 1984 sem stopila pred pevce Moškega pevskega zbora Belt Črnomelj. Zbor deluje še danes. Gre za zelo zavzete, predane in navdušene pevce. Neverjetno, koliko volje in energije je v teh ljudeh. Podmlad-

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: k občini Metlika. Med prejetimi odgovori smo izžrebali Jožeta Šterka iz Črnomlja. Novo nagradno vprašanje: Kdaj praznuje KS Adlešiči svoj krajevni praznik? Odgovore s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 14. septembra, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali na elektronski naslov tajnistvo@dollist.si. Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

ka nimajo, a vztrajajo. Veliko smo nastopali, bili smo na številnih območnih in medobmočnih revijah in srečanjih. Večkrat smo nastopili na prireditvi Šopek Belokranjicam, ki so ga pripravili v črnomaljskem kulturnem domu za dan žena. Lahko se pohvalim, da sem najmlajša v zboru. Pa sva pri Kresnicah. Prizadevna kulturna delavka Tončka Jankovič me je leta 1996 zaprosila za pomoč pri petju v folklorni skupini. Boljše pevke te skupine so želele več in tako smo ustanovile mlajšo skupino Kresnic. To je bilo zame nekaj novega. Ljudska pesem mi ni bila položena v zibelko, z njo sem se srečala šele v srednji šoli. Zaslužna za to je sošolka Antonija Rot iz Trebnjega, ženska, ki je mentorica skupine Ragle, v kateri pojejo kar tri njene hčerke. Pri delu nas je zelo spodbujala Ksenija Khalil. Svetovala nam je, naj pojemo iz zbirke Lepa Ane govorila Julijana Strajnarja. Ksenija nas je pošiljala nastopat na srečanja ljudskih pevcev in

godcev, kar je bila dobra izkušnja. Kresnice niso trdna skupina, pevke, ki jih je od devet do enajst, se menjajo, nastopit pa gremo že, če se zberemo tri “prave”. Mlajše Kresnice se družijo s starejšimi, ki so prava zakladnica ljudskih pesmi, predvsem iz našega okolja. Ponosne smo, da jih pojemo, to je bogata zapuščina. V Adlešičih pa je dejavno tudi KD Božo Račič. Že tretji mandat sem predsednica KD Božo Račič Adlešiči. Društvo je organizator vsakoletne prireditve ob krajevnem prazniku, ki ga slavimo v Adlešičih 22. marca, v začetku decembra pa pripravimo samostojni koncert. Premoremo kar tri pevske zbore: starejše in mlajše Kresnice, oktet Prelo, tamburaše, tamburaše veterane, mlajšo in starejšo folklorno skupino. Lani smo bili na Dunaju. Vsi, ki imamo noše, plešemo, pojemo ali igramo. Nastop je sodil v sklop Stoletje po odhodu na cesarski Dunaj. Bilo je nepozabno. Vesela sem, da so naše delo opazili tudi v Črnomlju. 8. februarja so nam podelilo Župančičevo plaketo za delo na kulturnem področju. Pa trema? S številom nastopov ne izgine. Pravijo, da je trema spremljevalka odgovornosti. In jaz jo čutim pred vsakim nastopom, še posebej tedaj, ko moram prva začeti peti. Po nekaj sekundah trema mine in vse gladko steče. Ploskanje je nastopajočim nagrada in ko ga zaslišim, se šele prav oddahnem.

Toni Gašperič

PIKIJEV KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Tumor mlečne žleze (Tumor mammae)

Rak lahko prizadene tudi štirinožne ljubljenčke R

akasta obolenja vse pogosteje prizadenejo tudi naše živalske ljubljenčke. Vzrokov za ta pojav je veliko, gotovo pa pripomore tudi podaljševanje življenjske dobe in življenje v vse bolj onesnaženem okolju. Najpogostejše tumorozno obolenje, ki prizadene veliko psičk, je tumor mlečne žleze (Tumor mammae). Občasno se to obolenje pojavi tudi pri samčkih. Tumor mlečne žleze se pojavlja tudi pri mačkah, vendar manj pogosto. Tumor mlečne žleze je pri psih najpogostejši tumor, saj predstavlja polovico vseh tumorjev. Pogosteje se pojavlja v starosti od 6 - 10 let, lahko pa tudi prej ali kasneje. Čeprav ga najdemo pri vseh pasmah, so nekatere pasme pogosteje prizadete (jazbečarji, španjeli, kodri …). Nemški ovčarji pa so med pasmami psov najbolj nagnjeni k nastanku malignega tumorja mlečne žleze. Vzrok nastanka je pri nekaterih še nejasen. Lahko so to genetski dejavniki, endokrini dejavniki (hormoni) ali celo prehrana. Tako lahko prevelika teža pri starosti enega leta ali neprimerna doma pripravljena hrana tudi povečajo tveganje za kasnejše pojavljanje tumorja. Tumor se lahko pojavi kjerkoli na mlečni žlezi, najpogosteje pa sta prizadeta zadnja dva para mlečnih kompleksov, verjetno zaradi velikosti ali njihove večje funkcionalne aktivnosti. Psica ima namreč več parov mlečnih kompleksov, ki se na zunaj končajo s seskom. Tumor mlečne žleze se lahko pojavlja kot posamezni ali multipli (več skupaj) vozliči različne velikosti. Maligni tumorji imajo hitro rast, so neomejeni in invazivni. Pri palpaciji so trše konzistence, priraščajo na kožo in spodaj ležeča tkiva, povzročajo razjede in krvavitve ter metastazirajo (povzročajo zasevke) v druge organih in tkivih (v bezgavke mlečne žleze, druge oddaljene bezgavke, pljuča, prsni koš …). Benigni tumorji pa rastejo počasneje, lahko so leta enake velikosti, niso invazivni in ne povzročajo zasevkov. Lažje jih je zdraviti, poslužujemo se kirurške odstranitve. Benigni

Izredno velik tumor, ki je lahko benigen ali maligen.

tumor se lahko kadarkoli spremeni v malignega. Glede poteka bolezni ločimo pri tumorjih štiri klinične stadije, pri čemer upoštevamo velikost tumorja, prisotnost metastaz v regionalnih (bližnjih) bezgavkah in prisotnost metastaz v drugih organih. Tako se lahko lažje odločimo za vrsto terapije in napovemo možnost ozdravitve živali. Diagnostika tumorjev zajema podrobno anamnezo psa (koliko je star, ali je bila psička sterilizirana, ali je že imela mladiče, njena teža, ali je v gonitvi …), nato opravimo klinični pregled, lahko odvzamemo vzorec s tankoigelno biopsijo, ki nam pove vrsto tumorja. To metodo lahko tudi opustimo, izrežemo ves tumor in ga pošljemo na preiskave ter tako ugotovimo njegovo naravo. Pred samo operacijo naredimo še rentgensko slikanje in ultrazvočno preiskavo, ki nam pokažeta ali je tumor že metastaziral in kakšna bi bila prognoza. Predvsem pa moramo spremembe opazovati, ali rastejo ali ostajajo enake. Ponavadi je operacija edina možna terapija. Benigne tumorje lokalno izrežemo. Če ne poznamo narave tumorja in je tumor večji od 0,5-1cm ter hitro raste, odstranimo poleg tumorja še 2-3cm zdravega tkiva (tako upoštevamo varnostni rob). Če je tumor maligen, je njegova rast nepredvidljiva in nepravilna. Če ga povsem ne odstranimo, tvegamo, da se razširja naprej. Če imajo psi številne vozličke in kažejo znake malignosti, naredimo mastektomijo, to je odstranimo celoten prizadet mlečni kompleks, pripadajoče bezgavke in prizadeto kožo. V tem primeru gre za odstranitev velike mase tkiva in so postoperativni zapleti pogostejši, prognoza je slabša. Poleg kirurške odstranitve lahko po operaciji uporabimo še hormonsko terapijo ali kemoterapijo. Pri zdravljenju se poslužujemo tudi radioterapije (obsevanje tumorja), če operacija ni možna. Če tumorja ne odstranimo, lahko tumorske celice metastazirajo naprej v regionalne bezgavke in nato še v druge organe, kjer nastajajo zasevki tumorja. Ko tumor doseže regionalne bezgavke, je prognoza ponavadi zelo slaba. Smrt navadno nastopi 18 - 36 mesecev po nastanku začetnih malignih tumorjev na mlečni žlezi. Zato je treba ta-

Tumor na predzadnjem kompleksu mlečne žleze.

koj, ko opazite kakršnekoli spremembe, ki so nastale naenkrat ali se v kratkem času hitro večajo in spreminjajo, obiskati veterinarja. Ta vam bo na podlagi kliničnega pregleda in dodatnih preiskav predstavil možnosti terapije in podal prognozo. Hitro reagiranje lahko podaljša življenjsko dobo vašega ljubljenčka. V današnjem času se pojavlja vprašanje, ali psičko sterilizirati ali ne in kdaj je najprimernejši čas za to. Splošno razširjeno mnenje, naj ima psička vsaj eno leglo pred sterilizacijo, ni pravilno, saj se tveganje za nastanek tumorja mlečne žleze po vsaki gonitvi povečuje. Pri sterilizaciji pred prvo gonitvijo je tveganje za nastanek tumorjev ml. žleze 0,05-odst., pri sterilizaciji, opravljeni po prvi gonitvi, je tveganje že 8-odst., po drugi pa 26odst. Psičke, sterilizirane pred drugim letom starosti, živijo 45% dlje kot psice, ki niso bile sterilizirane ali pa so bile po starosti 2 let. Tveganje za nastanek tumorjev na mlečni žlezi tudi zelo povečuje uporaba hormonske kontracepcije pri psičkah. Zgodnje odkrivanje sprememb je tudi v primeru tumorjev mlečne žleze najboljši recept za dolgo in zdravo življenje naših ljubljenčkov. Skrb, nego in pozornost nam štirinožci znajo obilno vračati, če jim le damo priložnost za to.

Kristina Neč ečemer emer,, dr.vet.med. Kris tina N eč emer

40 40

DRUŽINSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Joj, spet ta šola … Od samega začetka šolanja bi moral otrok doživljati radost odkrivanja. Alfred North Whitehead Počitnice se naglo iztekajo, “učilne zidane” pa so v polnem pričakovanju. Vse je pripravljeno na nove začetke. Otroci se bodo vrnili v šolske klopi, kjer se bodo po dveh poletnih mesecih srečali s sošolci, učitelji, prijatelji in ponovno začeli izpolnjevati svoje učne obveznosti. Veliko otrok komaj čaka na začetek pouka. Je pa tudi nekaj takih, ki bi počitnice še kar podaljšali, in takih, ki sploh ne bi šli v šolo, saj se je boje. Otroci bolj ali manj odkrito pokažejo svoj strah pred bližajočim se poukom. Šole se navadno najbolj bojijo otroci, ki sploh niso učno neuspešni, a jim pred novimi začetki, povezanimi s šolo, zbledi nasmeh na obrazu, postanejo redkobesedni, zadržani

in pogosto tožijo nad različnimi težavami, kot so glavobol, vročina in prebavne motnje. Te težave zelo pogosto lahko povezujemo s strahom pred šolo. Mnogo otrok ne želi na glas priznati, da jih je šole strah in se delajo junake, češ da ni nič narobe. Razumljivo je, da je otroke sram priznati, da jih je strah šole in da ne želijo biti reve ob tem priznanju. Želijo biti pogumni, a jim to ne uspeva in zato (p)ostajajo še bolj nezadovoljni s seboj, žalostni in jezni. Odrasli otrokom predstavljamo šolo na zelo različne načine. Večina ljudi v zrelejšem obdobju opisuje obdobje šolanja kot nekaj najlepšega, kar so doživeli v življenju. Seveda starši svojim otrokom pripovedujemo predvsem o lepih rečeh, ki so se nam

Pravni nasveti

Zadrževanje in pobot izplačila plače Delodajalci večkrat iz takšnih ali drugačnih razlogov delno ali v celoti zadržijo izplačilo plače delavcu, ali pa plačo oz. del plače delavca pobotajo s terjatvijo, ki jo imajo do delavca. V zvezi s takim ravnanjem delodajalcev je treba opozoriti, da je zadrževanje in pobot izplačila plače v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) zelo restriktivno urejeno in je zato tako ravnanje delodajalcev pogosto nezakonito. Po ZDR lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače le v primerih, ki so določeni z zakonom. Tu gre predvsem za primere zadrževanja in odtegovanja plače po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (izvršba na delavčevo plačo) ter po Zakonu o davčnem postopku, na podlagi katerega se izvršujejo odločitve davčnih, upravnih, carinskih in prekrškovnih organov. Delodajalec v takšnih primerih prejme odločbo sodišča ali drugega pristojnega organa, da je dolžan zadržati izplačevanje določenega dela plače delavcu in s tem delom plače poravnavati obveznosti delavca, ki jih ima do upnikov oz. do države. V teh zakonih je tudi določeno na kolikšen del plače oz. drugih prihodkov delavca se lahko poseže, da delavcu in od njega odvisnim družinskim članom, še vedno ostane dovolj za preživetje. Kakršnikoli dogovori v pogodbi o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila oz. odtegljaje od plače, so neveljavni – nični. S takšnimi določbami v ZDR se delavce

ščiti pred neupravičenimi posegi v njihovo plačo in zagotavlja, da odtegljaji, tudi če so sicer dopustni, niso prekomerni. Včasih se zgodi, da delavec kaj dolguje delodajalcu (npr. delodajalec je posodil denar delavcu in mora delavec to posojilo vrniti, ali pa delavec povzroči škodo delodajalcu in ta zahteva odškodnino …). V takšnih primerih je pobotanje terjatev delodajalca do delavca z delavčevo plačo dovoljeno le, če s tem delavec pisno soglaša. Brez pisnega soglasja delavca delodajalec ne sme pobotati svojih terjatev, ki jih ima do delavca, z delavčevo plačo. Pri tem je potrebno opozoriti, da delavec takšnega soglasja ne more dati vnaprej, še pred nastankom delodajalčeve terjatve. Če torej delavčevo soglasje za pobot ni pisno, oz. če je dano pred nastankom delodajalčeve terjatve, takšno soglasje ni veljavno in nima pravnih učinkov. Pobot bi bil v tem primeru nezakonit. Za zadrževanje izplačila plače zunaj primerov, ki jih dopušča zakon, in za primere, ko delodajalec pobota svojo terjatev do delavca z delavčevo plačo brez delavčevega pisnega soglasja, je zagrožena kazen z globo od 750 do 2.000 evrov oz. od 200 do 1.000 evrov (manjši delodajalci), z globo od 100 do 800 evrov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe, državnega organa ali lokalne skupnosti.

Markko Št Štamcar amcar,, odvetnik Mar amcar

zgodile v šolskih klopeh, saj se tistih manj prijetnih niti ne želimo spominjati. Otroci, ki dandanes gulijo šolske klopi, pa hitro ugotovijo, da se v šoli le ne dogajajo same lepe reči, ampak so včasih tudi razočarani, prestrašeni, zaskrbljeni. Tako jim starševske pripovedi in lastno doživljanje, da šola vselej le ni samo v veselje in zabavo, ne gredo skupaj.

O t rro o kka a n e sstt rra a š i tte e s šolo Na drugi strani pa k otrokovemu strahu pred šolo veliko pripomorejo tudi tisti odrasli, ki šolo opisujejo kot nekaj zares groznega in resnega, kot nekaj, kar bo mladega človeka zagotovo naučilo reda in discipline. Tega se odrasli pogosto poslužujejo, kadar so v svoji vzgojni vlogi nemočni oz. kadar otroku (ne glede na starost) doma niso več kos in preložijo svojo vzgojno vlogo na šolo, ki bo to že kako uredila – saj so v šoli vendar strokovnjaki. Res so v šoli strokovnjaki, toda vzgojne funkcije staršev ne more opraviti prav noben drug strokovnjak na svetu kot le starši. Otrokov strah pred šolo je torej posledica njegove percepcije šole in doživljanja šolskega dogajanja. Strah je pravzaprav koristno in pomembno človekovo čustvo, ki se ga nikakor ni potrebno sramovati. Zato je marsikdaj strah pred šolo lahko tudi koristen. Dejstvo je, da je šola za otroka obremenitev in ne le pravljični svet, kot mu ga včasih skušamo predstavljati odrasli. Šola postavlja otroke pred preizkušnje, ki se jim marsikdaj zdijo še težje kot v resnici so. Zato je pomembno, da odrasli razumemo in sprejmemo otrokov strah pred šolo, da mu pomagamo, da ta strah sprejme kot “zaveznika”, ki ga hoče posvariti pred nevarnostmi, in ne kot sovražnika, ki mu hoče nekaj slabega. Otroci naj spoznajo, da jih strah le opozarja na to, da bodo imeli težave, če bodo zanemarjali svoje šolske obveznosti, če ne bodo skrbeli za lastno vedenje in medsebojne odnose z učitelji, vrstniki, prijatelji. Ko bodo otroci ugotovili, da jih strah obvaruje pred mnogimi nevšečnostmi, bodo začeli verjeti, da je določena mera strahu lahko njihov zaveznik. Kadar pa je strah pred šolo le prevelik in otroka ovira pri celostnem vedenju (na področju mišljenja, čutenja, dejavnosti …), je prav, da poiščete strokovno pomoč. Strah pred šolo lahko otrok podeli z učiteljem, šolsko svetovalno službo, strokovnjaki v svetovalnih centrih …, skratka z nekom, ki mu je pripravljen zaupati.

Mate Mat e ja PPe e tric, univ.dipl.pedag.

VRTNARSKI KOTICEK

priloga dolenjskega lista

Spreminjavka S

preminjavka je zelo zanimiva okenska, balkonska in celo parkovna rastlina. V letošnjem letu so jih posadili na mnogih gredicah, kjer bogato cvetijo že vse od konca meseca maja. Tu in tam pa vidimo tudi kakšen starejši primerek, vzgojen v krošnjo. Rastlina je zanimiva predvsem zaradi tega, ker je v svoji domovini, to je v tropih, nadležen, skoraj neobvladljiv plevel. V višino zraste tudi do 3 metre in kamor pogledate je neprehodna džungla z milijoni drobnih cvetov. Strokovnjaki so dali ime rastlini lantana. Domače ime pa je spreminjavka, ker se barva cveta vseskozi spreminja. Ker je doma v tropskem svetu, je razumljivo, da ji najbolj prija vroče poletje, kakršno je letošnje. Če ima dovolj vode in hrane, bujno raste in bogato cveti. Ko pa začne delati semena, je priporočljivo, da jih odstranimo, ker bo potem ponovno nastavila veliko popkov. Spreminjavka pri nas ne prezimi na prostem, zaradi tega jo moramo v jeseni pred nastopom mraza prenesti v sobo, kjer naj bo temperatura okrog 12 stopinj C. V času prezimovanja je največja nevarnost, da se nam presuši do takšne mere, da spomladi ne odžene. Zato moramo paziti, da jo zaliva-

mo tudi pozimi. Da bo obdržala liste, naj stoji na svetlem mestu, enkrat na mesec pa jo še pognojimo. Takšne rastline bodo spomladi hitro odgnale in tudi hitro zacvetele. Znana je tudi viseča lantana, ki pa za razliko od grmičaste sredi poletja skoraj povsem preneha cveteti, proti jeseni pa ponovno zacveti. Zato se ta vrsta ni tako razširila, kot ostale grmičaste, ki neumorno cvetijo. Lantane so zelo zdrave, brez kakšnih posebnih bolezni. Manj sreče pa imajo s škodljivci, saj jih pogosto napade rastlinja-

kov ščitkar. Zato moramo biti ves čas na preži, da ga odkrijemo, preden se preveč namnoži. Besedilo in fotografije:

Slavk vko Sla vk o Zgonec

Skrivnost izdelave Potem ko smo spoznali vseh 38 Bachovih rastlin, rešilno zdravilo ter še našo arniko, je prišel čas, da razkrijemo način, kako se te cvetne pripravke tudi naredi. G. Bach je izdeloval cvetne pripravke na dva načina, prvi je sončni način, drugi je prevretek. Mi si bomo pobližje ogledali sončni način. Sama izdelava cvetnih pripravkov je sicer enostavna, a kljub temu brez naslednjih potrebščin ne bo šlo: steklena čaša in sveža voda, po možnosti iz bližnjega izvira; domače hruškovo žganje; eno jantarna steklenička po 100 ml in dve po 30 ml; stekleni lijak; filter papir; etiketa ter seveda svinčnik; potrebujemo pa tudi cvetočo rastlino, ki ne sme biti strupena. Sedaj pa brž pot pod noge, na travnik, izdelovat naše cvetne pripravke. Od Bachovih rožic sedaj cvetijo potrošnik, sporiš, nedotika in sončece. Sicer pa lahko naberemo cvetove tudi od divjih oziroma gojenih rastlin. Kaj pravite na sončnični cvetni pripravek? V stekleno čašo natočimo vodo in na gladino vode previdno položimo sveže utrgane cvetove, tako da so peclji v vodi. Gladina vode naj bo popolnoma prekrita s cvetovi. Nato poskrbimo za sončenje cvetov, tako da kozarec s cvetovi položimo poleg rastline za 3 ure na sonce. Na ta način se bo v vodo preslikal odtis rastlinske

življenjske moči. Po treh urah v jantarno stekleničko pretočimo to “vodo”, kateri dodamo polovico alkohola, pretresemo in tako dobimo matično raztopino. Stekleničko opremimo z etiketo, na katero napišemo kraj, čas izdelave in ime rastline. Kapljica matične raztopine v 30 ml alkohola nam da osnovno raztopino, nadaljnje redčenje osnovne raztopine: 2 kapljici osnovne raztopine in 30 ml vode nam da uporabno raztopino, katero jemljemo 4krat dnevno po 4 kapljice. Tako, sedaj pa le veselo na delo, nekaj rožic še cveti.

ozamernik nik,, BFRP Jan KKozamer ozamer nik

42 42

BERITE Z NAMI

priloga dolenjskega lista

Evald Flisar: Opazovalec

Utoniti v temo, zadovoljen, da nisi niÄ? posebnega K

aj narediti, Ä?e na svoj dvaindvajseti rojstni dan zveĹĄ, da imaĹĄ neozdravljivega raka ter da je pred teboj ĹĄe najveÄ? leto dni Ĺživljenja, ob vsem tem pa ti je tudi jasno, da doslej sploh ĹĄe nisi polno in avtentiÄ?no zaĹživel, ampak si bil v prevladujoÄ?em duhu zdajĹĄnjega Ä?asa bolj kot Ĺživljenjsko dejaven posameznik zgolj opazovalec in igralec namiĹĄljenih, iz vseh mogoÄ?ih medijev sproduciranih kliĹĄejskih zgodb? Je ĹĄe Ä?as avtentiÄ?no zaĹživeti in osmisliti Ĺživljenje?

V takĹĄen teĹžaven bivanjski poloĹžaj je uveljavljeni in med bralstvom priljubljeni slovenski pisatelj Evald Flisar postavil glavnega junaka svojega najnovejĹĄega romana, ki je pod naslovom Opazovalec in s spremno besedo MetafiziÄ?ni triler s sreÄ?nim koncem Lucije StepanÄ?iÄ? nedolgo tega izĹĄel pri Cankarjevi zaloĹžbi. Pisatelj, dramatik, esejist in pesnik Flisar ima za seboj kar lepo literarno bero, iz katere izstopajo potopisi in drame, za katere je bil nagrajen z nagrado PreĹĄernovega sklada in z Grumovo nagrado, v javnosti pa je kljub temu najbolj poznan po veÄ?krat izdanem romanu Ä&#x152;arovnikov vajenec. Roman o znaÄ?ilnem junaku zahodne metafizike so nekateri literarni kritiki proglasili kar za veliki tekst sodobne slovenske knjiĹževnosti, pisatelj pa si je z njim â&#x20AC;&#x153;proti svoji volji pridobil status modrijana in deĹžurnega vsevedaâ&#x20AC;?, kot ugotavlja StepanÄ?iÄ?eva. PriÄ?akovali bi, da bo pisatelj tudi zgodbo svojega najnovejĹĄega romana iz Ĺže ome-

ZA LEPĹ I JEZIK

Nagovori Nagovori so sestavni del razliÄ?nih besedilnih vrst oziroma sporoÄ?il: pisem, vabil, opraviÄ?il, Ä?estitk, voĹĄÄ?il, uradnih dopisov â&#x20AC;Ś V nagovoru je lahko samo ena beseda (npr. SpoĹĄtovani), lahko ji dodamo ime (SpoĹĄtovana Ana, Draga Ana) ali ime in priimek (SpoĹĄtovana Ana Novak), poloĹžaj naslovnika (SpoĹĄtovani direktor, Cenjena ravnateljica). Na koncu nagovora lahko napiĹĄemo konÄ?no ali nekonÄ?no loÄ?ilo (pika, vejica). Vendar je priporoÄ?ljiveje pisati vejico. Z njo namreÄ? sporoÄ?ilo, ki ga Ĺželimo preko pisnega prenosnika posredovati naslovni-

njene zastavljene bivanjske vpraĹĄljivosti razvil v zahtevno filozofsko navdahnjeno pripovedno tkivo, a se Ĺže kaj kmalu izkaĹže, da z Opazovalcem bralec nima v rokah zateĹženega in prezahtevnega branja, ampak gladko beroÄ?o pripoved o ljubljanskem ĹĄtudentu, obsojenem na skorajĹĄnjo smrt od raka, ki mu sreÄ?anje s skrivnostnim kloĹĄarjem omogoÄ?i potovanje v New York. V svetovni metropoli junak romana doĹživlja vse mogoÄ?e dogodivĹĄÄ?ine, od brezdomstva v Centralnem parku do bogataĹĄkega Ĺživljenja, od sodelovanja v zaroti in ubijanja do velike ljubezni z Ĺžensko svojih sanj, a obolelo za aidsom. Smrtonosne bolezni se tudi sam naleze, hkrati ko kasnejĹĄe medicinske raziskave pokaĹžejo, da ni nikoli imel raka. Smrt tako kljub vsemu ostaja v njegovi bliĹžini, a nekdanji ljubljanski opazovalec Ĺživljenja je zdaj drugaÄ?en Ä?lovek. Na vpraĹĄanje, kaj bi storil, Ä?e bi imel samo ĹĄe leto dni Ĺživljenja, ima preprost in jasen odgovor: â&#x20AC;&#x153;Skrbel bi za svoje najdraĹžje â&#x20AC;Ś in ko bi ku, zveni mehkejĹĄe in prijaznejĹĄe. Poslovni (jezikovni) bonton sicer ne prepoveduje klicaja, a ga odsvetuje. Deluje namreÄ? bolj strogo in neprijazno. Ä&#x152;e pa vseeno napiĹĄemo na koncu nagovora klicaj, seveda zaÄ?nemo prvo poved v jedrnem delu pisati z veliko zaÄ?etnico. Ä&#x152;e za nagovorom napiĹĄemo vejico, pa nadaljujemo v novi vrsti z malo zaÄ?etnico. In ĹĄe nekaj. Nagovor lahko grafiÄ?no loÄ?imo od ostalega besedila; najpogosteje to storimo s poĹĄevnim tiskom. Primer danes obravnavanega dela besedilne vrste SpoĹĄtovani gospod Novak, hvala za pomoÄ? pri izpeljavi pomembnega dogodka prejĹĄnji teden.

Irena apeĹžĹž Ir ena PPo o t oÄ?ar PPape ape

1DÂŤÂŤ ÂŤVHPÂŤQDURÄ&#x201E;HQ ÂŤ NHUÂŤJUHPÂŤODKNRÂŤ]ÂŤQMLPLÂŤQDÂŤ]DQLPLYHÂŤL]OHWH

napoÄ?il Ä?as, bi poÄ?asi, zadovoljen, da nisem niÄ? posebnega, utonil v temo.â&#x20AC;? Pripoved je napeta, polna preobratov in dogajanja kot kakĹĄen akcijski film. Ne manjka ne skrivnostnosti ne zapletenih ugank in zarot, kot tudi ne svetovljanskega uĹživaĹĄtva pa povsem sproĹĄÄ?ene Ä?utnosti in Ä?ustvenosti. Celo nekaj globalne apokaliptiÄ?nosti in okoljskega mirovniĹĄtva je najti v nji ob sicerĹĄnjem prevladujoÄ?em obilju najrazliÄ?nejĹĄih modrosti, pobranih tako iz klasiÄ?ne in sodobne filozofije kot iz zbanaliziranih ezoteriÄ?nih in novodobnih miselnih konstrukcij. OÄ?itno je, da je bila pri pisanju romana na delu spretna in dobro delujoÄ?a pisateljska maĹĄinerija, ki, naoljena z izkustvom in literarnim darom, drĹži bralca v stalni napetosti in ga priteguje k branju od zaÄ?etka do konca knjige. Pisatelj ves Ä?as skrbi, da fantastiÄ?ni preobrati in neverjetna nakljuÄ?ja, ki poganjajo zgodbo naprej, ne uÄ?inkujejo ceneno in kliĹĄejsko, saj bralca navaja, da pripoved sprejema kot veÄ?plastno in veÄ?pomensko, zaÄ?inja pa jo tudi z ironijo in parodijo, ko gre za oÄ?itne aluzije na znana literarna in filmska dela.

Markkel eljj Milan Mar

ZDRAVSTVENI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Poletje in piki insektov M

rčes, še posebej poleti, ko smo več zunaj, pa tudi insekti so bolj aktivni, nas večinama navdaja s strahom in gnusom. Na trgu so številni kemični preparati – razpršila, kreme, losjoni, ki so lahko v precejšnjo pomoč v boju s temi neprijetnimi, zoprnimi in nevarnimi bitji.

Seveda, če se nahajate na območju, kjer je mrčesa res veliko, je priporočljivo nositi dolge hlače in rokave. Če pa vas že piči komar, čebela ali mravlja, je priporočljivo to mesto splahniti z milom in vodo, ki lahko odstranita bakterije in tudi dele strupa. Koristna je katerakoli krema za lajšanje bolečine. Zdravila kot so ibuprofen ali aspirin priporočamo le, če je bolečina res močna. Tableta antihistaminika lahko ublaži srbečico, kortikosteroidne kreme pa zmanjšujejo oteklino na mestu pika.

Klopi Klopi se pojavijo hkrati s prebujanjem narave. Aprila, maja in junija so najaktivnejši. Lahko so okuženi z virusi, ki lahko povzročijo vnetje možganov (kopni meningoencefalitis). Cepljenje proti meningoencefalitisu je zato posebej priporočljivo gozdnim delavcem, planincem, in pohodnikom, ki se pogosteje zadržujejo v naravi. Klopi lahko prenašajo tudi bakterijo, ki povzroča limsko boreliozo. Znak zanjo je rdeč kolobar, ki se širi okoli mesta, kamor se je zarinil klop. Po vrnitvi iz narave se je potrebno pregledati po celem telesu in morebitne klope takoj odstraniti.

M rra a v lljj e Ko poleti poležavamo na travniku ali na plaži zlahka pridemo v stik z mravljami. Te grizejo in pikajo. Posebej neprijetni so male rdeče mravlje. Če občutite simptome alergične reakcije (izpuščaji na koži, oteženo dihanje, zatekanje žrela), poiščite zdravniško pomoč.

Čebele, ose Če se srečate z rojem čebel ali os ali če z boso nogo stopite na njihovo gnezdo, je to lahko zelo neprijetna izkušnja. Sploh na izletih vam lahko te žuželke zelo zagrenijo življenje. Glede na to, da imajo rade našo hrano, je dobra rešitev zagate ta, da na poseben krožnik položite nekaj ostankov hrane, v kozarec nalijete malo sladke pijačo, nato pa oboje odnesete nekam stran od mize. Če se na mestu pika pojavita večja oteklina in bolečina (posebej, če je pik blizu nosa, oči ali grla), poiščite pomoč zdravnika. Nujno pomoč pokličite v primeru, če opazite simptome močnega alergičnega napada (močni izpuščaji, oteženo dihanje in požiranje). Če pik ni alergičen in če niso nastopili znaki šoka, čim prej izvlecite želo. Pičen

del telesa ne premikajte. Preobčutljive osebe se morajo izogibati okoliščinam, v katerih pogosto prihaja do stika z žuželkami. Znano je, da čebele pogosteje pikajo v toplih dneh ali takoj po dežju.

Ko m a r j i Komarji so insekti številka ena za prenašanje bolezni na svetu. Poleg tega lahko tudi oni ob piku (tako kot čebele, ose ali sršeni) v telo vnesejo snovi, ki povzročijo alergično reakcijo, npr. histamin. Po komarjevem piku se na mestu vboda pojavita rdečica in srbež, po piku čebele, ose, ali sršena pa se na mestu vboda po 20 do 30 minutah pojavijo oteklina, izrazita bolečina in vnetna rdečica, lahko pa pride tudi do bolj splošnih težav. Le v najtežjih oblikah komarjevega pika se razvijejo tudi znaki šoka. Če v tem primeru zdravniška pomoč ni hitra, lahko nastopijo krči, pa tudi smrt. Isto velja za pike čebel, os in sršenov. V primeru povišane telesne temperature, začetku hromenja vratu, bruhanju in dezorientaciji lahko zdravnik posumi na virusno vnetje možganov (encefalitis). Pri zdravljenju blažjih oblik pikov se lahko uporabljajo obkladki 2 odst. raztopine borne kisline in kortikosteroidne maže. Čeprav so posledice napadov in pikov insektov precej redko resne in nevarne, si te poleti vendarle zaslužijo polno pozornost. S stališča prve pomoči so najpomembnejši piki čebel, os, sršenov, čmrljev, obadov, pajkov in škorpijonov. Najboljša metoda za izogibanje pikov je uničevanje insektov in izogibanje stika z njimi.

Ivo Iv o Belan, dr.med.

44 44

MODA

priloga dolenjskega lista

Sproščeno v objemu glamurja P

oletje še traja in z njim tudi vročina. Eni na dopustu, drugi na počitnicah, tretji v službi. Eni doma, drugi v tujini, tretji v mestu, ob morju ali v hribih. Tako kot je pestra druščina naših bralcev in izbira za preživetje vročega poletja, tako je pestra tudi izbira za glamuroznost vsake posameznice ali posameznika. Važno je poskrbeti za svež videz, da bo razgreto poletje prijetnejše, izvirnejše in seveda prosti čas ali delovno vzdušje polno majhnih in velikih presenečenj. Pri vseh izbirah, tako za prosti čas kot za aktivni delovni dan, je opaziti veliko modnih smernic, ki se ponavljajo iz prejšnjih sezon in so obogatene z drobnimi popravki, dodatki … Vsakdo si najbolj želi udobja in svobode gibanja in k temu je dodati le še pravi izbor sproščenega “objemanja”, najprej z oblačili, obutvijo. Privoščite si lahka oblačila, udobna in zračna. Pri materialih izbirajte viskozo, bombaž, lan, svilo in ne kupujte tkanin, ki se mečkajo, kajti vročina bo opravila svoje. Oblačila naj bodo ohlapna, k srajcam oblačite hlače ali dolga krila, nadenite si srajčne kroje oblekic. Pozornejši bodite pri oblačilih brez rokavov, saj morate za tovrstna oblačila imeti lepe roke, biti brezhibno depilirane … Zaradi pasjih dni si omislite veliko belega in prosojnega, seveda ob tem ne pozabite na skrbno izbrano spodnje perilo. In letošnja modna zapoved je pri vseh kosih garderobe, tako ženskih kot moških, v črtah, vseh debelin, velikosti, naj bodo na hlačah, krilih, bluzah, oblekah, rutah ali blejzerjih. Veliko je pikic, cvetličnih vzorcev, čipk. Naj se naša garderoba iz preteklih let zdi še tako brezupna, se v njej vedno najde kakšna nova kombinacija. Seveda ob skrbno izbranih lahkih oblačilih je treba poskrbeti tudi za primerno obutev, ki naj bo čim bolj odprta, torej najrazličnejši sandali ali natikači, s peto ali brez. Obuvala naj bodo, če le morete, usnjena, z usnjenim podplatom in če ste med srečneži, da lahko obujete karkoli, potem poskrbite tudi za negovana stopala in noh-

te. Če je še tako vroče, ne pomislite na plastične japonke, ki so namenjene zgolj za na plažo, kopališče in naj tam tudi ostanejo. Ko so jutra ali večeri že hladnejši, naj nam razpoloženja ne pokvarijo, zato si poletje nadgradimo z nogavicami, ki so lahko gosto tkane, barvito vzorčaste kot pajkice ali pa prosojne barvite in kratke nogavičke, ki že nekaj sezon všečno dopolnjujejo našo obutev. Tudi pri izbiri nakita in drugih modnih dodatkov pazite, da tega ni preveč, saj vas utegne zaradi vročine motiti, in si omislite le zapestno uro ali diskretno verižico, vse ostalo pa prihranite za večerne ure, ko se temperature malce spustijo. Tako si na dopust odnesite le najpomembnejše kose nakita, ki bodo imeli veliko kamna, morskih koral, ježkov, cvetličnih motivov. Cvetlične broške, pripete na ogrlice, so hit poletja. Naj bo tako kot pri iskanju počitniških ali morskih avantur pestro tudi pri izbiri garderobe, seveda odvisno od tega, kje, kdaj in s kom si jih bomo privoščili. Včeraj je mimo, danes skoraj, zato je čas za jutrišnjo akcijo. Poletje se je končno odločilo, da nas bo razvajalo, zato pustimo, da nas zajame še v njegovem drugem delu njegova evforija, s katero bomo brez zadržkov “okužili” svojo bližnjo in daljno okolico. Večje škode, kot to, da se bodo vsi, ki vam kaj pomenijo, malo ustavili in poveselili, ne moremo povzročiti. Enkratna priložnost za vajo torej, da bomo v jeseni pripravljeni na bolj redno evforijo, ko bo manj vetra v laseh, manj vročine in več dnevnih obveznosti. In če je za vsakega od nas pomembno, da smo urejeni, tako na delovnem mestu kot v ostalih stikih z ljudmi, je prav, da smo urejeni tudi doma, da tudi v lastnem domu ugajamo in smo v ponos svojim najdražjim. Skratka, vsi, ki si še niste privoščili “odklopa” od vsakdanjih obveznosti in ste o tem vse leto razmišljali, brez odvečnega strahu zajezdite svojega konja (cestnega, zračnega ali navtičnega) in odjezdite v (ne)znano. Sami ali v družbi svojih najdražjih, s katerimi boste lahko srečne trenutke brezskrbnosti še podvojili. S seboj vzemite še kaj lahkega in prijaznega čtiva. Kar se da sončne poletne dni vam želim. mag.

Dr agica Mar nad Dragica Martt a SStt er ernad ê : ê

priloga dolenjskega lista

Dišeča svežina V

teh poletnih dneh je veliko več potenja in neprijetnih vonjav, ki nastajajo ob tem. A ob skrbni dnevni higieni obstaja tudi vrsta dezodorantov, ki omogočajo 24-urno zaščito pred potenjem, ne vsebujejo alkohola in jih lahko uporabljajo tudi tisti z najobčutljivejšo kožo. Znoj je v osnovi brez vonja, ob stiku z bakterijami na telesu pa lahko preide v neprijeten vonj. Veliko ljudi ima ta problem in ni jih malo, ki zapravljajo kopico denarja za sredstva proti potenju. Učinkovitost dezodoranta se poveča s pravilno uporabo. Če se močno potite, si območje pod pazduhami pred nanosom depilirajte, dlake namreč ovirajo oziroma zaustavljajo pot in s tem pripomorejo k nastajanju neprijetnega vonja. Pred nanosom dezodoranta naj bo koža suha, saj vlaga pospešuje razvoj in širjenje bakterij, ki posledično ustvarjajo neprijetne vonjave. Če boste dezodorant uporabili v jutranjih urah, vam bo to zagotovilo nekajurno svežino. Po potrebi čez dan dezodorant po prhanju ponovno uporabite. Zelo priporočljivo je, da nosite oblačila, ki so narejena iz naravnih materialov, saj le-ti ne zaustavijo naravnega potenja kože.

Za celodnevni učinek občutka svežine preglejte police v prodajalnah s kozmetiko in poiščite dezodorante v obliki spreja, rollona ali stika. Pred nakupom seveda preverite njegov vonj. Najnovejši izdelki zagotavljajo 24-urno zaščito, saj vsebujejo prozorno mikroemulzijo, ki daje občutek svežine in nežnosti. Nič manj pomemben ni podatek, da ne vsebujejo alkohola, zato si lahko dezodorante privoščijo tudi osebe, ki imajo zelo občutljivo kožo. Usklajeno in sveže boste delovali, če boste od glave do pete v isti dišavni liniji. Danes je že skoraj vsak parfum dosegljiv tudi v obliki dezodoranta, gela za prhanje ali mleka za telo. In ob vsem seveda gre tudi na drobne pozornosti, na katere pazimo pri nanašanju dezodoranta. To nam zagotavljajo tisti, ki imajo antiperspirantno formulo in zelo blag vonj ali ga sploh nimajo. Takšni dezodoranti so zelo praktični, če želite, da je bolj poudarjen vonj parfuma kot dezodoranta. Parfumirani dezodoranti so s svojo ceno veliko bolj dostopni kot toaletne vode in parfumi. Predvsem pa je v poletnem času uporaba teh veliko primernejša, saj zaradi vročine koža težje prenaša težke vonje. Izberite parfumirani dezodorant, ki ne vsebuje alkohola, tako imenovani “natural spray” z vašim najljubšim vonjem in se odišavite z njim od glave do pete. Pri občutljivi koži pazite, ko se depilirate, saj se običajno na njej pojavi rdečica in srbečica, česar si nihče ne želi. Ko kupujete dezodorant, bodite pozorni na to, da je primeren za občutljivo kožo, kar pomeni, da pod nobenim pogojem ne sme vsebovati alkohola. Moč brezalkoholnih dezodorantov je pri negi občutljive kože v njihovi sestavi, ki vsebuje zeliščne, pomirjajoče snovi. Takšne dezodorante boste najverjetneje našli v obliki kreme ali deo kreme ali v naravnih sprejih brez plina, ki jih boste brez težav razpršili po koži. Mag.

Dragica Martt a SStter ernad Dr agica Mar nad

OVEN – Na delovnem mestu boste septembra svojo pozornost usmerjali na nepomembne in obrobne zadeve. Vezani ovni se bodo bolj kot z družino in s partnerjem ukvarjali sami s seboj. Več ljubezenske sreče zato čaka samske ovne. Previdno v prometu! Bolj pazite na osebne stvari! BIK – Večina bikov z razpletom dogodkov na delovnem mestu ne bo najbolj zadovoljna. Veliko bikov bo imelo občutek, da stopicajo na mestu in se nikamor ne premakne. Razrešitev konflikta s prijateljem ali starejšim sorodnikom bo v veliki meri odvisna od kvalitete odnosa v preteklosti. DVOJČKA – Želeli si boste več pozornosti. Težko se boste vživeli v druge in še težje razumeli, da so lahko načrti, želje in ideje drugih popolnoma drugačne od vaših zamisli. Bolj kot razmišljanje, zakaj je ste na stranskem tiru, se splača zakopati v delo in se posvetiti karieri. RAK – Ker ste v prvi polovici leta bili zelo uspešni, septembra lahko malce upočasnite delovni ritem in se posvetite stvarem in osebam, ki so vam drage. Več pozornosti posvetite zdravju. V primeru bolezni dosledno upoštevajte nasvete zdravnika in se izogibajte prepolnih prostorov. LEV – Septembra bodo ljudje uživali v vaši družbi. S sproščenostjo in očarljivostjo boste zlahka pridobili na svojo stran tudi tiste sodelavce, ki so bili proti vam. Na delovnem mestu vas sicer čaka nekaj več dela in za dokončanje vseh aktivnosti boste morali pošteno zavihati rokave. DEVICA – V septembru boste morali več pozornosti posvetiti delu in odnosom s sodelavci. Pred vsako odločitvijo si vzemite dovolj časa za premislek. Novi znanci utegnejo pomembno vplivali na vaše življenje v prihodnosti. Nikar ne izrecite nekaj samo zato, ker ste jezni ali užaljeni. TEHTNICA – Septembra boste morali biti na delovnem mestu bolj potrpežljivi in strpni. Družabno življenje bo postalo bolj raznoliko. S prijateljem boste uspešno zgladili spor. V ljubezenskem življenju se vam obetajo pozitivne spremembe. Na svoj račun bodo prišle tudi samske tehtnice. ŠKORPIJON – September je idealen čas za uresničitev nekaterih poslovnih ciljev. S sodelavci, s katerimi se ne razumete, se nikar ne prepirajte. Prepustite jim navidezno zmago in zadevo rešite po svoje. Previdno pri izposoji denarja in najemu kredita. Družabno življenje bo zanimivo. STRELEC – September utegne biti bolj napet za strelce, ki bodo trmasto želeli dokazati svoj prav. Morebitnim poslovnim in ljubezenskim težavam boste najlažje kos s povečano mero optimizma. Bolj prisluhnite svojemu telesu in nikar ne pretiravajte s športom. Previdno z denarjem! KOZOROG – September bo uspešen mesec. Zahvaljujoč vaši iskrenosti in komunikativnosti, bodo odnosi z okolico veliko bolj harmonični. Morebitna slaba volja bo izhajala iz razpetosti med poslovnimi in družinskimi obveznostmi. Čas po 15. bo idealen za začetek redne rekreacije in športne aktivnosti. VODNAR – Ker ne morete iz svoje kože, se boste v septembru zapletali v nepomembne spore z okolico. Na delovnem mestu boste več časa porabili za rutinska dela. Ne rešujte poslovnih težav z besom! Vaša pričakovanja so zelo velika. Samski vodnarji se utegnejo ustrašili silovitosti čustev simpatije. RIBI – Na delovnem mestu se boste morali bolj postaviti zase. Nič ne bo narobe, če komu rečete ne. Tokrat bo vaš partner nekoliko bolj razumevajoč in bo toleriral vaše muhe. V krogu prijateljev boste presenečeni nad spoznanjem, koliko jim pomenite in kako cenjeno je vaše mnenje.

46 46

priloga dolenjskega lista

KRIŽANKA

8 . Ž i v i n a n a g rra a d n a k r i ž a n kka a

8. Živina nagradna križanka Sponzor tokratne križanke so Terme Krka, Ljubljanska cesta 26, Novo mesto, ki podarjajo: 1. nagrada: kosilo za 2 osebi v Restavraciji Tango na Otočcu; 2. nagrada: kosilo za 1 osebo v Restavraciji Tango na Otočcu; 3. nagrada: igranje tenisa (1h) ali vstop v fitnes v Športnorekreacijskem centru Otočec. Pravočasno smo prejeli 200 rešitev sedme Živine nagradne križanke. Terme Krka, Ljubljanska cesta 26, Novo mesto, podarjajo: 1. nagrado, kosilo za 2 osebi v Restavraciji Tango na Otočcu, prejme Tilka Turšič iz Župeče vasi, 2. nagrado, kosilo za 1 osebo v Restavraciji Tango na Otočcu, prejme Nataša Stopar s Sel pri Straži in 3. nagrado, igranje tenisa (1h) ali vstop v fitnes v Športnorekreacijskem centru Otočec, prejme Milena Teraž iz Sevnice. Nagrajenkam čestitamo! Rešitev tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 14. septembra, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnico pa pripišite “8. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

Pravilna rešitev 7. Živine nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KUKAVICA, ALBRIGHT, ZT, STREL, ARH, RAMA, HALDA, NN, SMER, MIT, TAVOLETA, ŠAR, GETZ, JOŽE PUČNIK, IL, APENINI, NARCISA, CENA, ATA, DIAKON, KRŠKO, ERDUT, ARA, SEČ, BOKSANJE, IN, OTAVIČ, ANJELICA, NADURE, KEA, FRAS. Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate z objavo osebnih podatkov. Ime: ............................................................................................ Priimek: ..................................................................................... Naslov: ....................................................................................... ................................................................................................................. Podpis: ........................................................................................

KRIŽANKA