Živa, februar 2009

2

AKTUALNO

KA AKCIJS ATERIJ! B BA PONUD erij za leta bat ceno p m o k Dva parat za slušni a enega. a do ba velj a ponud ) (akcijsk 09 0 13.03.2

VSEBINA

priloga dolenjskega lista

3

4–5 6 7

Z duševno stisko se lahko sreča vsakdo O času za čaj in klepetu z vsebino Samo 5 minut krize, pa droge ne bi nihče poskusil!

8–9 Ležanje na plaži z možgani na off …

10–11 Toliko rok – pa vseeno dobri krofi!

12 Meljejo ajdo od blizu in daleč 13 Ne teče le cviček, ampak tudi voda!

14 V desetih letih trikrat športnica leta 15 Pesmi njegovega življenja 16 Izletni denar dal za primež 17–33 Posebna priloga 34 Niz se nadaljuje s številko 6 35 Andrejeva mama 36 Skrb za ustno higieno ter preventiva zobnih obolenj pri psih in mačkah 37 Razcvet belokranjske rap glasbe 38 Iz fanta še nekaj bo 39 Preprosto, a s pozornostjo do družine 40 Razvade imajo sladek začetek in grenak konec 40 “Pet plavih” kot zakoniti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi 41 Petunije v novi preobleki 41 Vrba 42 Knjiga, napisana na pragu smrti 42 Prazniki 43 Premagajte utrujenost 44 “GAUDEAMUS IGITUR” spet v živo 45 Takojšnja pomladitev 45 Horoskop 46 Križanka Na naslovnici: Pust v Kostanjevici Fotografija: Tanja Jakše Gazvoda

priloga dolenjskega lista Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto Odgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica Dorniž Računalniška izvedba: Igor Rustja Cena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €, četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 € Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

Bogati in revni Zadnje čase pogosto slišim, da smo za krizo in recesijo krivi kar novinarji, ki zgodbe na to temo preveč napihujemo. Novinarji so vedno prikladni krivci za razne težave, čeprav se bojim, da je v tem primeru hujše kot pišemo. Tisti, ki vidijo širše in dlje, pravijo, da krizi še nismo prišli do dna. Nekateri, npr. zaposleni v javnih službah, so kljub temu bolj varni, čeprav jim grozi zmanjšanje regresa in plač, množica tistih, ki dela v zasebnem sektorju in so celo v času rasti prejemali slabe plače, pa se sedaj ne upa niti oglasiti, boji se, da izgubi še to, kar ima. Prav ti delavci bodo spet najbolj tepeni. Kje je denar iz časov debelih krav? Pri delavcih ga ni, niso ga bili deležni takrat, ko je bila rast visoka, danes pa morajo prav oni najdražje plačevati posledice napačnih odločitev elite. Po eni od raziskav gospodarskega in socialnega razvoja se je od leta 1995 do leta 2005 v državah Evropske unije povečal bruto družbeni proizvod za približno 36 odst., a hkrati se je povečalo tudi število revnih. Revnih naj bi bilo skoraj 40 odst. ljudi, med njimi pa so se znašli tudi tisti, ki so zaposleni, pa jim njihova plača ne omogoča dostojnega življenja. Kje je tu evropska socialna država? Prevelike razlike v bogastvu med ljudmi bodo povzročale vedno večje konflikte, tržna logika nima morale, kot kaže je nimamo niti ljudje. Nekateri misleci zaradi tega vidijo področje etike kot ključno za nadaljnji razvoj človeštva.Kaj se v dogaja v družbi, zelo hitro ugotovijo zdravniki. V kriznih časih se poveča obisk pacientov, ki zaradi stiske, npr. pred izgubo zaposlitve ali pritiskov na delovnem mestu, zbolijo. Vendar duševne stiske ne gre enačiti z duševno motnjo ali boleznijo, duševno stisko namreč lahko doživi vsakdo, tudi otroci.

Pomembno je, da imamo takrat nekoga, na katerega se lahko naslonimo, pri tem je zelo pomembna družina.

Psihiater Peter Kapš je v pogovoru za Živo povedal, da so ljudje različno občutljivi in ranljivi in tudi vzroki za psihične motnje so različni. Nekdo, ki veliko in dolgo dela, vendar najde v tem zadovoljstvo, ne bo izgorel. Prav tako bo človek, ki ima dobro samopodobo, lažje kos vsakdanjim težavam in se bo znal postaviti zase. A za samozavest je potrebna prav osebna varnost, ki jo daje služba.

K sreči so med nami ljudje, ki so pripravljeni pomagati tistim, ki se znajdejo v stiski. V nedavni akciji Dolenjskega lista so bralke in bralci glasovali za 54 dobrih ljudi z našega območja, 10 najbolj srčno dobrih ljudi smo nagradili in predstavili v časopisu. To so ljudje, ki ne silijo v ospredje, ki pomagajo zato, ker mislijo, da je tako prav, da je to njihova človeška dolžnost. Ni jim mar, kaj pravijo drugi, pomembno jim je, kaj čutijo v srcu. ožica Dorniž Jo žica Dor niž

4

AKTUALNO

priloga dolenjskega lista

Stisk čedalje več

Z duševno stisko se lahko sreča vsakdo M

arsikdo takrat, ko se govori o duševnem zdravju, zamahne z roko in pravi, da se to njega tako ali tako ne tiče. A vendar se z duševno stisko lahko sreča vsakdo, ne glede na izobrazbo, družbeni položaj in starost, in kadar koli. Strokovnjaki pravijo, da je teh stisk čedalje več. Področje duševnega zdravja je izredno široko, soočanje z njim ni nikoli enostavno, je večplastno in se dotika različnih ravni človekovega življenja.

A ne gre enačiti duševne stiske z duševno motnjo oziroma boleznijo, denimo depresijo, shizofrenijo, bipolarno motnjo razpoloženja, demenco …, ki zahtevajo tudi zdravljenje.

Prvi, pri katerem ljudje iščejo pomoč, je ponavadi osebni, splošni oziroma družinski zdravnik, ki lahko predlaga zdravljenje v svoji ambulanti ali (če je potrebno) obisk specialista psihiatra. Nekaterim je lažje pomoč poiskati pri nevladnih organizacijah, tretji pa se najprej obrnejo na svetovalce, duhovnike in celo zdravilce.

O t rro oci in n v e sstt i s kke e njj i h o ov Večina otroških stisk je odraz še povsem normalnega odziva odraščanja in razvoja v stiku z lastnim telesom in duševnostjo ter okolico, je dejala pediatrinja Jolanda Pa-

Pediatrinja Jolanda Pavec - Repše opozarja tudi na škodljive vplive televizije in vsem dostopnega svetovnega spleta.

težav ne moremo pozdraviti. Določene težave in motnje so namreč odraz prirojene ali pridobljene otrokove motnje razvoja ali bolezni, ki huje omeji zdravje in sposobnosti prizadetega, za družino in okolico pa predstavlja kronično težavo. Včasih to pri odraslem pomeni invalidnost in nezmožnost samostojnega življenja, zdravljenje pri specialistih za duševno zdravje in pomoč širše skupnosti.”

Večina stisk v otroški dobi je k sreči preprečljiva oziroma premagljiva s pozitivnimi spodbudami in dobrim, lepim ravnanjem nas odraslih. S povečevanjem znanja, veščin in dobrega odnosa v ožjem in širšem okolju zagotavljamo večje telesno, čustveno in psihično zdravje nas vseh, je še pridala Jolanda Pavec - Repše.

Specialist medicine dela Zdenko Šalda: “Duševne stiske se navzven kažejo tudi kot glavobol, bolečina v trebuhu, povišan utrip srca …”

vec - Repše iz novomeškega zdravstvenega doma. “Pri različni starosti otrok so stiske različne, odvisne od pestrosti življenjskega doživljanja, značaja in temperamenta otroka ter njegove stopnje razvoja.”

Na eni strani ima danes večina otrok sicer dobro oskrbo in urejeno življenje, na drugi pa se vse hitreje srečujejo s številnimi zahtevami življenja, ki do njih niso prijazne – zgodnja vključitev v vrtec, veliko informacij in nasprotujočih si vplivov iz okolja … Otrok, ki raste v ljubečem in spodbudnem okolju, dobro razvija svoje sposobnosti. Njegov telesni, čustveni in psihični razvoj vodi v samostojno življenje odraslega človeka. “Če je otrok preobremenjen ali zanemarjen, so njegove sposobnosti prilaganja pod vplivi ogrožujočega okolja premajhne. Prevzemati mora odgovornosti, ki jih še ne more in ne sme ali pa še ni opremljen z znanjem in močmi zanje. Pojavijo se odstopanja od pričakovane dosežene stopnje razvoja zdravja in obnašanja. Stiska otroka se kaže v nemiru, razdražljivosti, apatičnosti, pa tudi v znakih telesnih bolečin ali različnih za okolico nerazložljivih oblikah vedenja. Manjši kot je otrok, bolj se stiske odražajo na nek splošen način, večji otrok pa že zna povezati okoliščine, ki so ga spravila v neko stanje,” je dejala Pavec-Repšetova.

Starši se ponavadi nanjo obrnejo zaradi otrokovega nemira, nočnih mor, kasnejšega doseganja razvojnih mejnikov ali situacije, ki jih je spravila v velik strah. “Tu je potrebno prepoznati in preprečiti ogrožujoče dejavnike ter včasih celo umakniti otroka iz zanj ogrožujočega okolja. Včasih

V r nil se je sstt rra ed a h p rre e z p o s e l n o sstt j o b rre Vsako obdobje življenja prinaša druge izzive, a občutek, ko se z njimi ne znamo ali ne moremo več spoprijeti, je podoben. “Psihične obremenitve na delovnem mestu so odvisne od številnih dejavnikov - od zahtevnosti dela, človeka in njegovega značaja ter varnosti zaposlitve, ki se seveda med sabo prepletajo. Varnost zaposlitve danes postaja vse bolj pomembna. Zanimivo je, kako so se v zadnjem letu spremenile razmere.

Nedolgo tega delavcu na Dolenjskem ni bilo težko dobiti službe in ljudje so bili veliko bolj sproščeni. Strahu pred brezposelnostjo, ki je bil tako močno prisoten še v devetdesetih letih minulega stoletja, ni bilo, sedaj pa se je ponovno vrnil,” meni specialist medicine dela Zdenko Šalda iz Zdravstvenega doma Trebnje.

Zlata Dragan je povedala, da se v predprazničnem času na Ozarino pisarno za svetovanje obrne precej več ljudi.

AKTUALNO Pri zahtevnosti dela, ki ga ljudje opravljajo, so nekatere stvari navidez lahko zelo zahtevne, pa vendar za delavca ne predstavljajo velike psihične obremenitve, in obratno. “Za kirurga, ki opravlja operacijo, bi lahko rekli, da je vrhunec psihičnih obremenitev, a temu ni vedno tako. Na drugi strani pa nam da misliti primer, ki na videz ni predstavljal nobene posebne psihične obremenitve, a se je izkazalo povsem drugače. Pred leti so v neki tovarni starejšega delavca, ki je opravljal težko fizično delo, zaradi slabšega zdravstvenega stanja premestili na delovno mesto vratarja. Vse lepo in prav. Delavec pa je čez nekaj časa prišel k meni in mi povedal, da na novem delu ne vzdrži in si želi nazaj.

Razlog je bil, da so ga v vratarnici obiskovali bivši sodelavci in se z njim pomenkovali.

On je imel strogo navodilo, da tega ne sme početi, starim kolegom pa se ni upal zameriti. Čeprav je to za koga nerazumljivo, se je znašel v veliki duševni stiski. Starega okolja je bil vajen, delo je bilo sicer težko, a se je s sodelavci dobro razumel. Na videz preprosta zahteva, da v vratarnici ne sme imeti gostov, je zanj predstavljala izjemno težko psihično obremenitev,” pravi.

V zadnjem času pa se vse več govori o psihičnem nasilju na delovnem mestu ali mobbingu. “Marsikdo si pod tem predstavlja le šikaniranje zlobnega šefa, a gre za veliko širši in večplasten pojav. Spomnim se delavca, ki je potožil, da so ga sodelavci sistematično zasmehovali, mu grozili in vsako najmanjšo napako takoj zatožili predpostavljenim,” je med drugim povedal Šalda na podlagi izkušenj. Če gre za resnejše stiske, ki niso rešljive v okviru njegove službe, delavca napoti k njegovemu osebnemu zdravniku, da ukrepa naprej. Naj pridamo, da za pregled pri specialistu psihiatru napotnica ni nujno potrebna.

D o b rro odošle ne vladne ev g a n i z a c iijj e o rrg Marsikomu je prvo pomoč ob duševni stiski lažje poiskati v enem od številnih programov pomoči ljudem v težavah. V Novem mestu delujeta enoti Ozare, nacionalnega združenja za kakovost življenja, in Šenta, slovenskega združenja za duševno zdravje, oba pa sta namenjena tako ljudem s težavami v duševnem zdravju ali v duševni stiski kot njihovim svojcem. S svojimi programi se vsaj na Dolenjskem dopolnjujeta, tako ima Ozara pisarno za informiranje in svetovanje ter stanovanjsko skupino, Šent pa dnevni center.

“Naša stanovanjska skupnost, v kateri je pet oseb, je stara sedem let. V njej so ljudje s težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo pomoč pri bivanju in organiziranju vsakdanjega življenja ali pa le pomoč pri prehodu v samostojno življenje,” je povedala Zlata Dragan, vodja novomeške Ozarine enote, ki jo redno mesečno obiskuje od 25 do 30 ljudi. Eni se vključujejo v skupine za samopomoč, ki omogočajo ljudem s te-

priloga dolenjskega lista

žavami izmenjavo izkušenj in iskanje rešitev, drugi se nanje obračajo le za individualno osebno pomoč, tretji pa se vključujejo v prostočasne dejavnosti – ustvarjalne delavnice, športne dejavnosti, pohode, izlete … Obžaluje, da je tako nizek odstotek svojcev, ki se vključujejo v programe, namenjenih zanje. “Težave se namreč dotaknejo tudi ostalih članov družine in prav oni so tisti, ki lahko pomembno vplivajo na hitrejše okrevanje in vključevanje v življenje.

Temu pa velikokrat svojci niso sami kos.”

Slednje je poudarila tudi Amina Nur, vodja Šentovega dnevnega centra v Novem mestu. Kot univerzitetna diplomirana psiholo-

Psihologinja Amina Nur poudarja, da se človek v stiski praviloma ne znajde, zato potrebuje pomoč in podporo.

5

ginja specialistka izvaja tudi individualna brezplačna svetovanja za posameznike in družine. “Na nas se zadnje mesece obrača veliko posameznikov, ki so ostali brez službe. Človek, ki je kar naenkrat ostal doma in neuspešno piše le prošnje, gotovo doživlja velike stiske - izgublja samospoštovanje, nižja je njegova samopodoba, kar se pozna tudi pri odnosih v družini. Pomembno je, da se čim bolj ohrani trdnost družine. Zavedati se moramo, da je vsaka težava poleg psihološke tudi sociološka in materialna. Zato želimo človeku celostno pomagati in pri tem sodelujemo s centrom za socialno delo, zavodom za zaposlovanje in zavodom za zdravstveno varstvo. Vzpostavili smo močno socialno mrežo, ki vključuje različne izobraževalne, športne, ustvarjalne, prostočasne in kulture dejavnosti,” je naštevala. Tako njihov dnevni center, ki ga vsak dan obišče okoli 30 ljudi, pomeni veliko več kot le prostor za kakovostno preživljanje časa ali prostor, kjer dobijo podporo, gre tudi za zmanjševanje osamljenosti in sklepanje novih prijateljstev.

Amina Nur z zadovoljstvom ugotavlja, da obisk pri psihologu, psihiatru ali v eni od nevladnih organizacij za pomoč pri težavah v duševnem zdravju v družbi ni več tabu, a še vedno tisti, ki pomoč poiščejo, raje to skrivajo. “Opažam, da višje izobraženi ob duševni stiski prej poiščejo nasvet, ostali se na nas obračajo predvsem zaradi socialne ali materialne pomoči. Želela bi, da bi pri ljudeh postalo samoumevno, da ob stiskah poiščejo pomoč!”

Tudi če si zlomiš nogo, greš zdravniku, kajne?

Besedilo in fotografije:

Mojca Mo jca Žnidaršič

6

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Jana Murgelj, lastnica Čajarne

O času za čaj in klepetu z vsebino L

astnica Čajarne, prvega nekadilskega lokala v novomeškem starem mestnem jedru še v času, ko ni bilo protitobačnega zakona, 30-letna Novomeščanka Jana Murgelj, se kljub številnim oviram, pred katere jo postavljajo dan za dnem, v mestu trudi ponuditi več kot zgolj skodelico čaja. Kot ekonomistka se zaveda, da bi najbrž lažje shajala, če bi odprla pub in vrtela Saško Lendero, a ekonomska logika pri njej ni v prvem planu, četudi jo na to opomni vsaka položnica ob koncu meseca.

Staro Grilovo hišo, prvo pri mostu, v kateri je bilo pred drugo svetovno vojno čevljarstvo, po njej pa krojač, je po denacionalizaciji, ko so jo vrnili lastnikom, kupil njen oče. Temeljito so jo obnovili in jo sprva oddajali v najem. Ideja, da bi študentka ekonomije, zaposlena v računalniškem podjetju v prestolnici, tam odprla lokal, se je razvijala s spoznanjem, kako neizprosen je tempo življenja v prestolnici, medtem ko je njej ljubo, prijetno, malo mesto, v katerem je odraščala, ponujalo drugačno dimenzijo bivanja. Pred tremi leti se je odločila za čajarno – ne po naključju. Čaja ne ceni le zaradi blagodejnih učinkov na telo (pomirjajo, poživljajo in so dobri antioksidanti) - ob njih je odraščala že v družini, kjer so zelišča tudi sami nabirali, ampak ga povezuje z odprtostjo duha. Največja vrednost čaja je zanjo v tem, da si ljudje za čaj vzamejo čas.

Ob tem se jim trudi ponuditi prijetno in domačno okolje, ki ga je v pretežni meri uredila s prijateljicami. V lokalu poseben vtis pričarajo ohranjeni stari predmeti, nekdanja dragocenost hiše. “Prostor moraš začutiti, ne da ti vse izrišejo, kako bi moralo biti,” je prepričana. Njena nekonvencionalnost se kaže tudi pri opremi, saj zavrača ustaljene kombinacije, kaj sodi skupaj. Če bi se odločala še enkrat, bi najbrž bolj pazila, prizna, da se ne bi tako omejila z imenom, saj ne nudi le čajev, ampak raznovrstne napitke in tudi sladice iz domače kuhinje.

Ide ejj e p r i h a j a j o t u d i z gosti Tudi sama si zna vzeti čas za svoj čaj brez jamranja, kako je to težko, če je v lokalu včasih treba opravljati vse dela, od nataka-

Jana Murgelj

rice, prodajalke, nabavnice do direktorice.

Program, za katerega si prizadeva, da bi z drugačno, neprofitno vsebino napolnil lokal, del tega je tudi trgovina s čaji in ekološko pridelanimi izdelki, pripravlja z društvom Vsemu kos. Pred kratkim so pričeli z novim semestrom dogajanja, med drugim ob četrtkih pripravljajo večere jezikovnega izražanja z Angležinjo. Jana napoveduje še ciklus predavanj o ekologiji, ezoteriki in zdravilnih zeliščih: “Rada bi, da obstaja nekaj opcija, dimenzija bivanja, drugačna, kot je zgolj to, kakšen avto voziš in v kakšni hiši živiš.” Ideje, kaj vse bi še bilo mogoče ponuditi v dolenjski prestolnici, ki bolj kot po čemer koli slovi po prenapihnjeni kulturi cvička, prihajajo kot gostje, včasih tudi z njimi, in če je vsebina neprofitna, z veseljem ponudi prostor lokala. V spodnjih prostorih Čajarne, ki jih je že zdaj mogoče najeti za strokovna srečanja ali zasebne zabave, bi rada v prihodnje odprla dnevni center za otroke, v katerem bi ponudila varstvo otrok v popoldanskem času in ob koncu tedna, česar sedaj v mestu ni. Še marsikaj pogreša tudi kot stanovalka v starem mestnem jedru, na primer parkirna mesta in več razumevanja do gostov, ki jih odganjajo tudi kazni zaradi nepravilnega parkiranja v ulici proti Zupančičevemu sprehajališču. A jo po drugi strani bodri opažanje, da se življenje s stanovalci v mestno jedro kljub vsemu le vrača.

Besedilo in fotografiji:

Tudi sama si zna vzeti čas za svoj čaj.

No I rrena ena N o v ak

ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

priloga dolenjskega lista

7

Izpoved Sandija Pogačnika

Samo 5 minut krize, pa droge ne bi nihče poskusil!

D

roge. Kaj to pravzaprav pomeni in kaj lahko naredijo človeku v vsem spektru njihove moči, od faze, ko dajejo človeku občutek in moč, da je zmožen narediti vse, do neizbežnega trenutka, ko odvisnost terja svoj davek v dejanjih, ki jih sicer drugače ne bi nikoli storil, vedo lahko resnično le zasvojenci ali še bolje: nekdanji odvisniki. Eden takšnih je tudi Sandi Pogačnik, ki se je septembra lani po dveh letih in pol vrnil iz Reto centra v Italiji.

Kdor je poznal Sandija včasih in ga sreča sedaj, ne more verjeti, da je to isti človek. 28-letni ekonomski tehnik iz Ribnice, ki je kljub bojazni, kako bo, ko se bo vrnil iz komune, samo mesec kasneje že dobil zaposlitev in ima sedaj tudi že dekle, danes pozna odgovore na vsa svoja vprašanja – tista vprašanja, ki so ga - kljub temu da je imel vse: dobre starše, prijatelje, dekle, ki ga je imelo rado, izobrazbo in službo - vedno znova vračala v peklenski objem omame.

Vse skupaj se je začelo že v 6. ali 7. razredu osnovne šole. Takrat se je prvič srečal z alkoholom, na prehodu iz osnovne na srednjo šolo pa je začel že kaditi tudi marihuano. Do 18. leta, ko je poskusil heroin in, kot pravi, zelo hitro “padel notri”, je jemal ekstazi, LSD in fetamine v kombinaciji z alkoholom. “Dolgo sem samemu sebi lagal in si nisem hotel priznati, da sem odvisen,” pravi. Večkrat je “kriziral”, kot pravijo odvisniki obdobju, ko skušajo živeti brez droge. Takšna obdobja so trajala od dveh pa tudi do štirih mesecev, a so se končala vedno enako: zmagala je droga.

D rru ug člo ve k ov “Kdor droge še ni poskusil in bi samo za pet minut občutil, kar občutijo tisti, ki so v krizi, se droge ne bi nikoli dotaknil,” je prepričan. Vendar pa je žal tako, da se ljudje pogosto kaj naučimo le na svojih napakah. Tudi Sandi to dokazuje. “Tistim, ki me poznajo, lahko pokažem, da je upanje, da lahko zaživijo drugačno življenje, le s svojim življenjem - s tem, kako sedaj živim,” pravi. Pri tem misli predvsem na svoje prijatelje. Želi jim, da bi se rešili drog, a na podlagi lastnih izkušenj ve, da jih samo z besedami ne bo mogel prepričati. “Vsak se mora sam odločiti,” pravi.

Tudi takrat, ko je še iskal pozabo za vse svoje težave v drogi, je vedno govoril, da morajo s tem nehati. “Sedaj pa jim lahko najbolj pomagam tako, da jim pokažem, da sem drug človek,” pravi. V komuni, za katero se je odločil v eni iz niza kriz, ki jih je imel, in sicer v trenutku, ko ga je preplavilo spoznanje, da tako ne more in tudi noče več živeti, je namreč v prebiranju svetega pisma našel odgovore na vsa svoja vprašanja in tudi na najpomembnejše: v čem je smisel njegovega življenja.

Sam je pred tem poskusil že vse, vendar pa mu ni pomagalo nič: ne pripravljenost staršev, da mu pomagajo, ne pogovori s psihologi in psihiatri in tudi ne samo njegova želja, da preneha. Zato je tudi prešel na metadon, mu pa je bilo potem, kot pravi, še slabše. Obiskovanje metadonske ambulante v Kočevju bi imel zato danes v slabem spominu, če ne bi prav tu srečal fantov iz Reto centra. “Pogled mi je pritegnilo dejstvo, da gre za krščansko komuno, v kateri ni ne drog ne alkohola in ne cigaret,” se spominja. Letak je zato spravil v denarnico, od koder ga je nato še velikokrat vzel. Vzel ga je namreč

Sandi Pogačnik

vsakič, ko mu je bilo hudo – tako vse do trenutka, ko se je nekoč opogumil in poklical na letaku zapisano telefonsko številko.

Sandi je v začetku tega meseca o svoji izkušnji govoril na pričevanju v evangelijski cerkvi v Novi Gorici na srečanju s starši odvisnikov. Tovrstna srečanja so namreč pomembna. “Mama si ni hotela priznati, oče še manj,” pravi Sandi o tem, kako so se njegovi starši spoprijemali z dejstvom, da je njihov sin odvisnik. Danes, ko vidijo, kako zelo drugačen, boljši človek je, so pripravljeni tudi poskusiti razumeti in sprejeti tisto, kar je Sandija tako zelo spremenilo. Zato hodijo tudi na srečanja, ki so Sandiju v veliko pomoč.

Sicer je prepričan, da je danes že tako močan, da ga nič več ne more pripraviti do tega, da bi spet posegel po drogah, a ob zavedanju, da se bo moral proti skušnjavi boriti še dolgo, če ne morda celo vse svoje življenje, previdno dodaja: “Tako bo, vse dokler bom verjel v Boga in odrešenika Jezusa Kristusa.” Zato, da njegove vere ne bi nič omajalo, pa potrebuje pomoč ljudi, ki podobno razmišljajo. Našel jo je med člani evangelijske cerkve Beseda evangelija v Kočevju, kakor hodi na bogoslužja in proučevanja svetega pisma, pa tudi na rekreacijo. Tudi to se mu namreč zdi pomembno. Strinja se, da mlad človek, ki se ne ukvarja s športom in nobeno drugo dejavnostjo, prej poseže po mamilih.

Besedilo in fotografija:

Lesko všek-S -Sv M. Lesk o všek -S vete

8

POGOVOR

priloga dolenjskega lista

Peter Kapš, psihiater

Ležanje na plaži z možgani na off …

P

sihiater Peter Kapš v svoji ordinaciji v Bršljinu dobro zaznava razmere in spremembe v družbi. Kriza vpliva tudi na duševno zdravje ljudi. V ambulanti se hitro vidi, katero podjetje je zašlo v krizo. Ko se človek ne zna in ne zmore primerno odzvati na pritiske vsakdanjega življenja in zaide v stisko, mu je treba pomagati. Kako? Kdo?

V čakalnici je ena stena pobarvana rumeno, v vaši ordinaciji pa oranžno.

Zakaj?

Zato, ker se bolje počutim, če je okolje bolj barvito. Za barvno opremo prostorov sem poskrbel sam. Če je vse belo, se počutim omejenega.

Torej izbor barv nima kakšnega višjega pomena.

Ne. Čeprav so barve pomembne za izražanje določenih občutij. Oranžna name deluje energetsko pozitivno.

Kako se kriza odraža na duševnem zdravju ljudi?

Vzroki za psihične motnje so različni.

Vzrok stresnim stanjem so lahko neke zunanje krizne situacije. Krizna situacija je širok pojem, lahko je to neka splošna kriza v družbi, ki nekatere posameznike bolj prizadene kot druge, lahko pa je to osebna kriza, ko človek zboli za hudo boleznijo, doživi prometno nesrečo, izgubi bližnjega.

Vse take krize tako ali drugače vplivajo na

psihično stanje. Nanje se človek lahko odzove zdravo, normalno ali pa tudi ne, lahko se pokažejo znaki duševne motnje. Velik stres je za človeka tudi izguba dela ali pa degradacija na delovnem mestu. Tudi ob tem se skoraj vsi odzovejo z nekimi psihičnimi simptomi, a ni nujno, da so to tudi duševne motnje. Razliko lahko ugotovi le strokovnjak. Nekateri ljudje so zaradi strukture osebnosti bolj ranljivi, pri njih se duševne motnje pojavijo prej kot pri drugih.

Imata pri tem vlogo tudi introvertiranost in ekstravertiranost?

Le delno, ampak pri tem ne gre za to, da bi bil introvertiran človek bolj ranljiv kot ekstravertiran. Problem je le v tem, da bo introvertiran človek težje poiskal pomoč, imajo pa introvertirani bolj razvito sposobnost samoobvladovanja.

Kdo lahko najprej in najlažje ugotovi, da je s človekom nekaj narobe, in kako ukrepati v takem primeru? Lahko prizadeti to sam ugotovi?

Običajno najprej opazijo spremembe najbližji, svojci. Človek, ki ima zaradi stresa duševne težave, spremeni svoje vedenje, postane nemiren, nestrpen, vzkipljiv, razdražljiv, skratka živčen, postane nespečen, izgubi tek, se ni sposoben normalno pogovarjati. To opazijo tisti, ki so največ z njim.

Lahko to opazi tudi sam, a potrebuje zunanjo potrditev, potrebuje nekoga, ki mu pove, da se z njim nekaj dogaja.

Vendar je to težko povedati.

Je, vendar najbližji tudi najmočneje čutijo te spremembe in so tudi najbolj zainteresirani, da se človeku pomaga, da poišče pomoč.

Duševni bolniki so v okolju stigmatizirani, kar velja tudi za njihove družine, zato se ni enostavno odločiti za obisk psihiatra. Če ima nekdo ob stresu psihične težave, še ne pomeni, da je duševni bolnik. Obstaja precej stigem do kroničnih duševnih bolnikov. Vendar se simptomi duševnih motenj, če traja stres dovolj dolgo, razvijejo pri vsakem človeku. Tedaj ga je treba na to opozoriti, mu povedati, da je v stiski in da se z njim nekaj dogaja. Ko prizna, da ima težave, je treba skupaj z njim poiskati razloge.

Vendar prav simptomi, ki jih kaže človek v stiski, v družini pogosto povzročijo le konflikte in odtujenost, prepire, sovraštvo in celo nasilje.

Takrat, ko se ljudje v družini niso zmožni pogovarjati. Zato je naloga “zdravega” člana družine, da spodbudi pogovor, da je bolj toleranten do prizadetega. Ne pričakovati, da bo prizadeti začel pogovor. Jaz, ki sem miren, sem zainteresiran, da ti nisi siten.

Pritiski na delovnem mestu in stres so se v zadnjih dvajsetih letih precej povečali. Kako se to odraža v duševnem stanju ljudi, kako to zaznavate psihiatri?

V zadnjih petnajstih letih, kar delam kot psihiater, se je spremenila družba v celoti.

To, kar menedžerji označujejo s povečanjem produktivnosti, kar pomeni, da je določeno število posameznikov v enakem času naredilo več. Če je prej tisoč ljudi naredilo petdeset tisoč avtomobilov, zdaj pa jih manj kot tisoč naredi sto tisoč, je jasno, da to ne gre vse na račun boljše organizacije dela, ampak na račun posameznika, ki mora več in hitreje delati, mora vložiti več energije. Ker so se pojavile naprednejše

POGOVOR

9

FOTOGRAFIJI: I. VIDMAR

tehnologije, je delavec ob večji količini dela tudi mentalno in psihično bolj obremenjen.

Zaradi tega je precej več psihičnih težav, povezanih z delom, kot prej.

Je sam pritisk na delovnem mestu vzrok za določene psihične motnje ali pa le impulz, ki vzpodbudi do tedaj skrito motnjo?

Težko vprašanje. Vedno je vprašanje, kaj je bilo prej. Dejstvo je, da se na enake pritiske različni ljudje odzivajo različno. So pa nekatere travme, ki pri vseh ljudeh povzročijo motnje – izguba partnerja ali izguba otroka, kar je najhujši stres. Ni človeka, ki bi se na to odzval le z običajno potrtostjo, praviloma je v teh primerih potrebna pomoč drugih ljudi.

Danes je zelo popularna beseda mobing (šikaniranje).

Da, zadnji čas se o mobingu veliko govori, kar pa ne pomeni, da je to nekaj novega.

Gre za psihične pritiske na delovnem mestu. Nadrejeni silijo podrejene, da delajo prekomerno, da delajo nekaj, kar sicer ni njihovo delo, da počnejo stvari, ki so v nasprotju z njihovo vestjo, posledica pa so lahko tudi psihične težave prizadetega.

Pogosto je vzrok za šikaniranje na delovnem mestu ljubosumje nadrejenega ob dobrem delu podrejenega in strah pred tem, da ga bo podrejeni izrinil.

Tako je. Tu so svoje naredile tudi družbene spremembe. V prejšnjem sistemu je bila hierarhija jasna in vezana na delovno dobo. Vsak je vedel, da bo nadomestil šefa, ko bo šel ta v pokoj, naslednji najstarejši in tako naprej. Taka hierarhija je bila družbeno sprejemljiva, v tem sistemu pa je povsem spremenjena. Če si moj konkurent, bom jaz pozoren na vsako tvojo napako in bom vse nesel na ušesa šefom. Tako ni več medsebojnega zaupanja in prijateljstva med sodelavci.

Se v vaši ambulanti pozna, da je v nekem podjetju kriza?

Seveda. Tedaj se povečajo pritiski na zaposlene. Gre za tihe grožnje o odpuščanju, pojavi se negotovost. Nekoliko bolj ranljivi ljudje tedaj že iščejo pomoč, najprej pri osebnem zdravniku, ki jih napoti k psihiatru ali kam drugam.

Pa znajo naši zdravniki splošne prakse prepoznati duševno motnjo človeka v stiski?

Mislim, da zelo dobro. Gre za osebne zdravnike, ki dobro poznajo svoje paciente in praviloma živijo v istem okolju.

Ima zdravnik, ko pride k njemu človek, ki ga boli želodec, dovolj časa, da zazna tudi duševno motnjo?

No, pri duševni motnji je to težje ugotoviti kot pri angini, ko rečeš, naj odpre usta, in pogledaš. Tudi osebni zdravnik si mora tedaj vzeti več časa za pogovor. To obvladajo še posebno tisti, ki izhajajo iz prejšnjega sistema in so bili tako imenovani obratni zdravniki, ki so skrbeli za skoraj vse zaposlene v

priloga dolenjskega lista

neki večji tovarni in so jih tudi zelo dobro poznali, poznali so tudi njihovo okolje.

Kdaj pride do izgorelosti? Le kadar človek preveč dela ali so vzroki drugje?

Izgorelost je psihična reakcija človeka na praviloma dolgotrajno nezadovoljstvo in neizpolnjena pričakovanja na delovnem mestu. Ne izgorijo ljudje, ki zelo veliko in zelo dolgo časa delajo, a v delu najdejo zadovoljstvo. Do izgorevanja pride pogosto pri ljudeh, ki pomagajo drugim ljudem, ki se razdajajo, pa pri tem ne dobijo dovolj zadoščenja, pri tem ne občutijo zadovoljstva, sreče in potešenosti.

Kakšno vlogo imata tu pohvala in priznanje?

So ljudje, ki potrebujejo zunanjo pohvalo, drugi to poiščejo v sebi. Nekdo bi bil vsak dan rad na televiziji. Vsi potrebujemo občutek, da dobro delamo.

Kako na duševno zdravje vplivata počitek in dopust?

Jaz mislim, da mora človek imeti vsak dan nekaj dopusta, nekaj časa, ki ga posveti sebi. Ob tem se spočije in nabere energijo za naslednji dan. Če tega ne uspe vsak dan, so zelo pomembni konci tedna ali kratki nekajdnevni dopusti, ko človek dela nekaj, kar rad počne, a to ni vezano na službo, ampak na stvari, ki ga izpolnjujejo. Pomembno je tudi bivanje z ljudmi, ki jih ima najraje. Za nekoga je pravi dopust izpolnjen z izrazito telesno dejavnostjo, za drugega pa je to ležanje na plaži z možgani na off in …

Pri izgorelosti je včasih dovolj, da človek

najde neko zadovoljstvo izven delovnega mesta, da se sprosti, ker je očitno, da se tak človek ne zna sprostiti. Zelo pomembna je tudi samopodoba. Človek, ki ima dobro samopodobo, ne more izgoreti, tak se bo tudi znal postaviti zase tudi v primeru mobinga.

Nekateri pa poiščejo izhod v drogah.

Starejša generacija je za sprostitvene namene oziroma za umik iz okolja, ki povzroča pritiske, uporabljala alkohol, mlajši se zatekajo pogosteje k marihuani ali k drugim nelegalnim drogam. Mehanizem je podoben – gre za umik pred situacijo, ki predstavlja pritisk, za beg pred odgovornostjo, poskus olajšanja tesnobe …

O zdravem načinu življenja in zdravi prehrani za zdravo telo lahko zvemo vse, o skrbi za zdravo duševnost pa nič.

Kako poskrbeti za zdravje v glavi?

Precej lahko storimo sami. Pomembna je ustrezna socialna mreža, da si najdemo več dobrih prijateljev, partnerstvo in družina, v kateri razvijamo dobro komunikacijo, da sproti razrešujemo stiske, ki se v nas normalno in v življenju stalno pojavljajo, ne da se to v nas nabira, da to tlačimo vase, vse dokler nas stiske ne začnejo obvladovati.

Pomembno je tudi telesno zdravje, da se v svojem telesu dobro počutimo. To je dobra podlaga za dobro psihično počutje. Pomembno je tudi izobraževanje na vseh področjih življenja. Bolj ko obvladujemo vsakodnevne zahteve, boljša je naša samopodoba, bolj obvladujemo stres.

Vidmar Igor V idmar

10 10

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

Toliko rok – pa vseeno dobri krofi!

V

minulih dneh, ko so okrog norele maškare in je naši družbi zagospodaril Pust, smo jih pojedli na milijone. Najbrž ne pretiravam. V pekarnah jih pečejo po tekočem traku in kupimo jih lahko vsak dan, a tistega sladkastomaščobnega vonja, ko se v kozici cvrejo domači krofi – tega si ne moremo kupiti. Lahko pa si ga pričaramo sami, če se lotimo priprave krofov, krapov, bobov ali krafeljcev.

Krafeljce je pekla tudi moja mama, zato mi ta beseda še danes v spomin prikliče pričakovanje, vonj po domačih krofih in moj prvi poskus s cvrenjem finega kvašenega testa. Moje izdelke so takrat s slastjo pojedli le prašiči, za kar bo mama zdaj prvič izvedela …

Zgornja zgodba je jasno opozorilo, da se, če imamo vsaj malo pameti, o peki krofov najprej podučimo. Krof je namreč enostavna reč samo takrat, ko se ga lotiš z zobmi, speči lepo okrogle in ravno prav zarjavele, hkrati pa tudi dobro prepečene lepotce pa ni enostavno. Še zlasti, ker krofi ne smejo imeti lukenj in ker morajo imeti lep bel venček.

Š l a s e m n a tte ečaj Pa sem šla na tečaj, ki sta ga v novomeških prostorih Združenja Naša vas pripravili dve prekaljeni mojstrici – Berta

“Pri stepanju testa je dobrodošla pomoč,” pravita Helena Mrzlikar (zadaj) in Berta Grmek (desno).

Grmek, strokovna moč iz kuhinje v Zdravilišču Dolenjske Toplice, in Helena Mrzlikar, poznavalka zdrave priprave hrane. Nekaj teorije nikoli ni odveč, če ne drugega, je

treba poznati vrste moke in različne maščobe, da izberemo pravo.

Da bi dobili okusne in lepe krofe, je treba imeti poleg sestavin, znanja, izkušenj in recepta veliko volje, vsaj tri ure časa in pomočnika, ki nam bo stal ob strani. “Otrok nikar ne odganjajte stran, moža pa še posebno ne,” bi moralo pisati v vsakem receptu.

I n z d a j z a rre es!

Da ne bo pozneje panike, si pripravimo v globoko kozico s pokrovom za štiri prste olja. Pripravimo še pladnje, na katere bomo zlagali surove krofke, pladnje s prtiči za pečene krofe in penovko, s katero bomo vla-

Rezanje, tehtanje in oblikovanje kroglic – veliko rok je zato, da vsaka od njih malo vadi.

“So kroglice dovolj čvrste?” preverja Helena.

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

11

gali krofe v olje in jih pobirali iz njega.

Kakšen zobotrebec v bližini tudi ne bo odveč – boste že videli, zakaj!

Za naše krofe, ki jih je skupaj ob strokovni pomoči pripravljala cela množica ženskih rok, je ključno število sedem – kot v Sneguljčici. Razbijemo sedem jajc, vzamemo sedem rumenjakov, jih enega za drugim dodajamo v penasto umešanih 7 dekagramov masla in 7 dekagramov sladkorja.

Dodamo še ščepec soli in vanilin sladkor.

Na toplem pa medtem vzhajamo kvasec.

Osnova za krofe je kilogram mehke moke, v katero zamesimo jajčno kremo, kvasec, kakšnega pol litra toplega mleka, nastrgano lupino ene limone in pol deci ruma ali sadjevca. In zdaj se začne garanje, brez katerega pravih domačih krofov ni.

Vse sestavine zamesimo v testo. Kot smo videli, to počnemo s kuhalnico, s katero stepamo testo po dolgem in počez, a ne na visoko, da ne vtepemo preveč zraka. Ko se testo loči od kuhalnice in sklede, ga stresemo na prtič in neusmiljeno zrežemo na 8 do 10 dekagramov velike kose, ki jih na trdi podlagi oblikujemo v kroglice.

Čude ž p o d p o k rro o v kko o ež

“Se lepo barvajo? Bo venček pravi?” ugotavlja Milena Košiček.

Kroglice so že zametek krofa, vendar pa morajo še prej na pladnje in na toplo, da

vzhajajo, kar po navadi naredijo že takrat, ko oblikujemo vse testo. Dokler naši polizdelki vzhajajo, v pokriti posodi segrejemo olje in ga preizkusimo s kepico testa. Če lepo zarumeni, je to znak, da lahko ogenj zmanjšamo in da se peka lahko začne!

Zajamemo sapo, dvignemo pokrovko, previdno vzamemo krof, ga obrnemo z zgornjo stranjo navzdol in ga s penovko spustimo v olje. In potem pričakovanje …

Pod pokrito kozico se nekaj dogaja, mi pa ne vemo, kaj. Bodo krofi lepo narasli, bodo napihnjeni kot baloni? Po štirih minutah sledi prvi trenutek spoznanja. Pokrovko

Breda Gornik Br eda Dušič Gor nik

“So že dovolj pečeni?” z zobotrebcem preverja Alenka Zagorc.

Za konec še sladkorni posip. Zanj poskrbi Slava (levo), ki je pri peki ves čas desna roka Berti.

odkrijemo in jih zagledamo – napihnjene in do polovice porjavele. Dotaknemo se jih na robu in jih prekucnemo na drugo stran. Še štiri minute in prvi, slastni – tisti za neučakane otroke in moške – so ocvrti! Če nismo prepričani, jih pičimo z zobotrebcem. O, ja, dobri bodo!

In tako pridejo na vrsto vsi krofi. Za zaključek jih odcedimo na papirnatih prtičih, nadevamo še z dobro marmelado in posipamo s sladkorjem. Zdaj pa naj le pridejo sladkosnedi, iz domače ali tuje hiše!

Besedilo in fotografije:

Eni v olje, drugi iz njega.

Še topli krofi nekoliko nad venčkom dobijo vbod in marmelado.

12 12

NAŠA DEDIŠČINA

priloga dolenjskega lista

Adamljetov mlin v Čagoščah

Meljejo ajdo od blizu in daleč V

Čagoščah pri Temenici, ob potoku Bukovica, obratuje mlin, ki ga ohranjata zakonca Adamlje. Kdaj točno so ga postavili, nihče ne ve, zagotovo pa ima večstoletno tradicijo. “Včasih je bilo v tej dolini, do Velikega Gabra, 14 mlinov, zdaj deluje samo še naš in v njem meljemo predvsem ajdo,” pojasni Vide Adamlje, ki ga je na to domačijo pripeljala ljubezen do žene Francke, pred desetletji se je namreč priženil h Grilovim. pokoju, sta se odločila, da mlina ne bosta opustila, zdi se jima škoda, da bi ga po tolikih letih ustavila. V primerjavi s sodobnimi valjčnimi mlini njihov potrebuje več časa, da zmelje enako količino žita, a rezultat tudi ni primerljiv, saj je med mlinskimi kamni zmleta moka bolj kakovostna, o tem, da se kar čuti, da je v njej tudi veliko več truda in ljubezni, pa tudi ni treba izgubljati (FOTO: B. ADAMLJE)

Franckin oče je pred drugo svetovno vojno kupil to kmetijo, ki ga je tako kot še marsikaterega obiskovalca navdušila s tem, da stoji na samem, ob potoku. Kot strokovnjaku s področja postavljanja mlinov je v njej videl izziv, čeprav je že pred njegovim prihodom tam stal starejši mlin, ki so ga za krajši čas pred prvo svetovno vojno ustavili, ker so na istem mestu zagnali elektrarno.

A so jo kmalu ukinili, saj so ugotovili, da poleti primanjkuje vode. Pravzaprav suha poletja niso edino obdobje, ko ne morejo mleti, kajti tudi zelo mrzle zime onemogočajo nemoteno delovanje. Letošnja je v najbolj hladnem času kar za tri tedne mlin obdala z ledenim oklepom.

K n jim prihajajo šolarji njim “Moja mama je v mlinu delala 40 let in že kot majhna deklica sem ji morala pomagati,” pojasni Francka Adamlje in prizna, da tega dela nikoli ni opravljala najraje. Še vedno je slabe volje, ko jim kdo pripelje slabo očiščeno ajdo, takrat morata s soprogom Videtom predihati ogromno prahu in zemlje. A zakonca Adamlje, ki sta že v

Gospa Francka je morala že kot majhna deklica poprijeti za delo v mlinu.

Letošnji mraz je Adamljetov mlin za tri tedne odel v leden oklep.

besed. “K nam ajdo vozijo tudi od daleč, iz Krškega, Dobrniča, iz vasi okoli Višnje Gore,” pojasnita gospodarja in pokažeta vreče, kjer hranijo ajdovo moko. Tam zraven imajo še nekaj koruznega zdroba in koruzne moke, ješprenja, ki nastane potem, ko stope obdelajo ječmen, in bele moke.

Tiste gospodinje, ki cenijo domače poreklo in okus, niti slučajno ne bi posegle po instantni polenti ali žgancih, ki jih ponujajo v trgovinah, rajši pridejo v Čagošče in si pogledajo še mogočen mlin, kjer imajo kar dva para mlinskih kamnov in stope. Tja pogosto pripeljejo tudi izletnike in šolske skupine, saj taki objekti sodijo v poglavje zgodovine oziroma slovenske kulturne dediščine.

A j d o z m e lljj e at ejj o t r i k rra

Voda res postori najtežje delo, a brez budnega očesa mlinarja Videta Adamljeta ne more nastati dobra moka.

Pri Adamljetovih vse delo opravijo mlinski kamni ali stope, le za čiščenje žita so kupili poseben stroj, ki ga žene elektrika.

“Da pridemo do dobre ajdove moke, je treba najprej prečistiti zrnje. Zdaj, ko kmetje žanjejo s kombanji, je vmes veliko zemlje in kamnov,” pojasni gospodar in omeni, da ajdo največkrat s “pajklanjem” očistijo takoj

po žetvi. V mlinu pa jo najprej dajo na rešeto, potem pa svoje delo opravi še čistilni stroj. “Ko gre ajda enkrat v mlin, zemlje ne moremo več dobiti ven,” pojasni in doda, da iz 50 kilogramov ajde dobijo okoli 30 kilogramov moke, mlinska kamna pa jo morata trikrat predelati.

Nekdaj je bilo od mlinarstva mogoče živeti, danes pa gre predvsem za ohranjanje tradicije. Gospod Adamlje omeni, da je glavna mlinarica njegova soproga Francka, on pa nastopa bolj v vlogi vzdrževalca, kajti mlin, kot je njihov, zahteva veliko pozornosti. “Ker je že star in lesen, se večkrat zgodi, da kaj pregnije, se zlomi ali kaj podobnega, in potem je treba to popraviti. Tudi 300kilogramske kamne je treba vzdrževati, po nekaj mesecih postanejo čisto gladki in jih obdelam s posebnim kladivom,” pojasni in pokaže, kako zob časa stanjša mlinske kamne.

Medtem ko sta mlinarja kazala, kako moč vode premika kamne, kakšna sita imajo, kako pridemo do ješprenja ipd., je v enem sistemu mlinskih kamnov že nastajala ajdova moka. Kdo ve, če se bo gospodinja, ki jo bo uporabila za kakšne dobre ajdove žgance, kdaj vprašala, kako je nastala in kako so se v mlinu trudili, da so prišli do nje.

Besedilo in fotografije:

Janja Ambro Jan ja Ambr o žič

NAŠI KRAJI

priloga dolenjskega lista

13

Koglo

Ne teče le cviček, ampak tudi voda!

K

oglo je znana dolenjska vinorodna gorica tik nad Šmarjeto. Čeprav je grič z nadmorsko višino 440 metrov posut z zidanicami in vinogradi ter lepa priložnost za zidaniški turizem, to še ne pomeni, da na Koglem ni ljudi, ki bi tam stalno živeli.

Preko 70 gospodinjstev je razpršenih po celem hribu, tako da poštar verjetno nima prav lahkega dela. Vikendašev pa je okrog 130. Na Koglo vodijo vsaj tri poti: iz Šmarjete preko Gorenje vasi, Sel ali pa iz smeri Šmarjeških Toplic. Vse so dolge okrog dva

Antonija Povšič je vesela, da je na Koglo pritekla voda.

Koglo, znana dolenjska vinorodna gorica

kilometra, asfaltirane, delno vodijo po gozdu, zato so na njih pogosto pohodniki s palicami, zlasti gosti šmarjških Krkinih term.

Koglo se prvikrat omenja leta 1318 v klevevškem urbarju. Seveda ima na vrhu cerkvico, in sicer sv. Lenarta, ki je srednjeveška gotska stavba. Srednjeveške listine je sicer ne navajajo in v pisnih virih se cerkvica prvič pojavi šele v 17. stoletju, tudi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske.

Posvečena naj bi bila sv. Barbari. Cerkev, v kateri maše potekajo nekajkrat na leto, je bila pred leti obnovljena, že dolgo pa ima urejeno električno zvonjenje, česar je še posebej vesela 70-letna Antonija Povšič, dolga leta mežnarica. Njihov dom namreč stoji tik pod cerkvico. “Bilo je kar naporno, trikrat na dan sem imela to skrb, pa je bilo včasih treba teči z njive, doma spustiti vse iz rok,” pravi Antonija, ki na Koglem živi že 45 let. K Povšičevim se je primožila iz bližnje vasi in če česa, ji dela na kmetiji in v družini s štirimi otroki ni nikoli zmanjkalo.

“A saj sem vedela, kaj me čaka,” pove odkrito in doda, da je sedaj res dobro, ko je pri vsaki hiši avto. Njena snaha, ki se je ob našem obisku ravno odpravljala v službo v novomeško Krko, je poveala, da je morala majhne in bolne otroke nositi še peš v dolino, v Šmarjeto, in potem na primer z avto-

Cerkvica sv. Lenarta

busom v Novo mesto k zdravniku. Zdaj je presrečna, da ima vozniški izpit. Tudi mož je v službi in tako je v večini gospodinjstev na Koglem. Ne gre, da bi se preživljali le z zemljo, ki je tu tudi zelo zahtevna za obdelavo. Na kmetijah imajo v glavnem le kako kravo in teleta, mnoge gospodinje delajo domačo skuto in sir, saj mleka ne oddajajo.

Sicer pa v vasi ni veliko praznih hiš in tudi otrok je kar nekaj. Vsak dan jih v šmarješko osnovno šolo odpelje šolski kombi. Za ceste je tudi pozimi kar dobro poskrbljeno in ob močnem sneženju so hitro prevozne, pravijo Povšičevi. “Čas gre res hitro. Meni je lepo tu gori, čeprav malce odmaknjeno, a se navadiš na mir, čist zrak,” pravi Antonija in pove, da se naselje Koglo šele nekaj let imenuje tako.

“Primožila sem se v Sela pri Zburah, kakor se še sedaj imenuje vas spodaj, zdaj pa je to Koglo.” Ne ve pa, od kod takšno ime. Antonija je več kot vesela, da je lani na Koglo le pritekla voda iz vodovoda, za kar so si prebivalci in vikendaši močno prizadevali še v nekdanji Krajevni skupnosti Šmarjeta.

Prej so vodo v sušnih obdobjih morali na Koglo celo voziti v cisternah. “A kaj, ko tako slabo teče, nima pravega pritiska. Pralni stroj prav težko pere,” pravi ženica in doda, da so za vodovod ljudje dosti prispevali in bo stvar treba popraviti. Sicer pa je z življenjem v novi občini zadovoljna.

Na Koglo, kjer šmarješki vinogradniki vsako poletje zaženejo društveni klopotec in se konec leta že tradicionalno z baklami odpravijo na silvestrski pohod, velja zaviti zlasti v lepem vremenu. Pod cerkvico sv.

Lenarta, kjer si je pri Gregorčičevih že sedaj mogoče pogledati pravi muzej na prostem tradicionalne dolenjske kmečke domačije, je namreč krasen razgled na šmarješko dolino, in to vse do Rake, šentjernejskega konca in Gorjancev.

Besedilo in fotografije:

Lidija Markkel eljj Lidi ja Mar

14 14

NA MLADIH SVET STOJI

priloga dolenjskega lista

Kegljavka Nina Modrinjak

V desetih letih trikrat športnica leta K

o je bilo Nini Modrinjak iz Kanižarice le nekaj let, je popoldneve preživljala na kanižarskem kegljišču. A ne zato, ker ji bi kotaljenje krogel proti kegljem tako priraslo k srcu, temveč zaradi tega, ker je njen oče Janez trener kegljanja. In ko je bila mama popoldne v službi, je oče tako združil treniranje z varstvom otroka.

A ne le Nina, tudi njen oče je odraščal na dvosteznem kegljišču, ki so ga leta 1960 v bližini njegovega doma zgradili kanižarski rudarji. Ko mu je bilo deset let, jim je postavljal lesene keglje, potem pa so mu dovolili, da je smel nekajkrat vreči kroglo. Kot srednješolec pa je začel trenirati. Bil je predvsem sam svoj trener, tekmoval pa je za člansko ekipo, kolikor so mu pač dovolili.

U s p e h i žže e t kku u e n a z a čče te k m o va n ov njj Leta 1998 si je Janez na Fakulteti za šport v Ljubljani pridobil licenco za trenerja, v glavnem pa je treniral mlade osnovnošolske nadebudneže. “Jaz pa sem imela na kegljišču svoj stolček, na katerem sem vztrajala ure in ure in se nisem naveličala opazovati kegljačev. Z devetimi leti sem začela tudi sama trenirati, moj prvi in še vedno edini trener pa je oče. A v začetku mi ni šlo najbolje od rok,” se spominja Nina, oče pa pristavi, da so drugi prej kot on opazili, da je Nina nadarjena za ta šport.

Kako uspešna je, se je kmalu pokazalo tudi na tekmovanjih. Že ko je leta 1999 v kategoriji deklic prvič tekmovala celo leto, je postala državna prvakinja, potem pa so se uspehi kar vrstili. Med drugim je bila v kategoriji deklic državna prvakinja kar štirikrat, po enkrat pa je bila 2., 3. in 4. v državi.

Lani je bila pri kadetinjah v disciplini sprint in v kombinaciji prva, v dvojicah druga, z ekipo Kegljaškega kluba Bela krajina pa je zasedla tretje mesto v državi. Sedaj tekmuje kot mladinka, v Kegljaškem klubu pa je članica prve ženske ekipe, ki tekmuje v 1 A državni ligi.

Nina Modrinjak ima kegljišče skoraj na domačem dvorišču.

prej tudi tekmovala. Priznati pa moram, da je kegljanje zelo garaški, a premalo cenjen šport. Morda ga imajo nekateri še vedno za gostilniški šport, ker so bila kegljišča nekdaj zgrajena ob bifejih. Tudi gledalcev na tekmah je malo. Vem, da se bo odnos do tega športa spremenil, ko se bo tudi v zavesti ljudi nekaj premaknilo. Morda bo prišlo do sprememb, ko bo postal olimpijski šport,” razmišlja Nina.

Da že toliko časa vztraja v kegljanju, je predvsem očetova zasluga. Janez je namreč

prepričan, da je dobro, da se mladi ljudje ukvarjajo s katerim od športov. Bolje pa je, da se s tistim, ki ga že dolgo trenirajo. Kegljanje je bila tudi vez, ki jo je družila z njeno najboljšo prijateljico Sabino Šumar, s katero sta pred desetletjem začeli trenirati in do lani tudi skupaj tekmovali.

Janez in Nina se spominjata, da marsikdaj ni bilo lahko. Ne le zato, ker v Kanižarici niso imeli primernega kegljišča. Tudi zaradi tega, ker so morali marsikdaj poseči v družinsko blagajno, da je šla lahko Nina na državno prvenstvo. A zdaj je veliko boljše.

Drugo sezono v Kanižarici vadijo in tekmujejo na prenovljenem sodobnem štiripasovnem kegljišču, ki ustreza vsem standardom za državna tekmovanja, in tudi s financami je šlo na bolje.

Modrinjakova je že kot 10-letna deklica prejela črnomaljsko občinsko priznanje kot športnica leta. Drugič si je tovrstno priznanje prislužila za leto 2005. Tretjič pa so ji ga izročili pretekli teden, ob črnomaljskem občinskem prazniku. To je bilo gotovo eno lepših daril za njen 19. rojstni dan, ki ga je praznovala prav na črnomaljski občinski praznik. In če si je nekdaj Nina poiskala svoje vzornike med odraslimi, je sedaj ona zgled deklicam, starim toliko, kot je bila sama, ko je začela trenirati. “Pravijo, da bi bile rade kot jaz,” se nasmehne Nina, vesela, da se veliko mladih zanima za kegljanje.

Besedilo in fotografiji:

Bezek ek-Jakše Mirjam Bez ek -Jakše

G a rra a š k i š p o rrtt Nina letos zaključuje Srednjo ekonomsko šolo v Črnomlju, a pravi, da ima dovolj časa tudi za treninge in tekmovanja. Najpomembneje je, da si zna pravilno razporediti čas.

Za nadaljnji študij pa se ni odločila na fakulteti za šport, ampak na ekonomski fakulteti. “Kegljanja ne nameravam pustiti, ampak bo ostal moj konjiček. Seveda bom še na-

Nina z očetom Janezom, ki je njen prvi in še vedno edini trener.

PRI NJIH DOMA

priloga dolenjskega lista

15

Pri Francu Živiču na Malem Vrhu

Pesmi njegovega življenja F

ranc Živič: “Otel spomine bom pozabi, preteklosti obliko dal, mogoče pesem koga zvabi, da se ji s srcem bo predal.” Bili smo pri Francu Živiču, ki je takole v verzih pojasnil, zakaj piše pesmi. “Zakaj pesmi” je tudi naslov ene od njegovih res številnih pesmi.

V prijetni hiški na Malem Vrhu, v majhni vasi čisto blizu Globokega pri Brežicah, ima v svoji sobi zaklad, ki ga ne gre meriti z merami za dolžino, širino, težo in kar je še takih fizikalnih zadev. Po vrsti: na polici so knjige, med katerimi ima častno mesto Prešernov, kot mu pravijo, pisalni komplet, ki ga je Franc dobil od svojih za darilo, ko je izšla njegova knjiga Pesmi mojega življenja.

Malo stran od knjig zlaga rokopise, med katerimi ima tudi še neobjavljene pesmi. Tam ob steni, na katero posije sonce, ko zjutraj pokuka izza - kaj je že tam doli, najbrž zagrebška Medvednica?, stoji miza z računalnikom. O, ta je šele pravo bogastvo. V tej njegovi digitalni zakladnici je še morje neobjavljene poezije, ki jo pesnik še poglablja, pili, ji razpira krila, vanjo daje nove odmerke zgodovine in vpisuje nove spomine na prihodnost. Nad vsem tem je slika, na kateri je roka nekega slikarja visoko razpela v ospredju mostič nad vodo, po katerem pogled potuje na svetlo ozadje platna. Optimizem.

Vse to je doma pri Francu Živiču na Malem Vrhu. Ko sem iz preprostega oblazi-

Delavnica – Frančevo večno zatočišče telesa in duha. Dvigalo v ozadju je naredil kar sam, kar je le ena od njegovih tehničnih inovacij.

njenega sedeža opazoval kratko zgodovino marsičesa, ujeto v vse tisto našteto, je Franc že vživeto pripovedoval, kako je on pesnik in zakaj je on pesnik, a tudi o tem, kako vidi druge ljudi, ki pišejo v verzih in v prozi. “Nekateri pisatelji se ponavljajo. Po cele strani besedila dajejo v svoje knjige iz nekaterih drugih svojih knjig,” je strnil v preprosto ugotovitev očitno celo goro knjig, ki jih je prebral.

Franc Živič piše pesmi o človeku v mnogih njegovih izpeljankah, največ v tistih, ki človeško bitje razkrivajo kot okupatorja, domoljuba, mislečega upravljavca, a tudi ljubitelja narave in bitje, ki ljubi drugo bitje iste vrste. “Moje pesmi so domoljubne, ljubezenske, naravovarstvene, izgnanske in na druge teme. Imam tudi pesmi v prozi,” je rekel in pri tem listal naprej od 150. strani svojih “Pesmi mojega življenja”, ki so izšle z ilustracijami Branka Bogoviča predlani pri Kulturnem društvu Franc Bogovič Dobova – v literarni sekciji Beseda, v katere zavetju Franc beseduje, ubeseduje in recitira.

Domo vina ov V več pesmih Živič slavi GEOSS, da, Geometrično središče Slovenije. Na tej točki osi slovenskega naroda je dramski igralec lani bral njegovo poezijo, kar je takoj imelo posledice. Namreč tamkajšnji domačini Kolenčevi so Živiča takoj povabili in vpisali v svoje kulturno društvo za GEOSS. A Fnjegov duh je po tistem že našel pot še naprej. “Če bi Slovenijo naredili okroglo in ji naredili središče, je to spet GEOSS. GEOSS sem vzel za stičišče, kjer bi se vsi Slovenci srečali in si oprostili vse zamere.

Ta pesem je nova. Posvečam jo Geossu,” je Živič razkril še eno od skrivnosti iz tistega že omenjenega kupa svežih rokopisov.

To so velike stvari: središče Slovenije, Slovenija, domovina. Ali sploh vemo, kaj je domovina? Franc Živič, on je eden tistih, ki domovino čuti kot nekakšno srečo, ki se je rodila nekje v nejasni davnini, ki nas obdaja in ki jo bomo pogrešali. “Jaz obožujem svojo domovino. Rojen sem bil leta 1939.

Bil sem v drugem letu starosti, ko so nas Nemci izgnali. Če ne bi bilo tako močnega odpora med drugo svetovno vojno po Evropi, se ne bi nikoli mogel vrniti v domovino.

Jaz domovine sploh ne bi poznal!” Tako je rekel Franc Živič, ko sva 13. februarja 2009

Franca Živiča so knjige spremljale vse življenje; tudi ko je imel največ dela med stroji, si je ob večerih vzel čas za branje, kar pokažejo že kar prvi trenutki pogovora z njim.

na Malem Vrhu v njegovi hiški razgrnila kot iz kokosa stkano preprogo njegovih spominov in razgrnila pahljačo njegovih včasih kar osupljivih misli o pisanju, umetnosti in življenju.

Pokazal je tudi domačo garažo, v kateri je nekaj desetletij tako rad delal kot avtomehanik, tudi kot obrtnik, in v kateri se še zdaj zelo rad predaja avtomobilskim menjalnikom in zavoram – ta dva mehanska sklopa sta namreč njegova velika poklicna ljubezen. Franc Živič je v garaži pokazal na menjalnik, ki je bil ves lep in ves v zobnikih, ker drugačen ne more biti noben menjalnik tega sveta. Na moj vprašujoči pogled, ki mu je razodeval, da vsakdo ne ve, zakaj lahko avto v nekem trenutku s pretikanjem ročice poženemo vzvratno, je skromno izrekel velike besede: “Nič ni komplicirano, če imaš veselje. Tudi življenje ne, če imaš veselje do njega.” Krasna misel, ki bi jo vpisali kar v kakšen, recimo, Freudov priročnik o življenju in njegovih posledicah.

Besedilo in fotografije:

Martin Mar tin LLuzar uzar

16 16

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Triciklist Egidij Jarc

Izletni denar dal za primež T

opli dnevi bodo na plano privabili motoriste. Do mirnopeškega žegnanja na veliki ponedeljek se je pač treba pripraviti, zima je bila dolga. Po blagoslov se bo spet odpravil Egidij Jarc iz Soteske, in to s triciklom, ki ga občudujejo mnogi že več kot dve desetletji. Jarc je prvi zaoral v tricikelno ledino na dolenjskem koncu, zaradi svojega hroščevega konjička je veljal celo za vaškega posebneža.

V otroštvu se je Egidij s starši, oče je bil cestar, v Sotesko preselil s Smuke; prve štiri razrede je gulil klopi v soteški šoli, potem je hodil v Toplice, v mestu na okljuku Krke se je kot vajenec izučil za kovinostrugarja, za isti poklic je opravil še tehnično šolo in kasneje ob delu postal inženir strojništva. Zamenjal je več služb, nekaj časa je celo učiteljeval, dokler ni v drugi polovici osemdesetih odprl lastno delavnico za brušenje mizarskega orodja, v njej kani dočakati upokojitev, na starost pa ga nikakor ne bo minila žilica, tako pravi, za “šlosarsko” brkljanje.

Prime ž še v e d n o h rra ani ež ve Kot osnovnošolcu mu je delavec v stari soteški žagi, kjer je gater gnala lokomobila, odrezal šesteroogeln medeninast kos in ga preluknjal, Egidij pa je doma iz kovine izpilil čudovit prstan. In ko so šli topliški osmošolci na zaključni izlet, njega ni bilo med njimi; doma se je pretvarjal, kot da gre na morje, v resnici pa se je podal v Novo mesto in izletni denar “pretopil” v primež, ki mu je zvesto služil dolga leta; še zmeraj ga ima, v kratkem ga bo očedil, nakar bo primež dobil zadnje, a vidno mesto v dnevni sobi.

Ko je prešel na svoje, mu je ob delu zmanjkovalo časa za ribarjenje, sploh pa od tedaj, ko je, od malega zagledan v starinske

avte, spoznal, kaj vse je moč narediti iz starega hroščevega volkswagna; na tujem so iz motorja izdelali celo kombajn, lahko letalo, kosilnico, brizgalno, škropilnico … Sredi osemdesetih je bilo hrošča lažje kupiti kot dandanes, Jarc je prvemu odrezal pločevinasto streho in si privoščil kabriolet; vinsko rdeč, zloščen in še zmeraj vozen je na suhem v garaži. Zaradi torzijskega vzmetenja in zračnega hlajenja je hrošč zelo priročen za predelavo v tricikel, zato Jarcu žilica ni dala miru, dokler ni razdrl še enega in se lotil svojega vozila. Na ustrezno ogrodje je vgradil motor, menjalnik in vzmetenje; preostalo, če odštejemo stara hondina kolesa, luči in še kako malenkost, pa je delo njegovih rok, od vzmetenja spredaj, vilic, balance in pedal do držal za noge - da ne naštevamo dalje. Na daleč pa se je ognil plastiki, vse je iz kovine, kromirano.

Tr i c i kkel el izdelan “v pik o” piko Po dva tisoč urah ni več beležil časa, ki ga je porabil za izdelavo tricikla, denarja pa je šlo za četrt novega golfa. Vozilo je bilo nared v dveh letih, z atestom in registracijo sicer ni bilo težav, pol leta pa je čakal na papirje. Nakar Jarca kako leto ni bilo mogoče spraviti s tricikla, od doslej prevoženih okoli štirideset tisoč kilometrov je skoraj polovico opravil v prvem letu. Sicer vozi

V garaži hroščevemu triciklu zima ni prišla do živega; še malo, pa se bosta Egidij Jarc in njegova partnerka Meta, seveda v usnjeni opravi in s čelado, z njim spet popeljala po cestah.

Egidij Jarc s svojim prvim primežem, ki ga je kupil z denarjem za zaključni izlet osmošolcev.

mercedesa častitljivih let, na morje, kjer praviloma šotori, pa se še zmeraj odpravi s triciklom, zato je slednji opremljen s prtljažnimi torbami. Vožnja s triciklom je veliko bolj varna kot z motorjem, na pot pa Jarc ne gre brez dodatnih bencinske črpalke, platin, kondenzatorja, jeklene vrvi za zavore in plin – razen zadnje mu doslej ni odpovedalo še nič, nesrečo, in sicer po krivdi drugih, pa je imel le eno, pred nekaj leti so ga v verižnem trčenju nasadili od zadaj.

Ne le pred desetletji, ko je bil pravcata redkost, tricikel še zmeraj privlači firbčne poglede, pogosto je okoli Jarčevega vozila gneča, dežujejo vprašanja o tem in onem, nekaj zvedavih je že šlo po njegovih stopinjah. Mir pa ima pred policisti, saj vedo, da je vse izdelano “v piko”; če ga že ustavijo, ga v glavnem zato, da si od blizu ogledajo vozilo na treh kolesih. S slednjim nikoli ne divja, tricikel nima ščitnikov za veter, zato je najbolj udobna vožnja pri osemdeset kilometrih na uro.

Jarc ni samo član kluba volkswagnovih vozil, ampak tudi dobrodelnega sklada za pomoč družinam ponesrečenih motoristov, domala ves prosti čas pa se za svojo dušo, kot pravi, ukvarja s predelavo avtov, kajpak volkswagnov; k njim se prihaja odpočit po napornem delavniku. Pred delavnico stoji hrošč iz prve polovice šestdesetih, v njej je na enem podstavku ogrodje za tricikel, na drugem pa štirideset let star kombi, ki ga obnavlja, da mu bo služil namesto prikolice, v soteški gori namreč obdeluje vinograd samorodnega belega amerikana.

Premoženje, ki se mu za noben denar ne bi odrekel, za Jarca nima cene; tak je hroščev tricikel, zanj pravi, da je ob hčeri njegov drugi otrok, ki ga notranje bogati. Pa še vozi se z njim.

Besedilo in fotografiji:

Drago ustja Dr ago RRus us tja

ZANIMIVOSTI

18 18

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Grad Otočec – kot naročen za poroke Grad Otočec je prostor, ki si ga mnogi pari - doma in iz tujine - izberejo za svoj poročni obred. Poleg izjemnih naravnih in zgodovinskih danosti pa ima Otočec tudi ljudi z odličnim znanjem in bogatimi izkušnjami, ki se organizacije poroke lotijo navdušeno in srčno.

“Poroka je dogodek, ki ne prenese improvizacije; pari ob pripravi tega izjemnega dogodka potrebujejo popoln občutek varnosti in popolno zaupanje. Potrebujejo tudi veliko svetovanja in odgovore na nešteta vprašanja v povezavi s poroko. Z veseljem lahko rečem, da jim mi vse to lahko nudimo,” pravi Manca Kerin Vovko. Skupaj s kolegom, ki je vodja kuhinje v Gradu Otočec, Robijem Gregorčičem se spominjata številnih porok, vsaka pa je zgodba zase.

P o rro o kka a z v vss e b i n o Zanimive so tematske poroke, kot je bila nedavna poroka na temo Romea in Julije. Celo svatje so imeli imena likov oz. družin iz Shakespearovega dela. Poseben spomin je vezan na japonsko-slovensko poroko, kar je bil še zlasti zahteven projekt za Roberta – okus nacionalnih japonskih jedi kot spoštovanje do neveste in njenih povabljenih ter nacionalne slovenske jedi zaradi ženina; vse pa seveda na svečan način. “Veseli nas, če imajo pari izdelan koncept, če vedo, kaj želijo.

Potem ustvarjamo na znano temo in pričakovanja še nadgradimo,” pravita. Zanimiva je bila tudi angleška poroka na gradu, ki je trajala tako kot mnoge poroke tujih parov - tri dni. Vključevala je spoznavni večer staršev in svatov, družabne igre, obisk Kostanjevice itd., kar vse je bilo v Mančini organizaciji. Ker Angležem sir veliko pomeni, so si omislili tudi sirovo torto; iz kolutov osmih vrst sirov je nastala po obliki

in po okusu čudovita torta, ki je sodila k penini tik po civilnem obredu. Pa tudi sicer je klasična poročna torta deležna vse pozornosti; v zadnjem času je pogosto okrašena s svežimi vrtnicami, obogatena z različnimi svetlobnimi učinki, predvsem pa sočna in tudi po okusu čudovita!

Tudi rrazk azk ošna azkošna jansk egett ari arijansk janskaa vege po jedina pojedina Tudi za popolne vegetarijance in celo za tiste, ki jedo Manca in Robi poskrbita za sanjske le presno hrano, so poroke. na Gradu Otočec pripravili nepozabno poročno pojedino; od koktajlov z bučkami in jagodami dalje. Ne le ženin in nevesta, tudi svatje, ki sicer niso bili vsi vegetarijanci, so bili navdušeni. Zanimiva je bila

Nepozabne poroke na Otočcu Da bodo vaši prvi koraki na skupni življenjski poti res nekaj posebnega, izberite za enega najlepših dni v vašem življenju čudovito okolje romantičnega Gradu Otočec.

Za izrek besedice »da« lahko izbirate med sedmimi pravljičnimi poročnimi protokoli.

Veseli dogodek boste lahko s svati proslavili na poročnem slavju v: • restavraciji Tango (do 200 oseb), • restavraciji Gradu Otočec (do 50 oseb), • restavraciji Hotela Šport (do 100 oseb) ali • na prostem, na grajski terasi ali zeleni grajski jasi (možnost postavitve šotora).

Otoški kuharski mojstri vas bodo navdušili z bogato ponudbo poročnih kosil ali večerij. Na vašo željo poskrbimo tudi za glasbeni in spremljevalni program.

In še posladek. Darilo za mladoporočenca, ki imata pogostitev na Otočcu - prva poročna noč v gradu. Ugodnosti pri nočitvah pa bodo deležni tudi svatje.

Naj bo najlepši dan nepozaben…

Doživite ga na Otočcu.

Hoteli Otočec, tel.: 07/ 38 48 600, manca.kerin@terme-krka.si, www.terme-krka.si

POSEBNA PRILOGA tudi poroka, kjer je vsaka miza imela ime ene od držav in temu je bil prirejen tudi jedilnik … Pa poroka v rdečem … Zanimiva pa bo tudi poroka več parov hkrati, ki jih druži skupni šport; to šele pripravljajo in je seveda za organizatorje zanimiv in velik izziv, saj bosta na Gradu Otočec tako obred kot tudi poročno slavje.

P o rro o č n a n o č v g rra adu Še tako nenavadna zamisel poroke je za Manco in Robija samo izziv in veselje. “Predvsem pari iz tujine naročijo svojo poroko več kot eno leto prej. Trenutno smo precej zasedeni, saj je večina terminov polnih tja do avgusta,” pravi Manca. Vsaka poroka je dogodek zase, ki se mu v celoti posvetijo. Ljudje so zadovoljni s konceptom, da so poroke na eno uro – tako je dovolj časa, da se obred in pogostitev odvijeta v miru. “Opažamo, da je letos zelo priljubljen obred poroke, ki smo ga poimenovali “Poroka na sanjavi Krki”.

Sicer pa nudijo več vrst obredov – od klasične poroke pa do najbolj glamurozne, imenovane viteška poroka. Poroke so lahko zelo intimne, z le nekaj gosti (pa vendar z nič manj priprav) ali pa s številnimi svati. Pri tujcih je navada, da si svatje sami plačajo pot in bivanje, poročna pogostitev pa je seveda breme ženina in neveste. V Gradu Otočec si lahko omislite civilno poroko z manjšo pogostitvijo, vendar pa so najbolj zadovoljni tisti gostje, ki imajo pri njih celoten paket – od poroke do poročnega slavja z nočitvami. Na eni sami lokaciji dobijo tako celoten paket uslug, tudi brezplačno prvo zakonsko noč v luksuznem grajskem apartmaju na Gradu Otočec.

Sicer pa ima Otočec več lepih lokacij za poročna slavja - v gradu, na jasi ali pa v Restavraciji Tango oz. v Hotelu Šport.

Po h vale in zah va l e hv hv Mnogi svatje se vračajo na Grad Otočec - ali na lastno poroko ali kot turisti. Očara jih okolica, navduši jih organizacija, osvojita jih kulinarika in visoka profesionalnost. Gostitelji so seveda zelo veseli številnih pohval in zahval, ki jih prejemajo in ki potrjujejo njihovo kakovost v zelo zahtevnem mednarodnem prostoru.

Lidija Ježž Lidi ja Je

priloga dolenjskega lista

19

ZABAVNA GLASBA

V zlatem baržunu in beli svili - sanjska poroka na gradu Mokrice Grad Mokrice slovi kot priljubljeno prizorišče za mnoga doživetja. Tudi za poroko, saj si je tam večno zvestobo obljubilo že mnogo parov. Poroka v očarljivem okolju gradu Mokrice, bodisi pod oboki viteške dvorane, v senci stoletnih platan ali kar sredi golf igrišča, je resnično nepozaben dogodek. sredi golf igrišča na čisto poseben, svoj način. Poročno slavje vama lahko priredijo tudi v svečani dvorani Barbara s teraso in pogledom na grajski park ali pa kar sredi parka.

Odmaknjena od vsakdanjega delovnega utripa nudi lokacija Mokrice še mnogo več: sproščanje v grajskem masažnem salonu, sprehod v čudovitem naravnem okolju dvestoletnega angleškega parka ter pokušino vin v grajski kleti, igro golfa na enem najlepših igrišč v Sloveniji …

Na dosegu roke vse, kar si poželi srce …

Kjer je vsaka poroka poseben izziv ….

Možnosti organizacije poroke na Mokricah so skorajda neomejene: vožnja s kočijo, nežna zvočna kulisa kvarteta kljunastih flavt in zvoki citer, morda ognjemet …

Grajski ambient je že sam po sebi nekaj posebnega, vendar pa je na mokriškem gradu možno pripraviti pravo sanjsko poroko. Mladoporočenca se lahko odločita za obred v senci stoletnih platan ob kapeli Sv. Ane, ali pa za viteško poroko v grajskem atriju s pridihom srednjega veka, kjer vama bodo pripravili poročno pojedino in jo postregli v razkošnih srednjeveških oblačilih. Bolj romantične duše bodo navdušene nad nočno okrasitvijo gradu z baklami. Vsi strastni privrženci golfa lahko v svojem priljubljenem športu uživajo tudi na svoj poročni dan in si obljubijo večno zvestobo na zelenici

Za nepozabne poročne dni poskrbi sanjski poročni paket razvajanja za dva, ki vključuje tudi obisk bližnjih Term Čatež, kjer se lahko prepustita toplemu objemu vode v termalnem raju. Nič lepšega ni od zaljubljenega igranja z valovi, osvežitve pod slapovi in prijetnega čofotanja v bazenih pod kupolami zimske Termalne riviere, kjer bosta zagotovo odkrila vajin kotiček za sprostitev. Privoščita pa si tudi edinstvene rimsko-irske kopeli, kjer bosta uživala v blagodejnih učinkih tople termalne vode, pilingu in masaži ter zračnih in parnih kopeli, ki vaju bodo popeljale na nepozabno in sproščujoče dveurno romantično popotovanje v dvoje v zdravilni svet sprostitve telesa in duha.

Pravijo, da je zakon, sklenjen na gradu Mokrice, trden in da traja večno, enako kot je trden in večen sam grad. Ob letu, dveh ali

desetletju pa vaju vabijo, da se ponovno vrneta na Mokrice in obudita spomine na pričetek vajine pravljice.

Projekt obnove kompleksa Hotela Golf Grad Mokrice je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESSR.

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

21

Rože vse povedo Jelka Bayer Tavčar ima že 13. leto svojo cvetličarno in vsa ta leta izdeluje tudi poročne šopke. Pravi, da v njeni cvetličarni nimajo le velike izbire rezanega cvetja, ampak dajejo velik poudarek tudi cvetju in zelenju iz narave. To pa je zaželeno tudi za poročne šopke.

Oblikovanje poročnih šopkov je za vsako cvetličarko poseben izziv in hkrati prav posebno veselje. Rože imajo na poroki svečano mesto, zato neveste namenjajo izbiri cvetja, barvam in obliki šopka veliko pozornosti. Njihove želje morajo biti dosledno vpletene v poročni šopek, pravi Jelka. “Iz prakse lahko rečem, da se pri izbiri cvetja in barv neveste v glavnem prilagajajo letnemu času. Poročni šopek pa je hkrati tudi odsev neveste; odločitev, kakšen bo šopek, izhaja iz njenega navdiha,” pravi Jelka Bayer Tavčar.

O d k rroglice oglice do klasik e klasike Oblika poročnega šopka sledi modnim smernicam bolj kot vse ostalo. Modni so glamurozni povešujoči šopki, v katere je ponavadi vpletenih več eksotičnih cvetlic, še zlasti so za take šopke priljubljene orhideje. Te so v pretežno beli barvi, priljubljene pa so tudi orhideje sorte “vanda”, ki jih krasijo veliki lila cvetovi. Za tovrstne šopke pa so zelo primerne tudi kale in lilije. V povešujoče šopke

Jelka Bayer Tavčar

sodijo tudi posebna zelena dekoracija, kot je bršljan, razne trave, ki se lepo povešajo, ali pa drobno cvetoči jasmin. Pomembni pa so tudi trakovi, ki tudi pri ostalih šopkih pridobivajo na veljavi.

V zadnjem času so priljubljeni tudi šopki v obliki kroglice, ki jo nevesta nosi kot torbico. Kroglasti šopki so najpogosteje sestavljeni iz vrtnic, zelo primerne in lepe pa so tudi marjetice.

Večni pa so t.i. bidermajer šopki. Klasični so z rdečimi vrtnicami, ki simbolizirajo močno ljubezen, sicer pa je pri teh večnih šopkih fantaziji odprta pot. “V zadnjem času opažam, da se vse več nevest odloča za sijoče, žareče šopke v oranžni barvi. Včasih so šopki v različnih odtenkih iste barve in se prelivajo od zelo svetle do intenzivnejše. Bidermajer šopki so lahko iz ene sorte rož ali pa so sestavljeni iz različnih cvetov. Šlajer, ki je bil nekoč med cvetlicami, je danes kot zunanji venec šopka,” pravi. Menjajo se torej detajli, bistvo klasičnega poročnega šopka pa ostaja.

Ker so ti odsev letnega časa, se od pomladi pa do pozne jeseni med poročnim cvetjem znajdejo tudi travniške rože in zelenje, ki ga nevesta lahko nabira tudi skupaj z Jelko.

N e v e sstt a z d v e m a š o p kko oma ve Iskane so prav vse rože – od eksotičnih (kot so že omenjene orhideje) pa do kale in večnih vrtnic ter travniškega cvetja. Zanimive so tudi vse barve. Ni več nenavaden bordo ali zelo pisan poročni šopek. Jelka Bayer Tavčar pa pravi, da se pri poročnih šopkih raje izognejo modrim cvetovom, seveda pri gojenem rezanem cvetju, ki v originalu ni te barve. V takih primerih predlaga raje lila izvedbo šopka, s katerim so ponavadi neveste tudi zelo zadovoljne.

Marsikatera nevesta se odloči za dva šopka; tistega, ki ga ima pri poročnem obredu, želi marsikatera zadržati, posušiti in spraviti za vedno, zato potrebuje še duplikat, ki ga vrže preko rame in z njim razveseli bodočo nevesto … Drugi šopek pa je dobrodošel tudi takrat, ko se nevesta odloči za velik povešujoč šopek, s katerim je težje izpeljati obred metanja čez ramo. Izkušenj s poročnimi šopki ima Jelka Bayer Tavčar zares veliko in zato lahko pri njej dobite pravi nasvet.

22 22

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

ORGANIZACIJA POROKE

Da bo nepozabno, ne smemo ničesar pozabiti!

Sanjsko delo Sabine Šimc iz Šmarjete je organizirati poroke, omogočiti nevestam in ženinom najlepšo obleko z izbranimi dodatki in pripraviti nepozaben dogodek. Ta vključuje vse - od oblikovanja vabil, konfetov in dodatkov (vključno z dekoracijo za avtomobile) do cvetja itd. Pomembni deli poroke so seveda svečan obed, poročna torta in pecivo ter kakovostna živa glasba. Poskrbeti pa je treba tudi za album in vse pogosteje tudi za film s poroke. Poroka je projekt, ki ga Sabina Šimc začne temeljito pripravljati že pol leta pred svečanim dogodkom, v zadnjih mesecih pa se seveda intenzivnost priprav skokovito povečuje.

Ker je Sabina Šimc redno zaposlena, je za organizacijo porok, svetovanje ob tem dogodku in za izposojanje poročnih oblek odprla dopolnilno dejavnost z imenom Da-ma. Ko je zasledila, da uveljavljena izposojevalnica poročnih oblek zaradi upokojitve lastnice zapira svoja vrata, je odkupila obleke in se z velikim veseljem podala v poklic, ki se ji je že od nekdaj zdel zanimiv in vabljiv. V dobrem letu si je nabrala že precej izkušenj. “Do sedaj sem imela več strank iz drugih krajev, celo iz Gorenjske, za enkrat pa je še manj zanimanja za izposojo oblek in organizacijo porok v domačem

okolju,” so njene začetne ugotovitve.

Veseli jo, da je pomagala pri poroki tudi domačinki, ki sicer živi v Italiji, kjer so tako obleke kot obredi zares bogati. “Sama izdelu- Sabina Šimc jem različne poročne konfete, naprsne šopke in druge dekoracije, ki jih prilagodim obleki,” pravi. Vse, kar sodi k poroki, si lahko stranke ogledajo v Da-mi – od dekoracij za avtomobile v obliki velikih, prilagojenih srčkov pa do najmanjše podrobnosti.

Seveda pa k njej prihajajo tudi neveste, ki si želijo obleko samo izposoditi. Na voljo ima 150 poročnih ženskih oblek in nekaj moških. Ženske poročne obleke so pretežno bele, v zadnjem času pa so pogumneje dopolnjene s kakšno živahnejšo barvo, na primer z rdečo. V taki kombinaciji so nato tudi podvezice, dekoracije v obliki šopkov za svate itd. Zanimiva je tudi ponudba klobukov, ki segajo od čisto klasičnega do zanimivo in pogumno “posebnega”. K poročni obleki sodi tudi razkošen plet ali bolero iz umetnega belega krzna. Bogata izbira zadovolji še tako izbirčen okus. Obleko Sabina sama prilagodi meram neveste in ji tudi sicer skuša ustreči v njenih željah in pričakovanjih. Vsaki posebej se posveti, zato je vesela, če jo prej pokličejo in se dogovorijo za termin. Za vsak obisk si želi rezervirati veliko časa, saj se zaveda, kako pomemben je ta korak. Obleče tudi otroke, ki spremljajo nevesto in ženina, tudi za njih je izbira barv in stila oblačilc zelo pestra. Pravi, da bo ponudbo poročnih oblek še razširila.

Svečane obleke pa pri Sabini lahko izberete tudi za birme in obhajila. Vse več je tudi povpraševanj po maturantskih oblekah, toda žal za enkrat teh še nima v svoji ponudbi. V prihodnje, ko bo morda organizacija porok z izposojo svečanih oblačil njena osnovna dejavnost, pa bo na voljo tudi to.

IZPOSOJA POROÈNIH OBLEK ORGANIZACIJA POROK

Organizacija porok zabav obletnic Izposoja poroènih obhajilnih in birmanskih oblek Izdelovanje suhih ikeban in aranžmajev

SABINA ŠIMC s.p. Šmarjeta 57 GSM: 031/771 488

Izdelovanje vabil konfetov nadprsnih šopkov

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

23

Na poroko z rožo v laseh Poročni dan se ponavadi prav zaradi pričeske začne zelo zgodaj.

“Skoraj praviloma neveste to noč slabo ali malo spijo, kar je seveda posledica nervoze pred tako pomembnim dnem. Toda za pričesko in ličenje je to slabo. Še dobro, da se prej dogovorimo in preizkusimo, kakšna naj bo poročna frizura.” Pravijo v Salonu Klavdija.

Tam najprej “testirajo” frizuro, ki bo krasila nevesto na poročni dan.

Nekatere imajo izdelano sliko, kaj želijo, druge še iščejo najboljšo možnost. “Okvir za nevestino frizuro in ličenje je jasen: videti mora biti nežno, svečano in sproščeno hkrati,” pravi Klavdija. Poudarja, da za nevestine frizure tako rekoč ni modnih zapovedi – kar odgovarja njenemu obrazu in njenemu karakterju, je edini zakon. Če ima nevesta ravne lase in ji taka frizura odgovarja, naj bo tudi na poročni dan z ravnimi lasmi, ki pa jih Klavdija in njene sodelavke lahko z majhnimi zvijačami in izbranimi dodatki naredijo svečano in enkratno. “Dekleta pogosto mislijo, da morajo imeti na poročni sliki skodrano frizuro, moje mnenje pa je, da to ni potrebno, če tudi sicer nikoli ne nosijo take frizure.” Za “ravno” svečano poročno pričesko je včasih dovolj posebno spet pramen las, bleščica ali razkošnejša sponka … Tudi krajšo pričesko se da oblikovati v zelo svečano – ali z dodatki, včasih pa tudi z lasnimi vložki. Za vložek pa lasje le ne smejo biti preveč kratki. Vendar pa je tudi povsem kratka frizura lahko še kako poročna! Izbrani dodatki, sponke z “draguljčki”, bleščice, rože ali pa t.i. “krokodilčki” pomagajo tudi kratke lase oblikovati v svečano frizuro. Neveste imajo rade v laseh tudi sveže rože – vrtnice oz. cvet, ki ga imajo tudi v

poročnem šopku. Manj kot nekoč je kronic in tiar, saj so tudi poročne frizure vse bolj naravne.

P o rro o č n a p r i čče e s kka a je poseben izziv Klavdija ima veliko lepih spominov na neveste, ki jim je oblikovala frizuro in jih je tudi naličila. “Spomnim se zanimive neveste z živo rdečimi lasmi, ki si je izbrala oranžno poročno obleko; bila je zelo lepa in cela je kar sijala.” Neveste si ponavadi privoščijo vsaj eno “probo” frizure – takrat preizkušajo dodatke, posebne nianse, barve itd. Težje pa je, ko se pojavi povsem neznan obraz in želi posebno poročno frizuro. Klavdija se spominja ne več rosno mlade neveste iz Nemčije, ki si je na Otočcu izbrala najbolj slavnostno poroko. S seboj je prinesla lasni vložek v povsem drugi barvi, kot so bili njeni kratki lasje. To je bil za frizerko kar težak preizkus.

Treba je bilo najti ustrezen ton za prilagoditev barve njenih las barvi lasnega vložka. To je bila prva zelo težka naloga, druga pa je bila pričvrstitev lasnega vložka na precej kratke lase in narediti frizuro, ki si jo je nevesta omislila. Z veliko truda se je na koncu vse dobro izteklo – pričeska je bila glamurozna in čvrsta hkrati, nevesta pa seveda zelo zadovoljna.

S o l zze e s rre e čče e ne sme a z m a z a t i m a kke e-upa ejj o rra Vse - frizura, obleka in ličenje - mora biti usklajeno s karakterjem neveste. Le tako se bo zares dobro počutila in sproščeno uživala na svoj poročni dan. Zato ne sme biti naličena preveč vpadljivo, še zlasti ne, če se tudi sicer dekle ne liči ali vsaj ne izraziteje. Mora pa biti make-up kakovosten, da bo obraz dolgo sijal, da solze sreče ne bodo razmazale oči in da bodo, kljub poljubom, usta ostala sveža in ravno prav obarvana,” še dodaja Klavdija.

VRTNARSKI KOTIČEK

ZDRAVSTVENI KOTIČEK

26 26

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Kuhinje z veliko novostmi V pohištvenem salonu Baims je celo spodnje nadstropje namenjeno kuhinjam.

“Naše stranke lahko izbirajo med kuhinjami znamk Gorenje, Lipa, delno Marles in pa kuhinjami Atrium -proizvajalca iz Ljutomera,” pove direktorica Bernarda Djolevič. Osredotočili so se na kuhinje višjega in delno srednjega cenovnega razreda, ki poleg visoke kakovosti ponujajo tudi trendovske oblikovne rešitve. “Trend je visoki sijaj tako belih kot tudi živo barvnih kuhinj.

Delovni pulti so lahko iz neobčutljivega in po barvah ter obliki zelo prilagodljivega kerocka ali pa klasični v imitaciji lesa ali kamna. Stene med spodnjimi in zgornjimi omaricami, ki so bile dolgo obložene z manjšimi kuhinjskimi ploščicami, dobivajo novo podobo. Tudi tu so zdaj moderne večje ploščice, kar daje elegantnejši videz in je tudi glede čiščenja bolj funkcionalno. Lahko pa je ta del stene oblečen v kerock ali pa v steklo različnih barv. Kuhinje manj izrazitih barv dopolnjuje živahnejše steklo,” pripoveduje naša sogovornica.

Izkušnje kažejo, da smo pri odločanju za novo kuhinjo, ki jo seveda kupimo za daljše obdobje, precej previdni. Izrazitejše barve so bolj v dekorativni vlogi, kot dopolnilo kuhinji,

ki je pretežno umirjenih barv. Predvsem pri obnovi kuhinj v starejših hišah ali vikendih se tudi mlajši pari radi odločijo za t.i. podeželski stil kuhinje. Nekateri pari pa se odločajo za izrazito modno, trendovsko kuhinjo, ki jo seveda lahko najdejo v Baimsu.

Č rrni ni hladilniki in nape ele v i zzo orji ev s tte “Največ novosti, ki so opazne tudi na oko, doživljajo kuhinjski aparati. Predvsem gospodinjski aparati Gorenje imajo prepoznavno linijo Pinini Farina, ki predstavlja črne ali snežno bele hladilnike, pečice in mikrovalovne pečice. Še vedno so na voljo ti aparati tudi v priljubljeni srebrni, toda trend so črni ali snežno beli, ki so prosto stoječi. V oblikovnem smislu je zanimiva tudi Oraito linija, ki je tudi cenovno dostopnejša. Bernarda Djolevič pa nam je pokazala tudi zanimive rešitve kuhinjskih nap, ki postajajo prave skulpture. “Še zlasti v večjih kuhinjah, ki imajo štedilnik v t.i. otoku, pridejo te nove nape še posebno do izraza.

Osvetljavi je pri napah namenjene veliko pozornosti, s čimer lahko v kuhinji dosežemo posebne svetlobne učinke. Nekatere nape so prav umetelno oblikovane, druge celo nekoliko poslikane.

Izberete si lahko napo, ki deluje kot elegantna slika ali kot prav posebna lučka ali pa celo napo s televizijo in DVD. Odslej ima napa, poleg osnovne funkcije, ki jo tudi stalno izboljšujejo, lahko hkrati lastnost svetilke, okrasnega predmeta ali pa celo televizije. Tako lahko gospodinja ob

kuhanju mimogrede spremlja svojo priljubljeno TV oddajo.

S t e k l e n a kku uhin njj a Proizvajalci nenehno delajo na izboljšavah. Pri vedno priljubljeni kuhinji podeželskega stila so s posebnimi postopki dosegli plemenit star videz, notranjost take kuhinje pa je na najsodobnejši ravni - od vodil dalje. Sicer pa so zdaj moderne kuhinje izrazito čistih linij, ki delujejo že kot laboratorij. Novost pri teh so skriti ročaji oz. nevidno odpiranje – na dotik. Zadnji sejem pohištva v Milanu je kot hit predstavil stekleno kuhinjo, ki jo je mogoče naročiti tudi v Baimsu, saj jo izdeluje njihov poslovni partner iz Ljutomera. Sicer pa so pri vseh proizvajalcih kuhinj možna naročila posameznih delov tudi izven standardnih mer.

Tako je mogoče do popolnosti opremiti vsak kuhinjski prostor. Novosti so tudi pri jedilnih mizah; okroglih miz tako rekoč ni več, aktualne pa so večje mize strogih linij.

“Pri obnovah ali novogradnji je dobro vedeti, kje bodo stali posamezni aparati, da je napeljava popolnoma prilagojena. Baims nudi tudi svetovanje na domu; tako dobi stranka najboljše rešitve glede celotne postavitve in izbire kuhinje. Natančno načrtovanje kuhinje je zelo pomemben del naročila kuhinje; vsak detajl je treba dobro premisliti, saj je nakup kuhinje za posamezno družino nakup desetletja ali celo desetletij.

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

27

28 28

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Lepa in praktična kopalnica Salon Doming na Markljevi cesti v Novem mestu predstavlja v sodobnem razstavnem salonu veliko izbiro vsega, kar potrebujemo za kopalnico, ponuja pa tudi inženiring s celotno izvedbo. “Vse manj je povpraševanja po čisti klasiki, ki je je tudi

Dejan Nečemer

v našem salonu le za vzorec. Vendar pa se stranke rade odločajo za kombinacijo zelo trendovske in delno klasične kopalnice,” pravi Dejan Nečemer.

Pri kopalnici še vedno najprej “padejo v oči” ploščice. Te so še vedno večjih dimenzij in glede na preteklo sezono barvno manj žive. Še vedno je moderna temno rjava barva, imenovana “wenge”. Veliko je enobarvnih ploščic, nekaj pa je tudi ploščic z vzorci, ki delujejo kot slika ali tapiserija.

Manj je tudi obrob in drugih dekorativnih elementov oz. okrasnih ploščic; te so zamenjale barvne kombinacije in kombinacije reliefnih in gladkih ploščic. Popolnoma belih ploščic skoraj ni – so le odtenki te, ki jih kombiniramo z ostalimi barvami, še zlasti intenzivnejšimi. Ploščice so kakovostnejše obdelane in večina jih je že lasersko rezanih; s tem je spoj boljši, videz lepši in tudi čiščenje je lažje.

V novejših, zelo modernih hišah se stranke določajo za razgibano postavitev ploščic, ki so vezane na posamezni del kopalnice – pri prhi so ploščine postavljene po celi višini, pri školjki in bideju nižje. Ta stopničasta postavitev ploščic pa ima lahko tudi zelo mehke, okrogle linije. Deli sten, ki niso obloženi s ploščicami, pa so pobarvani z vo-

doodporno barvo latex. Vse več je tudi vzidanih kopalniških omaric.

P rre e d n o sstt i z i d a n e p rrh he Namesto klasične tuš kabine se vse bolj uveljavljajo zidane kabine. Te ne potrebujejo tuš kadi, zahtevajo pa, da je ta del pravilno izoliran (z materiali, ki jih uporabljajo tudi za bazene) in da so pravilno izbrani sifoni. Dodatni premaz na steklenih vratih omogoča, da se na njih voda ne zadržuje oz. da kapljice spolzijo, zato se vodni kamen na steklu ne nabira. Za prhe so zanimive t. i. lubenice ali “rainshower”, ki omogočajo naravnejši tok vode, saj pritekajo kapljice vode kot iz deževnega oblaka.

Pri novogradnjah se odločajo stranke za velike kopalnice s prho in kadjo, pri renovacijah starih in manjših kopalnic pa se od kadi ponavadi poslovijo in se raje odločijo za sodobno prho. Minimalizem se najbolj odraža pri armaturah, ki ponujajo nekaj zanimivih novosti. Pipa, iz katere priteče voda v obliki slapu, je vse bolj iskana. Vse več pa prodajo tudi podometnih pip.

P rre e v i d n o s č i sstt i l i Vse pa je treba, kot opozarja Dejan Nečemer, pravilno negovati in čistiti. Pogosto

POSEBNA PRILOGA gospodinje uporabljajo premočna čistilna sredstva in lahko poškodujejo krom. Zato priporoča, da nabavijo ustrezno čistilo od proizvajalcev armatur; to prakticira tudi Kolpa.

Med umivalniki je vse več zanimanja za sklede – kamnite, steklene, kovinske –, ki so postavljene na odlagalno površino. Bideji in školjke pa so večinoma viseči, kar pri-

priloga dolenjskega lista

naša več odlik: lažje čiščenje, več prostora in tudi lepši videz.

Stenska wc školjka mora vedno imeti konstrukcijo, oporo. Opora pa je pri samostoječem kotličku zadostna, če je stena debela vsaj 6-7 cm. Pri kotličku, ki nima konstrukcije, pa mora biti stena debela vsaj še enkrat več, kot je sam kotliček, torej okoli

29

25 cm. Pri knauf stenah pa se kotliček, če je le mogoče, namesti na konstrukcijo knaufa, sicer pa je treba postaviti dodatno ojačitev, na katero se lahko privijači kotliček.

Ponudba za kopalnice je velika, prednost pa imajo materiali in izdelki, ki so kakovostni, trajnejši in ki se jih enostavno in lepo čisti.

30 30

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Star parket lahko večkrat obnovimo Samostojni podjetnik Dejan Celič iz Cerovega Loga dobro ve, kako zelo postaja parket cenjen in priljubljen. Njegovo podjetje je registrirano za polaganje vseh vrst podov – od PVC talnih oblog, itisonov in tapisonov do laminata in seveda različnih parketov.

Vendar je, še zlasti v stanovanjih in družinskih hišah, parket v veliki prednosti. “Glede na visoko kakovost t.i. gotovih parketov se vse več strank odloča prav za te. Še vedno je sicer iskan tudi lamelni parket, ki je v povprečju za 30 odstotkov cenejši od gotovega klasičnega parketa, vendar je klasični parket v prednosti in mislim, da se zanimanje še povečuje,” pravi.

Z a p a rrk ke t n i v eč ome ev ve ejj i tte Našteva odlične lastnosti, ki omogočajo tudi postavitev talnega gretja pod parket, kar je seveda aktualnejše pri novogradnjah, pa vodoodporne lastnosti posebnega parketa, zato ni redko, da parket polagajo tudi v kuhinje in celo v kopalnice. Vabljive pa so tudi različne izvedbe, barve in seveda različne kakovosti parketov. “V zadnjem času je najbolj iskan bambusov parket. Čeprav je iz eksotičnega lesa, je cenovno sprejemljiv in tudi zelo kakovosten. Na voljo je v dveh barvah – ali zelo svetel ali pa temnej-

ši, ki je tudi nekoliko bolj iskan,” pojasnjuje Dejan Celič. Precej dražji pa so parketi iz visoko kakovostnega lesa, kot je tik ali merbov. Zaradi odličnih lastnosti je to les, ki je primeren celo za v jahte. Zaradi kakovosti in zanimivega videza pa ga marsikdo želi tudi v svojem domu. Ker je parket naložba za več kot eno generacijo, je tudi dražja investicija smiselna,” razmišlja naš sogovornik.

I z sstt a rre ega no vo ov Veliko pa je tudi naročil za obnovo starega parketa, še zlasti v blokovskih stanovanjih, kjer je zaradi manjše kvadrature težje izpeljati popolno zamenjavo tal. Ta zahteva izpraznjenje stanovanja in še dlje traja.

“Vedeti je treba, da zahteva več časa polaganje lamelnega parketa ali navadnega klasičnega parketa. Polaganje gotovega parketa pa je hitro – v dveh do treh dneh je delo opravljeno. Sicer pa se v starejših stanovanjih stranke najpogosteje odločajo za obnovo starega, še dobro ohranjenega parketa,” pravi. Dejan Celič meni, da je klasičen parket mogoče v njegovi življenjski dobi petkrat popolnoma obnoviti. “Če gre za starejši parket, ki je še postavljen v obliki t.i. ribje kosti, se sčasoma pojavijo večje razpoke med fugami. V takem primeru je postopek obnove parketa sledeč: parket zbrusimo in razpoke oz. fuge zakitamo z ustrezno maso in lakom, kar ponovimo trikrat. Potem

Dejan Celič

parket še trikrat polakiramo in rezultat je na dlani.”

Nič v eč rib o sstt i ve bjj e kko Mojster tudi pravi, da danes parketa ne polagajo več v obliki ribje kosti oz. da to počnejo le v primerih spomeniško zavarovanih prostorov oz. v prostorih, kjer je treba slediti nekdanji obliki.

Nekoč zelo priljubljeni laminat danes izgublja svoje simpatizerje. Tudi tisti, ki ga imajo, ga ponavadi želijo zamenjati s parketom. Ljudje si želijo v svojem domu lepa, kakovostna in trajna tla, ki jih je lahko vzdrževati in so okras domu. Vse te lastnosti pa združuje parket. Sicer je tudi pri nabavi tega treba imeti nekaj znanja, saj so danes parketi že tako specializirani, da je treba vedeti, kaj točno potrebujemo. Tako se izognemo nepotrebnim stroškom; kupiti moramo optimalno kakovost in optimalno debelino parketa. Kaj pa je za konkretno stanovanje ali hišo optimalno, je dobro vprašati mojstra.

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

5 razlogov ZA rolete!

Rolete so ne le tradicionalno temveþ tudi realno najpogostejše uporabljeno senþilo na slovenskih tleh.

Vedno, ko gradimo novo hišo ali kadar prenavljamo objekt, moramo že v zaþetni fazi planiranja razmisliti, kakšno senþenje prostorov želimo imeti. Zakaj se je dobro odloþiti za rolete?

1. Prihranek toplote Rolete so pri nas najbolj poznano in uveljavljeno senþilo, ki ponuja senþenje z zunanje strani stekla. Šþitijo nas pred radovednimi pogledi, pred agresivnimi sonþnimi žarki, pred vetrom in ostalimi vremenskimi neprijetnostmi.

Ko je zunaj vetrovno in hladno, mora biti znotraj še posebej prijetno toplo. Ker je energija dandanes zelo dragocena, moramo še posebej poskrbeti za dobro izolacijo našega doma. Poleg zidnih tudi okenske površine oddajajo toploto in zato dober gospodar že pri gradnji hiše pazi, da so te izgube þim manjše. Pri spušþenih roletah lahko privarþujemo do 30% energije.

2. Varnost pred vlomi Statistiþno je dokazano, da si

vlomilci najraje izberejo hišo brez roletnih sistemov. Tako si lahko v miru ogledujejo inventar in imetje. Ob samem vlomu pa nimajo praktiþno niþesar, kar bi jih oviralo pri njihovem namenu.

Zaprta roleta dokazano podaljša þas vloma in poveþa hrupnost.

Pri roletnih sistemih na motorni ali daljinski pogon za dodatno varnost med dopustom ali prazniki poskrbi elektronska ura s funkcijo nakljuþnega odpiranja in zapiranja rolet, kar daje vtis, da je v hiši vedno nekdo doma.

3. Razširjena funkcionalnost Rolete je možno naroþiti tudi v kombinaciji s komarnikom ali senþilom iz tekstila. Komarnik je idealna zašþita pred insekti – sploh pa bo to nepogrešljiv dodatek v vroþem obdobju, ki prihaja.

4. Udobje s pritiskom na gumb Udobje in enostavnost bivanja ter varnost so za veþino od nas najpomembnejši kriteriji, da se doma dobro poþutimo. Roþno upravljanje na trak ali palico vse bolj izpodrivajo naprednejše rešitve z motornim in daljinskim upravljanjem. Tehnološki napredek dandanes omogoþa vgradnjo

motorja v roletno omarico, ki lahko s stenskim stikalom, daljinskim upravljalnikom ali samodejno prek ure ali raznih senzorjev zapira in odpira rolete.

Vsi ti sistemi so tudi cenovno dostopni.

5. Individualni izgled Barvno harmonijo na fasadi lahko idealno ustvarite prav z roletami. Ker so omarice lahko vidne tudi takrat, ko so rolete dvignjene, so odliþen oblikovalski element vaši hiši.

Omarice rolet so dobavljive v tradicionalno oglati ali moderno zaokroženi obliki. Veþ izbire za vas pa omogoþa posebna barvna kolekcija podjetja ROLTEK, ki obsega veþ kot 350 barvnih odtenkov.

Pri vašem ponudniku oken vprašajte za rolete Roltek, ali pa nas pokliþite na 01 / 724 00 00.

I N FOM AT Obišþite podjetje ROLTEK na sejmu DOM med 3. in 8. marcem. Letos jih boste našli na dveh lokacijah: v avli in na zunanji lokaciji.

31

32 32

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

AKCIJA DOLENJSKEGA LISTA IN STUDIA AKTIVITE

Spremenite življenjski slog – napovejte boj proti celulitu in odvečnim centimetrom Skoraj ni ženske, ki ne bi imela težav s celulitom, odvečnimi centimetri ali prekomerno telesno težo. Hujšanje in odprava celulita sta ponavadi povezana z veliko mero odrekanja, od shujševalnih kur in telesnih vadb pa vse do mazanja s kremami proti celulitu.

Na Dolenjskem listu smo se odločili, da bomo s pomočjo Studia Aktivita - franšizne enote iz Novega mesta (in z njihovimi napravami) dvema srečnicama pomagali do popolnejše postave brez napornih odrekanj.

Dva meseca bosta v Studiu AKTIVITA na Cikavi v Novem mestu deležni terapij z visoko tehnološko opremo Tri-Active laser metodo in Sillueta Kavitacijo – ultrazvočno metodo za zdravo in hitro odpravo maščobnega tkiva oziroma terapij, kjer bosta izgubljali odvečne centimetre na točno tistih mestih, kjer si to najbolj želita, napotkov za zdrav način prehranjevanja (kamor spadajo tudi jedilniki) in raznolike telesne vadbe, ki bo krepila njune mišice ter porabljala odvečne maščobe. Njun napredek boste lahko spremljali v Živi.

Kaj je T Ac t i v e laser me Trr i --A ve ett o d a ?

Triactive laser je v principu Dermodynamic metoda in zajema lasersko stimulacijo, krioterapijo (hlajenje) in vakuum masažo. Skupna točka vseh teh lastnosti je hitrejše izgorevanje maščobe v celicah, pomaga pri nastajanju novega kalogena v koži in vezivnega tkiva, pospeši cirkulacijo in izločanje tekočine oziroma negativnih toksinov iz telesa. Na ta način se zelo uspešno znebimo tudi celulita.

Celulit ni samo estetski, temveč tudi zdravstveni problem. Moti cirkulacijo in razmerje snovi v tkivu, doprinese k degeneraciji vezivnega tkiva, slabi metabolizem celic in doprinese k nakopičenju toksinov in tekočine v telesu ... Ponavadi moderni človek nima jasne predstave o svojem telesu in preventivno delovanje oziroma razmišljanje, kako bi z vadbo, zdravo prehrano in motivatorji ter nego telesa ohranil zdravje, ni njegova navada. O telesu začne resneje razmišljati šele, ko se pojavi estetski problem, ki pa je istočasno lahko že zdravstveni problem.

Tu je prva odgovorna vloga terapevta, da svojega klienta usmeri v razmišljanje za skrb za svoje telo, da poskrbi za svoje zdravje, izgled, ki vključuje tudi rešitev problema z odvečnimi kilogrami, celulita, maščobe ali “uvele” kože in podobno. V bistvu ga vodi k boljšemu zdravju, tako fizičnemu kot mentalnemu.

Da bi bila terapija uspešna za vsakega posameznika, je treba oblikovati individualni program, ki je za vsakega posameznika neobhoden in ga morata skupaj s terapevtom spoštovati.

Funkcije Dermodynamic metode:

LASER direktno razbija maščobne celice, okrepi limfo in krvno cirkulacijo, pomaga pri ustvarjanju novega kolagena, ki je pomemben za to, da koža ne visi, ko izgubljamo odvečne kilograme, pomaga pri ustvarjanju novega vezivnega tkiva, uničuje toksine. Po laserskem tretmaju se debelina celulita oz. maščobe na površju bistveno zmanjša že po prvem obisku. Zmanjša se na bokih, zadnjici, trebuhu, ledvenem predelu, rokah, okoli kolen ... To je odvisno od tega, na katerem področju se terapijo izvaja. Opažen je tudi nastanek novih krvničk.

VAKUUM MASAŽA dodatno krepi metabolizem celic in sintezo kolagena ter vezivnega tkiva ter tudi ostale učinke laserja, kot sta lifting učinek in zgladitev, posledično pa seveda ustvarja lepši videz kože. Pomen liftinga je, da z lasersko stimulacijo dobesedno dvignemo npr. povešeno zadnjico, trebuh ...

KRIOTERAPIJA (hlajenje) pomaga pri odpravi oteklin in pospeši izločanje viška tekočine. Ta pri bolečem celulitu, ki je lahko že zdravstveni problem, zmanjšuje bolečino in občutljivost kože.

Pri delu na obrazu se že po prvem obisku vidno zmanjšajo gube na vratu, okoli oči in ustnic.

Dobljeni rezultati so dolgoročni, če enkrat mesečno ponovimo vzdrževanje in pa seveda upoštevamo vse, kar smo se v terapiji naučili.

K a j j e kka a v i tta a c iijj a ?

Kavitacijo so odkrili nedavno in brez pretiravanja jo lahko imenujemo prelomnica v reševanju problematike celulita ali prekomernih oblog maščobnega tkiva na posameznih delih telesa. Je neinvazivna, brez bolečin in stranskih učinkov, saj ne prizadene okoliških tkiv, kot so žile, živci in vezivno tkivo. Po kavitaciji se lahko klient takoj vrne k vsakodnevnim obveznostim ali aktivnostim. Je idealna rešitev za vse, ki želijo izboljšati svoj videz, vendar pa se nočejo ali iz kakršnih koli drugih razlogov ne morejo odločiti za kirurški poseg.

Sillueta, zasnovan na napredni tehnologiji kavitacije, omogoča natančno odstranjevanje lokalne (trebuh, zadnjica, stegna, boki, ko-

ZDRAVSTVENI KOTIČEK

lena, zgornji del rok ...). problematike celulita in maščobnih oblog brez dolgotrajnega okrevanja, brez oteklin, edemov, alergij. Rezultati so vidni že po eni sami terapiji, saj zmanjšamo obseg kritičnega predela telesa tudi do 5 cm.

Najboljše rezultate dosežemo s petimi terapijami kavitacije na ciljno izbranem predelu telesa (trebuh, boki, stegna, kolena ...) v kombinaciji z ostalimi metodami oz. anticelulitnimi postopki. Med vsako terapijo in po njej je skozi ves dan v presledkih potrebno popiti zadostno količino tekočine (voda, nesladkani čaj, limonada), prepovedane pa so gazirane pijače in seveda alkohol. Po vsaki terapiji je priporočena telesna aktivnost vsaj eno uro, po končanih terapijah pa se je treba dovolj gibati in zdravo prehranjevati. Še posebej priporočamo plavanje, tek, nordijsko hojo ...

Po kavitaciji se količina maščob zmanjša in koža postane ohlapna, zato jo je treba učvrstiti in tonus kože utrditi z laserjem.

Kavitacija ni primerna za ljudi, ki imajo težave z ledvicami in jetri, za sladkorne bolnike, nosečnice, doječe matere, z vsadki, srčnimi težavami, za ljudi z boleznimi kože (alergije) ...

Vas je zamikalo? Si tudi vi želite v poletne dni z lepšo postavo?

Prijavite se s spodaj izpolnjenim kuponom in priložite svojo fotografijo celega telesa.

Izmed prispelih prijavnic bomo do 9. marca izbrali dve srečnici, ki bosta s pomočjo Dolenjskega lista in Studia Aktivita iz Novega mesta prišli do lepše postave. Akcijo bomo spremljali v Živi, prilogi Dolenjskega lista.

1SJ OBLVQV QBLFUB Y LBWJUBDJKB UFS LPNQMFUOB MBTFSTLB UFSBQJKB

HSBUJT PCJTLB

JO JOEJWJEVBMOJ KFEJMOJL 7". 10%"3*.0 $&-05/0 ):109* 5&3"1*+0 (3"5*4

34 34

priloga dolenjskega lista

AVTO TIMES PREDSTAVLJA

Test: golf VI 2,0 TDI

Niz se nadaljuje s številko 6 V

saka nova generacija, ki na krilih uspešnosti svojih predhodnikov prihaja na cesto, je deležna velike pozornosti. Ravno tako je tudi z novim golfom.

Novinec mora biti moderen, prepoznaven, klasičen, eleganten in brezčasen do te mere, da se razlike glede na predhodno generacijo komaj opazijo. Vse to in še več je novi golf. Je preprost, nemško natančen in prepoznaven na prvi pogled.

Vsi prav dobro vemo, kako izgleda legendarni hrošč, ki je do srede sedemdesetih let prihajal tudi s TAS-ovih tekočih trakov v Sarajevu, pozneje pa so ga še dolgo časa izdelovali v Mehiki. Hrošč je v tistem času že postal legendaren, a se je leta 1974 pričela pisati nova zgodba: prišel je golf. Mnogi lastniki hrošča so si želeli avto z normalnim gretjem in prezračevanjem, več prostora za potnike in prtljago ter zmogljivejši in modernejši motor. Golf je ponujal vse to in bil glede na hrošča zares povsem nov in radikalno drugačen.

V dobrih 34 letih, kolikor je na trgu, si je priboril poseben status, saj se celoten kompakten razred danes imenuje po njem (golf razred). Do danes jih je bilo prodanih več kot 26 milijonov.

P rre e p o z n aav v e n n a p rrv vi pogled Najslavnejši izdelek podjetja iz Wolfsburga in eden največjih fenomenov avtomobilske industrije se sedaj predstavlja v svoji šesti generaciji. Morda nekoliko prezgodaj, a konkurenca je dvignila tempo, VW pa očitno ni želel pustiti niti najmanjšega dvoma o tem, kdo je glavni v razredu.

Od prvih fotografij naprej se lomijo kopja o tem, ali je to res povsem nov avto ali le temeljita predelava pete generacije. A vam lahko iz prve roke povem, da je kljub prepoznavnemu izgledu to zares povsem nov avto. Je občutno bolj dinamičen od predhodnika, ob tem pa stilsko močno vezan na družinske modele: sprednja stran spominja na scirocca, zadaj pa boste prepoznali detajle iz družinskih SUV modelov, kjer imam v mislih predvsem nove luči, ki le naglašujejo estetiko vozila. Kar zadeva mere, je novinec celo za 5 mm krajši, zato pa za 20 mm širši glede na predhodnika, medtem ko sta višina in medosni razmak ostala nespremenjena. Za 12 mm je skrajšan sprednji previs, medtem ko je zadnji podaljšan za 7 mm. Še največ novosti boste opazili v notranjosti. Nova sta armaturna plošča in volanski obroč. Navdušujejo na otip mehki materiali in odlična končna obdelava. Izgled merilnikov je prevzet iz passata CC, kjer v osrednjem delu dominirata merilec hitrosti in vrtljajev. Znotraj merilca hitrosti je pokazatelj nivoja goriva, medtem ko je pokazatelj temperature motorja znotraj merilca vrtljajev. V osrednjem delu so vsa stikala in prikazovalniki postavljeni v tri nivoje, so pregledni in lahko dostopni tako vozniku kot sovozniku. O odlični ergonomiji ponovno nima smisla izgubljati besed, morda le podatek, da je voznikov sedež vzdolžno nastavljiv za 31

Ikona, simbol, avtomobil mladih, srednjih, starejših …, nekaterim je všeč, drugim ne, a to je avto, ki so ga do sedaj prodali v več kot 26 milijonih primerkov in si je s tem priboril poseben status v avtomobilski industriji.

cm ter po višini za dobrih 6. Tudi za prtljago je dobro poskrbljeno, saj je v prtljažniku prostora od 350 do 1305 litrov.

N a j š i b kke e j š i d i zze el jih ima 1 10 11 Trenutno sta golfu namenjena dva dvolitrska dizelska agregata z močjo 81 kW (110 KM) in 103 kW (140 KM). Sam sem preizkusil šibkejšega, ki pa je v vseh pogledih zadovoljil moja pričakovanja. Še najbolj me je navdušila zvočna izolacija, saj motorja v notranjosti sploh ne slišiš. Dobre so tudi vozne lastnosti, saj vozilo na cesti odlično „leži“, niti več zaporednih kratkih zavojev ga ne spravi iz takta. Pri pretiravanju bo iz zavoja pričel bežati nos vozila, kar pa je značilno za vsa vozila s sprednjim pogonom, a dogodek je enostavno popravljiv, saj na pomoč priskoči tudi sodobna elektronika.

Novi golf je tu. Ali je na njem narejen le redizajn ali je to povsem nov avto, je čisto vseeno. Novinec zadržuje vse pozitivne lastnosti svojega predhodnika, ob tem pa dviguje kakovost na precej višjo raven, kar pomeni, da se zgodba o uspehu nedvomno nadaljuje. On ostaja vodja v razredu. Tako je že več kot trideset let in ni razloga, da bi sedaj pokleknil. Še več, močno je odskočil od konkurentov!

Borut Štajnaher Bor ut Št ajnaher

Te h n i č n i p o d a t k i Motor: štirivaljen, turbo dizel, vbrizg preko skupnega voda, štirje ventili na valj; prostornina: 1968 ccm; najvišja moč: 81 kW/110 KM; največji navor: 250 Nm pri 1500-2500 vrt/min; dolžina: 4199 mm; širina: 1786 mm; višina: 1479 mm; medosna razdalja: 2578 mm; masa/nosilnost: 1290/530 kg; prtljažnik: 350/ 1305; najvišja hitrost: 195 km/h: pospešek od 0 do 100 km/ h: 10,7 s; povprečna poraba na 100 km: 6,6 l.

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

35

Anica Bajuk

Andrejeva mama M

etlika se je kopala v megli, na Radovici pa je bilo že zjutraj sončno, da bi lahko ulivali zvonove.

Bajukovi živijo v hišah, ki imata lep razgled na dolino pod seboj. Zakonca Anica in Martin ter Andrejev mlajši brat Branko bivajo v lepo urejeni hiši le streljal od nove, kjer si je spletel gnezdo Andrej.

Fant, ki ga poznajo ljubitelji narodno–zabavne glasbe po dveh izdanih zgoščenkah: Pri stari zidanici in Nocoj sem prvič bil pri njej ter po številnih nastopih po vsej Sloveniji, da o sodelovanju v radijskih in televizijskih oddajah sploh ne izgubljam besed.

“S starši sem živela na Talčjem Vrhu pri Otovcu, kjer sem tudi končala dva razreda osnovne šole. Ko smo se preselili v Kot pri Semiču, sem hodila v semiško osnovno šolo.

Vmes pa še v Črnomelj. Ko sem šla peš, me je bilo strah iti čez most na Otovcu. Zgodilo se je, da sva imela prav na mostu z vlakom bližnje srečanje. Zelo me je bilo strah. Šolsko torbo sem vrgla z mostu, oprijela sem se stebra in čakala, kaj bo. Na srečo se ni zgodilo nič hudega, a še danes mi je neprijetno, ko se spomnim tega dogodka. Materi in očetu se je rodil še moj brat Mirko, ki živi z mamo v Kotu pri Semiču. Ima dva sinova, zaposlen pa je v semiški Iskri.”

Ž e lljj e s o e n o , ž n o sstt i p a d rru ugo … ož mo “Želela sem v administrativno šolo, pa se je obrnilo drugače. Moja starša sta delala v Beti Metlika, zato sta me vpisala v tamkajšnjo tekstilno šolo. Zdržala sem le pol leta.

Ni me veselilo postati šivilja. Očetova sestra, moja teta Malka Rozman, me je nagovorila, da sem šla delat v Dom počitka. Šla sem in že triintrideset let delam tam. Je naporno, a tudi po svoje lepo. Jaz sem zadovoljna z njimi, oni so zadovoljni z menoj, pa gre. Človek mora biti skromen, rad moraš imeti ljudi. Potem imajo tudi oni tebe radi. To je velika sreča. Pa še zdravje, s katerim pa se ne morem najbolje pohvaliti.”

N a sstt ala je mlada dr užina … dru “Ko sem se poročila, sem bila stara devetnajst let. Dan po mojem dvajsetem rojst-

nem dnevu sem rodila Andreja. To je bilo leta 1979. Veliko veselje mi naredita z obiskom Andrejeva sinova, ki večkrat dnevno pritečeta k meni. Simon je starejši, Luka pa mlajši. Branko, ki je bil rojen 1982. leta, še ni poročen. Mož Martin se ukvarja z zidarstvom in do upokojitve bo moral delati še kar nekaj let.”

Ob v e z n o sstt i , v e s e lljj e , bv ve njj i č k i … ko n “Rada berem. Nekdaj sem se ukvarjala z ročnimi deli, zdaj ne več. Obdelujemo njivico, da pridelamo zelenjavo. Brez izjem: delamo vsi. Ne bi bili Radovci, če ne bi imeli vinograda, čeprav je naš bolj za vzorec kot za kaj drugega. Mož Tine je v njem več kot jaz.

Med trte grem le, ko je grozdje zrelo, da se do sitega naužijem slastnih jagod. Služba mi vzame veliko energije. Naporno je.”

K a j p a A n d rre ej ?

“Bil je živahen, a ne hudoben fantiček.

Glasbo je imel rad že v vrtcu. Zanjo ga je navdušila “tršica” Pepca Kočevar, ki je znala igrati na harmoniko. Navdušila, kaj navdušila, zastrupila ga je z njo. Martin mu jo je moral kupiti, saj veste, takšno majhno iz plastike. Nosil jo je v vrtec, dokler mu nismo kupili klaviatur. Začel je obiskovati tečaje. Mož ga je vozil v Semič k Malna-

riču, pa na Težko Vodo in v Novo mesto.

Vsak učitelj je kaj prispeval k njegovemu napredku. Je samokritičen in zahteven do sebe. Ne da se odpraviti kar tako, zato so bila štiri leta njegovega glasbenega usposabljanja in izobraževanja kar naporna. Izpopolnjeval se je tudi v petju. Harmoniko je vlekel cel dan, da sva bila z možem že malce zaskrbljena. Bala sva se, da bi preveč trpela šola, učenje. A se je vse dobro izteklo.

Vesela sem, da je uspel. Veliko nastopa. Rad se udeleži prireditev, kjer je treba komu pomagati. Vsako leto igra otrokom s posebnimi potrebami, tistim, ki se udeležijo počitniškega tabora na Želebeju. Nastopati je pričel z Janezom Pezdircem kot Duo baron, že nekaj let pa ima trio, poimenovan Ansambel Andreja Bajuka. Pridružil se jima je kitarist in pevec Jože Muc z Lokvice.

Pred njimi je še dolga in uspešna pot.”

Muca, ki je dremala v kotu kuhinje, se ni menila za najino klepetanje. Prav tako je imel malo priložnosti kaj reči Andrejev oče Martin, ki je ves čas pogovora sedel za mizo. Ko sem odhajal, me je vprašal, če mi lahko natoči liter belega, ker črnega da nimajo. Spomnil sem se stare mame, ki mi je velikokrat rekla: “Vzemi, če ti kdo kaj ponudi.” Domov sem prinesel liter dobrega radovčana.

Toni Gašperič

36 36

PIKIJEV KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Skrb za ustno higieno ter preventiva zobnih obolenj pri psih in mačkah Z

daljšanjem življenjske dobe psov in mačk ter razvojem medicine postaja vedno pomembnejša preventiva zobnih obolenj in ohranjanje ustne higiene tudi pri naših ljubljenčkih. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi ohranjamo zobe in dlesni v optimalnem stanju, da lahko kar najdlje služijo našim ljubljenčkom.

Proces nastajanja zobnih oblog pri naših ljubljenčkih poteka pravzaprav enako kot pri ljudeh. Sprva nastanejo mehke zobne obloge, ki jih imenujemo zobni plak, v te obloge pa se postopno odlagajo minerali, ki spremenijo mehke obloge v trde, imenovane tudi zobni kamen. Do tega prehoda lahko pride že v nekaj tednih.

Zobni plak je rumenosiva obloga, sestavljena iz sline (beljakovin) in iz bakterij.

Takoj ko pridejo površine zob v stik s slino, jih prekrije nevidna plast (pelikula), ki omogoča lepljenje bakterij, le-te so pa vedno prisotne v slini. Bakterije se hitro množijo in lahko vdrejo v dlesni okoli zob, če jih ne čistimo. Zobne obloge so najpogosteje tudi povzročitelji ustnega zadaha (halitosis). Navadno je to prvi znak, ki ga lastniki opazijo. Seveda se neprijeten zadah iz ust našega ljubljenčka lahko pojavi tudi zaradi drugih vzrokov, ki jih je tudi potrebno izključiti.

Zobne obloge so vedno tudi idealno gojišče bakterij. Te se iz površine zob širijo v žep ob robu dlesni in po vsej ustni votlini. Posledica je vnetje dlesni ali gingivitis. Živali z gingivitisom in stomatitisom nimajo apetita, raje jedo mehko hrano, to pa le še pospeši nastajanje oblog. Če se mehkih zobnih oblog tudi v tej stopnji ne odstrani, se vnetje iz dlesni razširi na kosti okoli zob in povzroči parodontalno bolezen. Zobje postanejo majavi, boleči, pojavi se zobna gniloba in vnetje obzobnih tkiv. V tej fazi bolezni je nujen stomatološki poseg, ki zajezi kaskado propadanja struktur v ustni votlini.

Na zobeh sta prisotna plak in zobni kamen, rob dlesni je rdeče zažarjen – gingivitis.

Zobni kamen in vnete dlesni pri mački.

Pree m rruu K rržičnik žičnik,, dr. vet. med.

V esna Pr žičnik

Mineralizirane zobne obloge lahko odstranimo le s stomatološkim posegom v veterinarskem centru.

Zobovje psa brez zobnega kamna, dlesni so dobro prekrvavljene in brez znakov vnetja.

dlesni. Redno čiščenje zob nekajkrat na teden preprečuje, da bi iz mehkih zobnih oblog nastale trde, mineralizirane, ki jih lahko odstranimo le še pri stomatološkem posegu s posebnimi ultrazvočnimi odstranjevalci.

Priporočljivo je navaditi psa oz. mačko na čiščenje zob že v mladosti, ko so zobje še zdravi, oblog je malo, živali pa se tudi navadijo na to. Pri mačkah je redno ščetkanje nekoliko težje izvedljivo, predvsem zaradi njihovega karakterja, so pa na voljo številne encimske paste tako za mačke kot tudi za pse, ki odstranjujejo mehke zobne obloge brez mehanskega ščetkanja. Na tržišču pa so tudi številni priboljški, ki ob žvečenju odstranjujejo mehke zobne obloge in zmanjšujejo neprijeten zadah.

V današnjem času se vsi zavedamo, kako pomembna je redna ustna higiena, in ne smemo pozabiti, da velja enako tudi za naše ljubljenčke. Ob obisku pri veterinarju vprašajte za kakšen nasvet v zvezi z ustno nego, saj tudi za težave z zobmi velja, da je preventiva vedno boljša od kurative.

Dlesen in alveolarna kost bosta ostali zdravi, če se s ščetkanjem redno odstranjuje mehke zobne obloge. Tudi pravilna izbira prehrane je pomemben dejavnik.

Trda in briketirana hrana že ob aktu hranjenja čisti zobne obloge, zato imajo psi in mačke, ki so hranjeni predvsem z briketirano hrano, manj zobnega kamna in vnetja

ZABAVNA GLASBA

priloga dolenjskega lista

37

Kalskee & Echobe

Razcvet belokranjske rap glasbe D

* Kalskee alias Bojan Pašič je doma iz Kala pri Semiču. Star je tri desetletja, po poklicu je “štromar”, po duši pa računalničar. Z glasbo se ukvarja večino svojega življenja. Začel je s harmoniko, nato s klaviaturami, nadaljeval pa s produkcijo elektronske glasbe in rapanjem. Prvi posnetki so nastali leta 1998, leta 2002 pa se je prvič predstavil z umetniškim imenom Kalskee. Od tedaj je posnel en avtorski CD, enega je izdal z Echobejem, na enem so izšli remiksi, naredil pa je tudi precej glasbenih podlag za druge slovenske raperje. * Echobe alias Erik Lamut prihaja iz Dragatušu v Beli krajini. Rojen je davnega leta 1984. Opravil je poklicno maturo na gostinski šoli v Novem mestu, trenutno pa je zaposlen v Sun Rollerju v Kanižarici. Z rapom se ukvarja že kar lep čas. V tem času je nastalo ogromno pesmi in se spletlo ogromno poznanstev. Sam pravi: “Če me še ne poznate, to še ne pomeni, da sem nov na sceni. Pomeni le, da me še niste imeli priložnosti spoznati.”

Kako se je vse skupaj pričelo?

Kalskee: Preden me je rap potegnil vase, sem se preizkusil tudi v drugih zvrsteh, od narodno-zabavne, preko rocka do elektronske glasbe, ampak to ni bilo to. Vedno sem se počutil preveč omejen in ujet v neke kalupe, ki jih določa posamezna glasbena zvrst. Z rapom se lahko daleč najbolje izrazim, saj ponuja praktično neomejene možnosti pisanja besedil, tematik in stilov podajanja. Imam tudi najbolj odprte roke pri ustvarjanju glasbenih podlag, uporabljam lahko poljubne inštrumente, prave ali sample.

Ključna je svoboda ustvarjanja.

Echobe: No, desetletnica mojega delovanja se zelo hitro bliža. Začetki so bili zelo okorni in celo življenje se učim. Doumel sem nekatere reči, o katerih na začetku sploh nisem razmišljal, ter si pridobil zelo veliko tehničnega znanja, od uporabe programov, zvoka do opreme ter dobrih in slabih izkušenj z nastopi in glasbo. Že od malih nog pišem poezijo, pojem, igram. Rap glasba mi je dala priložnost, da počnem vse to naenkrat. Kaj boljšega bi si sploh še lahko želel?

Je Bela krajina raperjem pisana na kožo?

Kalskee: Mislim, da okolje niti ni tako pomembno. Bolj je pomembno, da ne sediš cele dneve doma, kjer se ponavadi nič ne dogaja.

Bela krajina je popolnoma drugačen vir navdiha kot kakšno mesto, kar pa ne pomeni, da je boljša ali slabša. Kar se mene tiče, je čisto OK. Echobe: Rap, kot vemo, izhaja iz urbanih področij, rojen je na betonu ameriških getov.

Vendar se je razširil preko oceana na vse strani.

Ko padeš enkrat v objem rapa, te ta ne spusti več. Jaz sem se začel ukvarjati s to glasbo, ker mi je bilo zanimivo in me je zanimalo, kako bo preživela v tej naši dolini. Danes rap srečamo povsod, vabijo nas na prireditve, predstave ...

Rekel bi, da se je zadeva kar prijela, celo babicam je všeč in ko nas kakšen stric, ki je že malo v letih, pohvali, mi je to vredno več, kot če bi bil svetovno slaven.

Katere vsebine zajemajo tvoji teksti?

Kalskee: Vse, kar mi pade na pamet. Od osebnih stvari, ki se mi v danem trenutku zgodi-

jo v življenju, družbeno kritičnih tem, predstavljanja sebe in svojega okoliša, pa vse do zafrkancije in igranja izmišljenih vlog. Le ljubezenskih tem se poizkušam izogibat, saj mi pocukran rap ne leži.

Echobe: Vsako obdobje v mojem življenju je bilo zaznamovano z nečim. To se najbolje vidi, če poslušate albume iz let med 2002 do 2007.

Klošar pozicija je album, poln zafrkancije in kritiziranja družbe, brez česar rap ne more obstajati. Armageddonya je temačen album, kot pove že ime, ki se že zelo spogleduje s politiko in problemi družbe v današnjem času. Danes spet delam pesmi, v katerih se malo ponorčujem iz aktualnih stvari in se nekako dotaknem problemov s pravo mero humorja, da je stvar zanimiva.

Na kakšen način ustvarjaš glasbo?

Kalskee: Zelo različno. Včasih me ideja udari kot strela z jasnega, včasih pa se preprosto usedem in začnem pisati rime, iz katerih se počasi razvije neka rdeča nit, nato pa posledično nastane skladba. Glasbene podlage delam ločeno od besedil, in to z zvrhano mero improvizacije.

Uporabljam prave inštrumente, pa tudi sample.

Echobe: Moji možgani imajo zjutraj vesele urice, ker imam dopoldne največ idej. Torej, ko dobim idejo, jo zapišem na listek ali mobitel. Ko se tega nabere, pretipkam vse na računalnik v datoteko. Ko se odločim, da bi nekaj naredil, odprem datoteko ter začnem zlagati ideje skupaj kot lego kocke. Navadno takrat, ko slišim dobro podlago, že približno vem, kakšen tekst gre zraven.

Koliko pesmi si doslej že napisal? Na katere si najbolj ponosen?

Kalskee: Štel jih nisem, ampak verjetno jih je že tam nekje okrog sto. Seveda niso vse posnete. Še posebej sem ponosen na novejše, še neobjavljene skladbe, ampak o njih bom raje kaj več povedal kdaj drugič.

Echobe: Ne vem, koliko pesmi sem doslej ustvaril. Približno 7 do 8 CD-jev, bi lahko rekel. Še posebej sem ponosen na zadnji album Armageddonya iz leta 2007, v katerega sem vložil približno tri leta dela. Čeprav je temačen, je izpadel točno tako, kot sem si zamislil. To mi je ležalo na duši, to sem moral dati ven. K sodelovanju me je povabil tudi Trkaj. Gre za pesem, v kateri pojemo skoraj vsi slovenski raperji.

Najpomembnejši nastopi?

Kalskee: Najpomembnejši so tisti, na katerih spoznaš zanimive nove ljudi. Glasbo delam iz veselja, zato mi ni tako pomembno, če me posluša deset ali tisoč ljudi. Seveda je super občutek, če je občinstvo številčno. Kljub temu pa raje vidim, da peščica poslušalcev res uživa in sodeluje z mano, kot da se velika masa dolgočasi.

Echobe: Nastopov je bilo veliko, od majhnih klubov in odrov na prostem do slabo ozvočenih prireditev. Morda sta mi svoj čas največ pomenila ljubljanska nastopa, in sicer na RTV Slovenija v oddaji TLP v “5 minut slave” ter nastop na Kongresnem trgu. Danes mi je bolj pomembno, da me ljudje začutijo in razumejo, kaj jim poskušam povedati.

Bi šel ustvarjat izven naših meja, če bi imel za to možnost?

(FOTO: RUDI VLAŠIČ)

anes bomo podrobneje spoznali delovanje dveh belokranjskih raperjev, ki sta s svojimi pronicljivimi skladbami v preteklih letih že večkrat močno opozorila nase.

Mlada belokranjska raperja Kalskee in Echobe.

Kalskee: Bi, predvsem iz radovednosti in novih izkušenj. Verjetno pa bi se slej ko prej vrnil v Slovenijo. Slovenski rap ima nekaj, česar nima noben drug - slovenski jezik. Ta še zdaleč ni tako izkoriščen v rap glasbi kot na primer angleščina in to me izredno privlači. Žal pa naš jezik ni preveč uporaben za tujino.

Echobe: Mislim, da ne. Svetovna slava in prepoznavnost ni to, kar iščem in si želim. Vedeti je treba, da pride s tem velika odgovornost, ogromno dela, zadevi se je treba posvetiti, če hočeš, da ti uspe. Biti medijsko izpostavljen pa je tudi dvorezen meč. Kakor hitro te ljudje in mediji ponesejo v zvezde, te lahko še hitrejše tudi potunkajo in potem moraš s tem živeti.

Raje imam, da me ljudje poznajo kot preprostega človeka in razumejo sporočilo, ki ga nosim.

Pričakuješ, da se boš z rap glasbo ukvarjal tudi čez 10, 20 let?

Kalskee: Nihče ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Si pa tega želim.

Echobe: Pred dvema letoma sem se odločil, da v bistvu opustim rap in pisanje, ker mi je vse skupaj začelo presedati, imel sem premalo svežih idej, vse je postalo rutina. Torej sem pač razglasil raperski pokoj ter nehal. Učinek je bil pa ravno obraten, dobil sem ogromno nastopov in pričel pisati rime kot po tekočem traku. Zdaj s Kalskeejem pripravljava nov projekt, ki bo izšel po letu 2010. S časom se ne omejujeva, ker si je za umetnost treba vzeti toliko časa, kolikor ga potrebuješ.

R udi Vlašič

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: Morje in nebo.

Med prejetimi odgovori smo izžrebali Ireno Varl iz Kamne Gorice.

Novo nagradno vprašanje: Navedite imeni krajev, od koder prihajata raperja Kalskee in Echobe. Odgovore s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 16. marca, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali na elektronski naslov tajnistvo@dollist.si. Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

38 38

DOMAČE VIŽE

priloga dolenjskega lista

Miha Veselič

Iz fanta še nekaj bo S

tar je petnajst let, a na vprašanje, koliko časa se že ukvarja z glasbo, odgovori: “Šestnajst let.” Pomeni, da je fant duhovit. Namazan z vsemi žavbami, kar za zabavljača, ki muzikant mora biti, ni slabo. Doma je iz Čuril pri Metliki, obiskuje pa prvi letnik programa farmacevtski tehnik v Šolskem centru Novo mesto. V šoli mu gre dobro, zagotavlja, tisti pa, ki so ga že slišali igrati, pravijo, da iz fanta še nekaj bo. Pa naj to pomeni kar koli že.

Čez teden mi je najpomembnejša šola, glasba pride na vrsto ob koncu tedna. Deset let že igram klaviature, osem mesecev pa raztegujem frajtonarico, zraven pa še pojem. Torej sem komplet, ki izpolnjuje vse pogoje za dobro razpoloženje. Veščino igranja me že nekaj mesecev uči Pavle Malnarič s Krupe pri Semiču. V roke me je dobil že s kar nekaj izkušnjami, zato hitro napredujeva. Mama je nekdaj igrala na klavir in klavirsko harmoniko. Ko je odnehala, sem pričel jaz. Talent imam torej najverjetneje po njej. Moj oče je navdušen čebelar in upokojeni policist, kar nima z glasbo nič skupnega, če odmislimo, da mora ustavljeni šofer pihati v “frulico”, ki mu jo pomoli pod nos “modri angel”. A moram priznati, da je prav oče tisti, ki me pri mojem ukvarjanju z glasbo najbolj podpira, za kar sem mu hvaležen. Skrbi skoraj

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: V Kolpo.

Med prejetimi odgovori smo izžrebali Slavka Medveda iz Straže.

Novo nagradno vprašanje: Iz katerega materiala je izdelana belokranjska narodna noša? Odgovore s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 16. marca, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali na elektronski naslov tajnistvo@dol-list.si. Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

za vse, predvsem pa za finance, zato se ni bati, da bom obogatel. Zraven je skoraj na vseh mojih nastopih. Pomeni, da je moj lastni šofer, ozvočevalec, telesni stražar in zelo oster kritik.

Miha je ponosen, da je nastopil s Heleno Blagne Zaman, ko je bila gostja Zimskih uric.

Tudi slikal se je z njo in fotografija krasi njegovo sobo. Tam bo visela, dokler si ne bo izbral dekleta. Takrat bo sliko s Heleno zamenjal s sliko, na kateri bo s svojo izvoljenko. Veliko nastopa na rojstnih dnevih, obletnicah, na različnih prireditvah v občini. Že drugo leto sem igral na platoju pri Gali, ko so tam rajale pustne maske iz sprevoda osnovnošolskih otrok. Letos se mi je pridružila Silvija Šterk, pevka z Otovca.

Silvija je dijakinja 4. letnika zdravstvene šole v Šolskem centru Novo mesto. Tam sva se tudi spoznala. Poje tako narodno– zabavne pesmi kot tudi dalmatinske. Na Glasu mladih v Črnomlju je bila dobro ocenjena in ko sem jo spoznal, sem začel razmišljati o ustanovitvi ansambla. Ves čas nastopam sam. No, v dolenjski skupini Azalea sem zdržal osem mesecev, a sem sprevidel, da ne bo šlo. Ni časa, videl pa nisem tudi pravšnjega izziva. Na zaključku lanskoletnega pohoda Po poteh soseske zidanice sem zmagal na tekmovanju za najboljšega izvajalca na diatonični harmoniki. Za nagrado sem dobil pol pečenega purana, ki je cel tehtal štirinajst kilogramov. Takoj smo ga razrezali in razdelili. Med srečneži, ki so jedli dobro meso, je bilo v drašičkem gasilskem domu tudi nekaj Gorenjcev. Rekli so, da se počutijo, kot bi se jim prikazala Marija v Međugorju. Ja, igral sem tudi že na Gorenjskem. Morda je k temu pripomogla slastna, predvsem pa brezplačna puranja pojedina, da so me povabili medse.

Miha se zaveda, da dolgo več ne bo šlo brez lastnih skladb.

Najraje preigravam Avsenika, Slaka in Miheliča. Vadim dvakrat do trikrat teden-

sko po dve do tri ure. Doma, v svoji sobi.

Brez tega ne gre. Hitro postaneš okorel, nespreten. Tako je tudi, če ne nastopaš.

Odzovem se skoraj vsakemu povabilu.

Nekaj zaslužim, da je laže staršem. Za šolo, a tudi za punce, da jih lahko peljem na pijačo. Ko me slišijo igrati, navalijo na mene, da se jih ne morem rešiti. Saj ni tako hudo, da ne boste mislili …

Pri veliki skrbi za čim boljše igranje ne pozabi niti na videz.

To je zelo pomembno. Ljudje te najprej vidijo, nato šele slišijo. Če jih opozoriš nase že s svojim urejenim videzom, so te pripravljeni tudi poslušati. In zapeti s tabo.

Najraje sem v kavbojkah in srajci. Omislil pa sem si tudi obleko iz domačega platna.

Sešila mi jo je gospa Ivanka iz Nove Lipe, vezenine, ki zelo popestrijo obleko, pa je naredila mojstrica Jakobina Pahor. Naj se ve, da sem iz Bele krajine, iz najlepše dežele na svetu.

Fant obvlada oder, kot bi bil na njem rojen. Glasbo, ki prihaja iz diatonične harmonike, dopolni s primerno igro telesa, z nasmeškom, zna zavriskati, je sproščen …

Ljudje se radi zabavajo. Čim težje jim je v življenju, bolj pogrešajo glasbo, petje, šale. Rad pripovedujem vice. Najraje o policajih, saj je tudi moj starejši brat “kifeljc”.

Vsaka družina ima kakšno manjšo ali večjo težavo. Tako je to. Verjemite, ljudje se radi smejejo tuji nesreči, in to zato, da ne bi videli svoje.

Kaj priporoča Miha za dobro razpoloženje? Prvo je glasba, drugo p a…

Med. Izdelki iz medu. Ko sem najbolj prehlajen, mi pomaga med. Slovenci ga na splošno užijemo premalo. Poznam veliko mladih, ki bi se raje dali tepsti, kot da bi pojedli žlico medu. Zelo grešijo. Zdi se mi, da sem si s to trditvijo pridobil še nekaj plusov. Pri očetu, ki je bil zelo nesrečen, ko so lani umirale čebele.

Toni Gašperič

V KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

priloga dolenjskega lista

39

Danica Božič kuha za Živo

Preprosto, a s pozornostjo do družine S

evničanka Danica Božič, direktorica Centra za socialno delo Sevnica, univ. diplomirana psihologinja, je bila pred prihodom na to delovno mesto direktorica sevniškega vrtca. Je razvezana, imam dva bistra otroka in navihanega kužka. Anže je absolvent fizike v Ljubljani, Manja pa je študentka 3. letnika medicine v Ljubljani. Domov prihajata ob koncih tedna. Tako je z Danico največ časa kuža Ari. Poleg tega skrbi tudi za mamo, ki je nepričakovano zbolela za eno od oblik demence.

Mama je lahko še vedno doma zaradi razvite službe pomoč družini na domu, ki jo spodbuja prav ustanova, kjer je Božičeva predstojnica. Za mamino hrano skrbi pretežno sama.

Njena “kuhinja” je vegetarijanska, skoraj veganska; je preprosta, varčna, kar se tiče časa, energije in tudi stroškov. Pri kuhanju uporablja vse vrste zelenjave (veliko različnih buč, zelje, paradižnik, papriko, jajčevce, brokoli, grah, cvetačo ...), sojo, različne vrste leče, čičeriko, sojin tofu, sojino smetano, riževo smetano, avokado za omake, različne vrste gob - šitake, šampinjone.

Za priloge uporablja piro, riž, kvinojo, kuskus, pa ajdo, proseno kašo ...

“Uporabljam semena in orehe, oreščke, tudi za razne omake ... Delam tahini iz sezama, omako iz bučnih semen, iz pistacij.

Jedem dodajam laneno seme. Uporabljam kalčke, ki so iz “domače” pridelave,” razlaga Danica.

Radi imajo solate, dan pa praviloma začnejo s sadjem. Tudi sladice so pretežno iz sadja, suho sadje uporabi Božičeva za izdelavo kroglic. Tiste, ki sem jih poskusil, iz suhih sliv in zmletih lešnikov ter “povaljane” v kokosovi moki oz. kakavu, so bile izvrstne.

Dela tudi sladoled iz banan, ki jih da v zamrzovalnik in potem doda različno sadje, da je sladoled sadni, ali pa kakav in sojino smetano, da je sladoled čokoladni. Za Danico je najpogostejša pijača voda, ki jo hodi iskat k studencu nad pekarno za Sevnično, ob obrokih pa spije tudi kakšen kozarec vina, najraje črnega. Ob kuhanju za Živo je Anže ponudil cabernet-sauvignon. Božičevi pijejo različne čaje in seveda tudi kavo. Uporabljajo sojino mleko, ki ga velikokrat dela Danica kar sama, pa riževo in iz kosmičev. Doma peče kruh iz moke, ki jo zmelje sama na manjši mlin, in tudi kosmiče dela sama.

“Torej preprosto, vendar s pozornostjo do moje družine. Menim, da se to na hrani pozna. Velikokrat so na jedilniku enolončnice, različne juhe. Ne kompliciram. Mi je pa v zadovoljstvo, ko vidim, s kakšnim užitkom moji družinski člani jedo. Tudi kuža je z nami, čeprav on nima ravno občutka, kdaj je dovolj, in še prosjači, včasih tudi uspe kaj ukrasti, če nismo dovolj pozorni,” pojasnjuje Danica skrivnosti njihove kuhinje.

Prav nič skrivnostna ni, ko je zaprosimo za

ključ, recept do dobre vegetarijanske kuhinje. Pravi, da ne kuha po receptih, ti so ji zgolj za idejo. Največji vir idej so knjige Štirje letni časi v kuhinji, Najboljši recepti za presne jedi, Božanske sladice, recepti iz One... A vse to je že dolgo samo za idejo, potem pa ustvarja sama. ”Dostikrat še kakšno uro pred kosilom ne vem, kaj bom naredila, vem le, katere sestavine imam na voljo! O tem pa razmišljam in mislim, da je to zelo kreativno opravilo.

Priznam, da uživam prav v tej kreativnosti, in za to se imam zahvaliti tudi svojim ‘odjemalcem’, ki so navdušeni.

Potem pogosteje kuham tisto, kar je bolje sprejeto. Pogovarjamo se o kombinacijah, če jih spreminjam.

Predvsem pa je tudi na ta račun veliko zabave. Nasmejimo se, ko ‘napovem’ kosilo, ki potem izpade malo drugače. A je večinoma dobro, ker - kot pravita otroka - so že sestavine dobre in ne morem ‘zaribati’,” je odkritosrčna Danica.

Na kosilu pri Božičevih sem jedel z njimi zelo okusno omako iz šitak in kot prilogo kvinojo. Danica sveže šitake očisti in praži na kokosovem olju, potem doda sojino smetano, himalajsko sol, poper in muškatni oreh ter česen in uporabi palični mešalnik,

Danica, Anže in Manca pred kosilom.

Danica za štedilnikom.

da nastane enotna omaka, ter skuha kvinojo. Quinoa, poslovenjeno kvinoja, je riž oz. žitarica, ki so jo v Južni in Srednji Ameriki uporabljali že pred okrog 6.000 leti, ima pa bolivijsko poreklo. Za pripravo kosila je Danica porabila le dobre pol ure!

Za posladek je Danica ponudila kroglice iz suhih sliv. Slive namoči, doda kakšno žlico medu ali javorjevega sirupa, zmiksa, potem pa doda zmlete lešnike ali orehe in oblikuje kroglice. Jedel sem tudi “bananin puding”, v katerem sta bila laneno seme in kakav. Osnova so zmiksane banane, dodaja pa različne stvari, kar ima pač na zalogi. “Pomembno je, da človek prilagodi kuhinjo sebi in svoji situaciji in da uživa v njej. Mislim, da nam je to uspelo. Vegetarijanstvo ni samo to, da na jedilniku ni mesa. V začetku je treba proučiti prehrambene sestavine prehrane in spoznati doslej neznane možnosti. Potem postanejo jedilniki pestri, morda celo bolj, kot so “vsejedi” ...

Besedilo in fotografiji:

ercc PPaav el PPer er

40 40

DRUŽINSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Motnje hranjenja niso le dekliška bolezen

Razvade imajo sladek začetek in grenak konec

Z

drav način prehranjevanja vpliva na zdravje in s tem tudi na kakovost našega življenja. Da ima hrana nadvse velik pomen že od prvih dni našega življenja, vsi prav dobro vemo. Včasih pa splet neugodnih okoliščin pripelje do tega, da hranjenje ni le zadovoljevanje bioloških potreb, temveč se lahko sprevrže tudi v zlorabljanje. Pri tem gre za odrekanje hrani ali pa pretirano uživanje hrane za potešitev nekaterih notranjih, psihološko pogojenih težav.

Z odraščanjem se prehranjevalne navade mladostnikov lahko korenito spremenijo. Da bi bili vsaj malo podobni svojemu filmskemu idolu ali da bi njihova postava vsaj malce spominjala na manekensko, so pripravljeni storiti marsikaj. Farrel (Tovornik, 2000) omenja, da je skoraj 80 odst. žensk zaskrbljenih, lahko bi rekli celo obsedenih z lastno težo, postavo in hrano. Podatek velja za zahodne države: Ameriko, Anglijo, Avstralijo. Po neki ameriški raziskavi so opazili, da več kot polovica deklic in tretjina dečkov med 11. in 13. letom obsedeno nadzoruje svojo telesno težo.

Torej motnje hranjenja niso samo dekliška bolezen. Res pa je, da za njimi zboli približno devetkrat več deklet kot fantov (Brecelj Anderluh, 2002). O motnjah v prehranjevanju se dandanes veliko govori in se jim namenja precej pozornosti. Vendar njihove korenine segajo že globoko v preteklost. Najpogosteje se omenja tri osnovne oblike motenj hranjenja: anoreksijo nevrozo, bulimijo nevrozo in kompulzivno prenajedanje (manj pogosto). Vse tri oblike lahko prehajajo ena v drugo in se pojavljajo v različnih obdobjih življenja. Starši morajo biti pozorni na značilnosti vseh oblik zasvojenosti, ki se kažejo pri odraščajočem otroku. Med tovrstna opozorila sodijo: • izkrivljen in moten odnos do lastnega telesa (glasno razmišljanje o lastni debelosti, ki je sicer ni); • skrivanje pred drugimi ljudmi (izolacija), izogibanje skupnim obrokom; • pretirano ukvarjanje s telesno težo: pogosto tehtanje (večkrat na dan); • majhno zaužitje hrane (po grižljajih), vztrajno zavračanje določenih živil, obsedeno štetje kalorij; • nenavadno hitro izgubljanje kilogramov; • uporaba diuretikov; • prenajedanje; • prizadevanje za idealno težo z obsedeno telovadbo … (Rozman, 1998).

T i ssti, ti, ki ne br bru uha, a v lljj e n š e n i o z d rra Anoreksija in bulimija sta duševni motnji, ki ju spremljajo resni telesni zapleti. Karin Sernec (Škrjanc, 2002) opozarja, da sta anoreksija in bulimija resni duševni bolezni, ki ju najpogosteje spremljajo resni telesni zapleti.

Ob prepoznavanju in zavedanju teh težav pa se tovrstne zaplete lahko uspešno zdravi. Na žalost pa opozarjajo, da se bolniki za zdravljenje odločijo šele po večletnem trpljenju, zapiranju vase, bežanju pred samim seboj in svojo izkrivljeno samopodobo.

Ob prvem sumu na anoreksijo ali bulimijo je prav, da starši poiščejo strokovno pomoč.

Zavedati se moramo, da ozdravljen ni tisti, ki ne bruha in ne strada več, ampak tisti, ki ustrezno psihosocialno deluje in prevzame odgovornost za svoje življenje.

V puberteti prihaja do fizičnih in fizioloških sprememb. To je za mladostnice in mladostnike posebna preizkušnja, saj spremembe na fizičnem in fiziološkem področju vplivajo na

čustvovanje mladostnikov in na to, kako se mladostnik doživlja. Odraščajoči mladostniki svojemu videzu namenjajo veliko časa. Zato se s svojimi otroki veliko pogovarjajte o odnosu do lastnega telesa, o različnosti med ljudmi, o zdravi samopodobi in identiteti. Seveda boste starši te pogovore s svojim mladostnikom opravili bolje in laže, če vi sami cenite in spoštujete lastno telo in lastno identiteto.

Mate Mat eja PPe e tric, univ. dipl. pedag.

Pravni nasvet

“Pet plavih” kot zakoniti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi V delovnopravni zakonodaji, ki je veljala do začetka uporabe sedanjega Zakona o delovnih razmerjih, se je kot samostojni zakoniti razlog za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja brez izvedbe disciplinskega postopka štel tudi primer, če je bil delavec neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni. Med delavci se je za takšno kršitev delovnih obveznosti, ki je lahko imela za posledico prenehanje delovnega razmerja, ustalil izraz “pet plavih”. Glede na to, da delavec, ki neopravičeno izostane z dela, ne krši samo pogodbene obveznosti, temveč tudi temeljno zakonsko obveznost, da opravlja delo v obsegu in na način, kot se je s pogodbo o zaposlitvi delodajalcu zavezal, v novem ZDR do sedaj ni bila takšna kršitev opredeljena kot samostojni razlog za izredno odpoved, saj je bilo delavcu, ki je neopravičeno izostajal z dela, moč izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi že iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja). Ne glede na to pa se je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 103/2007) tako kršitev ponovno uvedlo kot samostojni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tako lahko po novi ureditvi delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.

Iz takšne zakonske določbe lahko sklepamo, da delodajalec iz tega odpovednega razloga ne bo mogel izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki bo neopravičeno odsoten z dela manj kot pet dni, prav tako mu ne bo mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi, če

bo delavec neopravičeno odsoten pet ali več dni, vendar ne zaporedoma. Enako delodajalec ne bo mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcu iz tega odpovednega razloga, če bo delavec delodajalca o svoji odsotnosti obvestil. Tudi če bo delavec izkazal, da delodajalca o svoji odsotnosti ni mogel obvestiti (npr. ker je nezavesten ležal v bolnišnici) oz. ga ni bil dolžan obvestiti (npr. če je šlo za upravičeno odsotnost, za katero je delodajalec vedel), mu delodajalec ne bo mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz tega odpovednega razloga. Seveda pa to ne pomeni, da lahko sedaj delavci neopravičeno izostanejo z dela manj kot 5 dni, pa jih ne morejo doleteti nobene delovnopravne sankcije. V takšnih primerih krajšega neopravičenega izostanka z dela bo lahko delodajalec zoper delavca uvedel disciplinski postopek in mu izrekel disciplinsko sankcijo ali mu izdal opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in če bo delavec kršitev ponovil, delavcu redno odpovedal pogodbo iz krivdnih razlogov.

Potrebno je še opozoriti, da v primeru izredne odpovedi zaradi “pet plavih” ne velja pravilo, da delavcu preneha delovno razmerje z vročitvijo izredne odpovedi, temveč delavcu preneha pogodba o zaposlitvi že s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, vendar pod pogojem, če se delavec ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi. Torej v primeru, če se delavec, ki najmanj pet dni zaporedoma neopravičeno ni prišel na delo, vrne na delo vsaj do vročitve odpovedi, mu ne preneha delovno razmerje s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, temveč z dnem vročitve izredne odpovedi. Seveda takemu delavcu za čas neupravičene odsotnosti z dela delodajalec ni dolžan plačati plače oz. nadomestila plače.

Markko Št Štamcar amcar,, odv odve Mar amcar e tnik

VRTNARSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

41

Petunije v novi preobleki P

etunije so stare okrasne rastline, ki so jih vzgajale že naše babice.

Pred desetletji so bile zelo pogoste okenske in balkonske rastline.

Saj takrat za okras naših oken in balkonov nismo imeli toliko rastlin kot danes. Starejše bralke se bodo spomnile, da smo takrat poznali pelargonije, fuksije, gomoljne begonije, vodenke in petunije. Te rastline so bile zelo pogoste na oknih in balkonih.

Takrat smo poznali pokončne, viseče in velikocvetne pelargonije. Gomoljne begonije so bile samo pokončne in to velikocvetne. Fuksij so imele naše vrtnarije takrat kakšnih 10 vrst. Vodenke so bile predvsem v treh barvah; rožnati, rdeči in beli. Kaj pa petunije? Te smo delili na tako imenovane sobne petunije in zunanje. Sobne so jim rekli zato, ker jih je večina ohranila čez zimo. Zunanje pa so se razmnoževale s semenom. Seveda smo že takrat dobivali iz tujine semena raznobarvnih petunij. Med seboj so se razlikovale tako po velikosti cvetja kot tudi po barvah. V mešanicah so bile pogosto zelo pisane variante, z ogromnimi cvetovi. Teh v domačem okolju ni skoraj nihče razmnoževal. Petunije smo v glavnem kupovali v vrtnarijah kot sadike.

Boljši vrtnarji so jih prodajali v lončkih, manjši pa so jih vzgojili v lončkih ter nato prodali izlončene.

Sobne petunije, ki so bile v resnici trajnice, pa smo razmnoževali s potaknjenci.

Seveda so jih vzgajale tudi vrtnarije, vendar se jih je veliko vzgojilo v domačem okolju.

Potem pa so pričele prodirati nove vrste rastlin, ki so počasi popolnoma nadomestile petunije. Sobne petunije kar naenkrat ni bilo nikjer več nobene. Vzgajalo se je le enostavno cvetoče. Tudi tu so prišle na trg nove sorte in predvsem novi hibridi. Spom-

nite se samo surfinije ali pa milijon zvončkov. Tudi to so namreč petunije, ki pa so dobile nova imena. Te so patentirali in danes jih lahko razmnožujejo le vrtnarji in vrtnarske organizacije, ki so kupile patentne pravice.

Ker pa igra tudi pri okrasnih rastlinah pomembno vlogo moda, so se spet vrnile prenovljene sobne petunije. Sedanje so še lepše, kot so bile stare. Njihove barve so še bolj žareče, cvetovi pa še večji in bogato polnjeni. To dokazujejo tudi fotografije.

Besedilo in fotografije:

S l aavv kko o Zgonec

Vrba Občasno godrnjanje in pesimističen pogled na svet sta včasih sicer upravičena in sta lahko del našega vsakdanjika, kljub vsemu pa ne gre z njima pretiravati. Zavedati se namreč moramo, da s svojo zagrenjenostjo ne škodimo zgolj sebi, saj svojo grenkobo prenašamo tudi na okolico.

Gospod Debevc iz televizijske serije NMK je bil tipični primer takšnega tipa osebnosti. Če pa bi sami želeli spremeniti črnogledost v bolj ustvarjalo razmišljanje, vam lahko pri tem pomaga cvetni pripravek vrbe.

Značilni stavki tega zagrenjenega čustvenega stanja so: »Zaslužim si več, kot imam sedaj.« »To ni pravično!« »Za vse so drugi krivi.« Že v naravi lahko vidimo, kako je mlada vrbova veja upogljiva, stara pa se hitro zlomi. Nič kaj drugače ni s človeško naravo, ki je lahko prilagodljiva in prožna, kar lahko vodi v uspeh. Prožno razmišljanje omogoča hitre odzive v našem vedno hitreje vrtečem se svetu. Po drugi strani pa nam neprilagodljivost in starokopitna miselnost, ki se tiho pritožuje nad vsem, kar je novega, kaj hitro prineseta drevenenje. To lahko opazimo v naših mislih, čustvih ter tudi na telesu, morda kot rev-

matizem. Revmatične bolečine se blaži ravno s pripravki iz vrbovega lubja, zeliščarstvo pa je nekoč pri taistih težavah priporočalo vrbove prevretke. Nekdaj je farmacevtska industrija izdelovala aspirin iz vrbinega lubja. Vrbov cvetni pripravek pa nam lahko pomaga k prožnejšemu umu, lahkotnosti in ustvarjalnosti naših misli.

V osnovi pa se cvetni pripravek vrbe uporablja pri črnogledosti, kritiziranju in prelaganju odgovornosti na druge. To so lahko zgolj posamezni trenutki v našem življenju ali pa postanejo del našega značaja.

Kozamer ozamernik nik,, BFRP Jan K ozamer nik

42 42

BERITE Z NAMI

priloga dolenjskega lista

Randy Pausch: Zadnje predavanje

Knjiga, napisana na pragu smrti K

o zreš smrti v obličje, se življenje pokaže v drugačni luči kot sicer in na lakmusovem lističu smrti se izkaže, katere so tiste resnične vrednote, na katerih bi morali zastaviti svoje življenje, da se ob zadnji uri ne izkaže kot pot, na kateri smo zašli. Takrat je seveda prepozno, da bi še kaj spremenili, zato je dobro že prej prisluhniti izkušnjam, ki nam jih sporočajo tisti, ki so že stali na zadnjem razgledišču. Med knjigami, ki jih lahko uvrstimo med pričevanja te vrste, je ta čas zelo brana knjižna novost Randyja Pauscha Zadnje predavanje. V slovenskem prevodu Darje Divjak je izšla konec lanskega leta pri Mladinski knjigi.

Zasnovana je na “zadnjem predavanju”, ki ga je imel profesor računalniških znanosti Randy Pausch 18. septembra leta 2007 na univerzi Carnegie Mellon v Združenih državah Amerike. Na ameriških univerzah je namreč pogosta navada, da zaprosijo znane profesorje, naj si zamislijo, da jim je ostalo le še nekaj mesecev življenja, in razmislijo, kaj jim v življenju največ pomeni, ter da o tem spregovorijo na tako imenovanem zadnjem predavanju. Tako je tudi prof.

Pausch tistega septembrskega dne imel svoje zadnje predavanje. Pred več sto poslušalcev je stopil nasmejan in v odlični telesni pripravljenosti, ki jo je malo kasneje mimogrede potrdil kar na kraju samem z nekaj sklecami, a vtis prekipevajočega zdravja je sesul z nekaj besedami, ki so namišljenemu zadnjemu predavanju dale grozljivo težo resničnosti. Na platnu je pokazal tomografsko sliko svojih jeter z označenimi desetimi malignimi tumorji in povedal, da so mu zdravniki dosodili samo

Za lepši jezik

Prazniki Sredi prejšnjega meseca so nas oglaševalci zasuli s plakati, brošurami in prospekti, s katerimi so nas vabili k nakupu najboljših izdelkov, obisku prireditev … vse v znamenju valentinovega. Pravzaprav Valentinovega, kot je bilo zapisano na večini propagandnega materiala. Ali je potem nenavadno, če dvanajstletnica vsakič, ko se peljemo mimo oglaševalskih mest ob cesti, vpraša: “Mami, kako se piše praznike? Z malo ali veliko začetnico?”

Prepričana sem, da bi, če bi tem času delali v višjih razredih osnovne šole anketo, ki bi vključevala to vprašanje, zmagala velika začetnica. Saj so z veliko začetnico zapisano valentinovo šolarji (in ostali seveda) videli vsak dan na ogromnih t.i. jumbo plakatih in v ostalih reklamnih oblikah. Oglaševanje je res vse bolj cenje-

še nekaj mesecev življenja. Njegovo zadnje predavanje je bilo resnično zadnje.

Randy Pausch, uspešen profesor, poročen z žensko svojih sanj in oče treh malih otrok, je v 46. letu starosti zbolel za rakom na trebušni slinavki. Zdravljenje, ki je po operaciji in kemoterapiji sprva kazalo zelo obetavno, ni bilo uspešno, rak se je razsejal, upanja ni bilo več. Vendar se ni vdal samopomilovanju, ampak je sklenil tistih nekaj mesecev življenja, kolikor mu ga je še ostalo, polno izkoristiti, predvsem čim več živeti s svojimi najdražjimi in hkrati poskrbeti, da bo kot skrben oče dal svojim otrokom za življenjsko popotnico svoje izkušnje in védenje, “kaj je prav in kaj narobe, kaj v življenju zares šteje in kako se spopasti z življenjskimi izzivi”. V ta namen je pripravil že omenjeno zadnje predavanje, na katerem je pod naslovom Kako uresničiti otroške sanje govoril o svojem življenju in izkušnjah ter o tem, kaj se je iz njih naučil, iskreno je izpovedal, kako rad ima življenna umetnost, ki si rada privošči tudi jezikovno svobodo, a v konkretnem primeru se pojavlja vprašanje, ali gre za svobodo ali za neznanje.

Zato opozorilo, da ne bo podobnih dilem tudi ob marčevskih praznikih.

V slovenščini pišemo vse praznike z malo začetnico, izjema so le tisti, ki so izpeljani iz priimka. Praznike, ki izhajajo iz imena, pišemo z malo začetnico.

Torej: Prešernov dan, valentinovo, jožefovo, božič, novo leto, dan samostojnosti …

Naj vas zato v marcu ne zavedejo spet oglaševalci, ki nas bodo vabili, kaj vse moramo kupiti in podariti za Dan žena in kasneje Materinski dan.

Sicer pa: prava darila niso vedno otipljiva in nimajo materialne oblike, zato bodite pri darovanju na dan žena in materinski dan izvirni – s prijetnim sporočilcem, iskrenim poljubom, šopkom prvih spomladanskih travniških rož ali preprosto pesmico …

Irena apežž Ir ena PPo o t očar PPape ape

je in svoje najbližje. Med pomembna življenjska vodila je postavil temeljno težnjo, da si zastaviš cilje – zanj so bile to njegove otroške sanje – in jih skušaš uresničiti, pri tem pa te morajo voditi vrednote, kot so poštenost, osebna celovitost in samospoštovanje, iskrenost, hvaležnost, vztrajnost pri delu in druge. Ob zgodbah iz svojega življenja in izkušnjah drugih je natresel še kup vsakdanjih modrosti in praktičnih nasvetov, od tega kako ravnati s časom in načrtovati do tega kako prav razdeliti naloge in čemu se posvečati.

Pauschovo zadnje predavanje so posneli in je bilo kmalu potem dostopno na spletni strani YouTube, kjer si ga je doslej ogledalo že več milijonov ljudi in je še vedno med zelo obiskanimi.

Po predavanju je Pausch zaprosil Jeffreyja Zaslowa, kolumnista Wall Street Journala, da je predavanje in zgodbe, ki mu jih je kasneje še posredoval, spravil v knjižno obliko.

Knjiga z naslovom Zadnje predavanje je izšla in hitro postala prodajna uspešnica, medtem pa je Randy Pausch živel zadnje dneve svojega življenja, nekaj mesecev sicer dlje, kot so mu napovedali zdravniki, a vendar … julija lani je umrl v 48. letu starosti.

Markkel eljj Milan Mar

ZDRAVSTVENI KOTIČEK

S

e zjutraj kdaj zbudite z željo, da bi spali še vsaj 2 ali 3 ure? Se skozi dan prebijate s tako malo energije, da komaj zdržite do naslednje kave? Ste sposobni preživeti celo popoldne, večer in dobršen del noči nepremično strmeč v televizor? Če je tako, potem morda trpite za eno od najpogostejših zdravstvenih tegob – utrujenostjo. Vsi imamo dneve, ko smo zaspani ali potrti, a utrujenost je več kot to. To je kronično pomanjkanje energije, občutek izčrpanosti. Utrujenost lahko povzročijo različni dejavniki: napetost, zaskrbljenost, kronični stres, pa tudi slaba prehrana in celo nekatera zdravila. Če menite, da je vaša utrujenost povezana s kakim telesnim, fizičnim dejavnikom ali da do nje prihaja zaradi uporabe določenih zdravil, se posvetuje z zdravnikom. A kar 85 odst. primerov kronične utrujenosti ni povezano s temi dejavniki. Če menite, da tudi vi sodite mednje, preizkusite nekatere od naštetih predlogov.

Zmanjšajte telesno težo. Višek kilogramov telesu povzroča dodaten napor in mu otežuje gibanje. Zmerna, uravnotežena in nizkokalorična prehrana vam bo pomagala izgubiti kilograme in najti nove zaloge energije. Mišljenje, da zmanjšan vnos hrane povečuje utrujenost, je zmotno. Če se to vendarle zgodi, najverjetneje skušate shujšati preveč in prehitro. Skratka, izogibajte se dietam z ekstremno nizkim vnosom kalorij.

Izboljšajte krvni obtok. Utrujeni ljudje so pogosto neaktivni.

Da bi izboljšali cirkulacijo krvi, se morajo več gibati. Zdravilo proti utrujenosti je tako že 15- do 20-minutna vadba, ki jo izvajamo trikrat na teden. Ena od najboljših vaj za utrujene je hoja. Pri tem ne mislimo na udoben sprehod, ampak na pospešeno in odločno hojo. Ljudje, ki ne telovadijo, se počutijo zakrnelo in izčrpano, zato ne čudi, da nimajo energije za vadbo. Krog se s tem sklene, a prepričani ste lahko, da vas bo hoja okrepila.

Ne pozabite na zajtrk. Številni trpijo zaradi utrujenosti zgolj zato, ker ne zajtrkujejo. Zajtrk je tako pomemben obrok, da si je zanj treba vzeti tistih nekaj minut in v miru pojesti sendvič, popiti skodelico mleka ali soka, pojesti sadje, žitarice ali kar koli drugega.

Zagotovite si dnevno “praznjenje”. Enkrat dnevno, ne glede na to, kako zaposleni ste, naredite nekaj, v čemer resnično uživate. Naj bo to poslušanje vam ljube glasbe, branje, sprehod, krajša meditacija ali zgolj nekaj globokih vdihov svežega zraka na balkonu – vse to vam obnavlja telesno energijo.

Prenehajte kaditi. Kajenje pripomore k utrujenosti. Če se odrečete cigaretam, boste že čez nekaj tednov opazili, da imate v sebi veliko več energije.

Posladkajte se za hitro polnjenje baterij. Sladkor je prvovrstni izvor energije, a le dokler ga uživate v zmernih količinah. Povsem v redu je, če ga daste malo v

43

kavo ali čaj, ali, če nimate težav s prekomerno težo, da po obroku pojeste košček ali dva sladice. Poleg svoje energetske vrednosti sladkor, vsaj za nekaj časa, izboljša splošno počutje.

Pretegnite se. Pretegovanje tetiv, mišic in ligamentov pomaga pri premagovanju utrujenosti, saj vam olajšuje gibanje. Seveda se je treba naučiti pravilnega raztezanja. To mora biti počasno, brez naglih gibov in ne sme povzročati bolečine. Po dobro opravljenem raztezanju se človek počuti prijetno.

Sedite (ali stojte) pokončno. Slab položaj telesa izčrpa energijo. Zagotovo se boste utrudili, če hodite s spuščenimi rameni, zgrbljeni ipd. Na drugi strani bo dober položaj naredil vaše korake živahnejše, istočasno pa se boste okolici pokazali kot oseba z veliko energije in samozavesti.

Ne poskušajte narediti vsega. Če sta preobremenjeni, si narediti seznam prioritet. Vprašajte se, ali je neka naloga resnično pomembna. Je to najpomembnejša stvar, ki jo je treba narediti sedaj in zakaj prav zdaj? Dobri odgovori na ta vprašanja vas lahko navdahnejo in vam dajo novo energijo. Če se odločite, da neka naloga, ki je pred vami, ni tako pomembna, jo potisnite na stran, v čas, ko boste imeli več časa. Vzpostavljanje prioritet znatno zmanjšuje stres, napetost in utrujenost.

Sprostite se. Da bi si olajšali napetosti in utrujenost, vsakodnevno izvajajte tri preproste vaje: (1) Sedite na trd stol, razmaknite stopala, roke in glava naj prosto padajo navzdol. Narahlo se upognite naprej in navzdol. Glava naj vam visi med koleni, roke pa sproščeno ob straneh. Lahno se sklanjajte tako dolgo, dokler se brez napora ne dotaknete tal. Nato se vrnite v sedeči položaj. To nekajkrat ponovite.

(2) Sedite na stol. Prste leve noge čvrsto uprite v tla in dvignite levo peto. V tem položaju jo zadržite 3 sekunde, spustite peto in isto naredite z desnim stopalom. Vse to ponovite petkrat. Ta vaja izboljšuje cirkulacijo krvi proti srcu in zmanjšuje tveganje za nastanek krvnih strdkov. Vaja je še posebno primerna za ljudi, ki večino svojega delavnika presedijo.

(3) Ko se zbudite, ali kadar koli preko dneva, sedite na rob postelje ali stola, zaprite oči in nekaj sekund poslušajte ritem svojega dihanja. Nato globoko vdihnite skozi nos in skozi usta izdihnite, pri čemer pazite, da bo izdih dvakrat daljši od vdiha. To ponovite štirikrat ali petkrat. Vaša um in telo bosta tako spodbujena s svežim kisikom, ki bo zagotovo prispeval k izboljšanju vašega splošnega počutja.

Ivo Iv o Belan, dr. med.

FOTO: M. ŽNIDARŠIČ

Premagajte utrujenost

priloga dolenjskega lista

44 44

MODA

priloga dolenjskega lista

“GAUDEAMUS IGITUR” spet v živo N

aša dekleta in fantje bodo vsak čas maturantje, ki se bodo v sezono maturantskih plesov zavrteli in blesteli na plesišču, opravili zrelostni izpit in se odločili za več samostojnih poti, uresničevanj svojih želja, več prevzemanja odgovornosti. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, kaj obleči na ta tako poseben, edinstven in nepozaben večer. Ali oblačila kupiti, naj jih izdela šivilja, si jih izposoditi v za to pooblaščenih trgovinah …? Kakšne modne dodatkev si lahko privoščimo za ta svečani dogodek?

Oblačila za naše maturante naj bodo tudi v tej sezoni mladostna, inovativna in drzna. Čeprav se modne smernice letos niso kaj dosti spremenile od pretekle sezone, se vedno najde kaj novega v slogu, krojih in materialih. Fantje si lahko zaradi racionalnosti namesto klasične moške obleke privoščijo modni suknjič in hlače iz sodobnih tkanin s kakšnimi izvirnimi zanimivimi detajli. Seveda z zelo svečano ali klasično srajco, lahko z manšetnimi gumbi ali brez, kravato, metuljčkom ali šalom. Oblačila so krojena po telesu, najbolj želeni barvi sta temna in peščena, vedno v kombinaciji s toni srajce, telovnika, kravate. Ob tem pa ne pozabite na ustrezne čevlje, ki so lahko klasični, športni, kombinirani z lakom … Vsekakor naj bodo udobni in v kombinaciji s stilom celotne vizualne podobe.

Maturantke se bodo - odvisno od njihove drznosti - predstavljale tudi letos v večni črni obleki, bogato opremljeni z naborki, ali modni vijolični barvi ne oziraje se na dolžino. Obleke vseh dolžin, ki bodo izražale edinstvenost posameznice, bodo lahko tudi živahnejših barv.

Odvisno spet od tega, kdaj in kje bo organiziran nepozaben maturantski večer. Vsekakor naj se v zgornjem delu telesa oblačila tesno prilegajo, bogatijo naj jih modni volani, zmečkanine, gubanje in čipke. Ob skrbno izbrani garderobi pa ne pozabite na modne dodatke, ki naj si bodo v nakitu, rožah v laseh, zaponkah, torbicah, ogrinjalih … In zaplesale boste v udobnih salonarjih, z višjo ali nižjo peto, ki bodo poudarjali vaš stil, ekstravagantnost in glamur, ter se bodo

zlili v celoto, ko se boste pred plesom še zadnjič pogledale v ogledalo, popravile make up in si rekle: “Super izgledam!”

Naj bo ta večer vaš, naj bo nepozaben za vsakega posameznika, maturanta in z rekom Manj je več poskušajte doseči, da boste zvezda večera, ki bo zasijala v vas in v vaši okolici. Zvezda, ki ne bo kot novoletna jelka. Zvezda, ki si jo boste vtisnili v nepozaben spomin.

Uporabite vso svojo domišljijo in za kakšen nasvet povprašajte tudi svoje najbližje, ki jim zaupate. Tako se boste hitreje znebili skrbi in si odgovorili na vprašanje. ali je vse tako, kot ste želeli. Pa srečno pri izbiri in uživajte na plesišču v družbi svojih najbližjih.

Mag.

Dragica Martta SStter ernad Dr agica Mar nad

priloga dolenjskega lista

45

Takojšnja pomladitev M

nogi, tako ženske kot moški, se po petdesetem letu niso pripravljeni soočiti s svojo starostjo in se staranju tudi prepustiti.

Trdijo, da bi bila srednja leta znosnejša ob vseh tegobah, ki se prikradejo, če bi se lahko izognili tudi zunanjim znakom naravne “obrabe”. Težko se je sprijazniti z dejstvom, da se na površju kože kažejo znamenja staranja, ko pa so sicer na vrhuncu intelektualne in emocionalne moči. Ko se torej pojavijo gubice, gube in viseča koža, se mnogi odločimo, da se temu upremo s kremami, napitki, gibanjem, estetskimi popravki. Obstajajo številni pristopi, ki pomagajo, da bo naš zunanji videz boljši, če bosta nanj vplivala tudi notranji mir in naša notranja moč.

Najprej je prav, da se sprijaznimo z dejstvom, da je največji sovražnik naše kože ravno sonce, seveda za tem pa še dejavniki iz našega načina življenja: cigaretni dim, hrana, v kateri primanjkuje vitaminov, prehrana s preveč maščobe in soli, čezmerno uživanje alkohola, stresno življenje in služba, premalo spanja.

In ko smo zadovoljili vse potrebe, da bi bil naš izgled najboljši, še vedno ne zmoremo prelisičiti narave. Tako se nekateri, tisti z več “cvenka” v žepih, včasih le odločijo tudi za medicinske postopke na koži, da si tako polepšajo življenje in se počutijo srečnejše.

Vendar spet ob osnovnem pogoju, da se za spremenjen videz kože prepustimo v medicini za to usposobljeni osebi, denimo dermatologu ali plastičnemu, estetskemu kirurgu. Naj omenim samo nekaj posegov: kožni piling (luščenje kože), ki se izvaja zaradi medicinskih ali kozmetičnih razlogov ob uporabi fenola, ki povzroči strjevanje, vnetje, otekanje in luščenje, ko se ga nanese na kožo. Kožni piling iz lepotnih razlogov se izvede na večjih predelih, da se tako oseba znebi neenakomerno obarvane kože ali peg. Omehča obrazne gube, a ne ustavi staranja in pomlajevalni učinek izgine v letu dni. Dermabrazijo (brušenje kože) se uporablja za izboljšanje videza brazgotin po aknah na obrazu ali odpravljanju velikih lepotnih znamenj, precej dobro pa se obnese tudi pri strijah in gubicah okoli ust. Pri dermabraziji ponavadi uporabijo brus velike vrtilne hitrosti in hladilne postopke, ki so nujni zaradi morebitnih bolečin, krvavitev idr. Elektrodesikacija je postopek, s katerim kožne celice uničijo z električnim tokom, in sicer s pomočjo iskre, ki strdi celice, ali segrevanja, da koagulirajo. Postopek se običajno uporablja za zdravljenje razširjenih kapilar na obrazu in nogah ter včasih tudi za kožne bradavice.

Med lepotne posege, ki jih ponujajo v lepotnih salonih, pa spadajo tudi: obrazna mikrodermabrazija, lahka laserska obdelava gub, odpravljanje celulita, odstranitev tankih žilic, polnjenje gub med nosom in ustnicami, polnjenje ustnic s kolagenom.

Ker si seveda danes lahko nekateri privoščijo in zmorejo spremeniti telo na kakršen koli način, imajo seveda tudi lepotne operacije svoje mesto v estetski kirurgiji.

Najpogostejše so operacije s presajanjem maščobe, liposukcije in liposkulpture, obrazni lifting, očestni lifting in blefaroplastika, kakor tudi številni drugi posegi: operacija prsi (dvig, zmanjšanje, povečanje), prikrivanje plešavosti tako pri moških kot pri ženskah, estetsko zobozdravstvo, pri katerem strokovnjaki poskrbijo za zaradi starosti orumenelih zob ter umikajočih dlesni potrebno popravilo zobovja.

Takojšnjo pomladitev pa lahko dosežete tudi brez pomoči in brez za to skrbno privarčevanega denarja. Predvsem so to metode, ki se nanašajo na sprostitev telesa, pa naj gre za globoko dihanje, jogo, meditacijo, aromaterapije ali vrsto postopkov in tehnik, ki se jih lahko po potrebi priučimo v lastnem domu. Pa korajžno v šestdeseta!

Mag.

Dragica Martt a SStter ernad Dr agica Mar nad

OVEN – Približujoča se pomlad bo prebudila zaspana čustva in povečala vašo aktivnost, komunikativnost in družabnost. Medtem ko boste z osebnim življenjem zelo zadovoljni, vas na področju financ in kariere čakajo vzponi in padci.

BIK – V marcu se boste pogosto spraševali, zakaj so nekateri odnosi tako obremenjujoči in kaj je tisto, kar naredi nek odnos res dober in iskren. Morebitnih razočaranj ne jemljite preveč osebno, temveč iz vsega potegnite najboljše.

DVOJČKA – Marca se boste lotili spomladanskega čiščenja stanovanja. Če vam bodo finance dopuščale, boste tudi kupili kakšno malenkost. S partnerjem se boste dobro razumeli, prepiri se bodo vrteli le okoli izbire materiala ali barve.

RAK – Samski raki bodo težko prenašali osamljenost in dejstvo, da trenutno nimajo partnerja. Vezani raki bodo ljubosumno spremljali vsak partnerjev korak. Če nameravate partnerja obtožili nezvestobe, imejte v rokah konkretne dokaze.

LEV – Na delovnem mestu boste z lahkoto poslovne težave prenesli na tuja ramena, doma pa boste večino problemov preprosto pometli pod preprogo. Šele okoliščine v sredini meseca vas bodo prisilile, da boste spremenili svoj ležerni stil.

DEVICA – V marec boste zakorakali energično in samozavestno. Na delovnem mestu so možne spremembe, ki vam sprva ne bodo všeč.

Vendar se bo na koncu vse izšlo tako, da bo za vas najboljše. Zdravje bo stabilno, možni pa so prehladi.

TEHTNICA – Izkoristite ugodne zvezne vplive, ki vas bodo razvajali vse do 14., za poslovno napredovanje in izboljšanje finančnega stanja.

Začetek pomladi vas bo naredil bolj utrujene in razdražljive. Določene malenkosti in nekateri ljudje vam bodo šli še posebej na živce. ŠKORPIJON – V marcu boste pogosto imeli občutek, da vas različne obveznosti dušijo in da ljudje pred vas postavljajo veliko preveč zahtev. Pred stresnim delovnim tempom bo večina škorpijonov zbežala v varno zavetje doma.

STRELEC – V prvi polovici meseca boste imeli več energije za reševanje poslovnih težav in komunikacijskih nesporazumov. V krogu prijateljev premislite, če je res umestno, da na vsak način obdržite z vsemi dobre odnose. Z denarjem ravnajte bolj previdno.

KOZOROG – V marcu se boste težko sprostili in pokazali svoja čustva. Pravzaprav boste želeli imeti pod nadzorom tudi čustva drugih. V odnosih poskušajte biti bolj potrpežljivi, še posebej, če se zadeve ne bodo odvijale po vaših načrtih. Več pozornosti namenite zdravju.

VODNAR – Ukvarjali se boste z vprašanjem, kako izboljšati svoj finančni položaj. V svojih načrtih pogosto ne boste najbolj realni in utegne se zgoditi, da boste kljub honorarnemu delu še v izgubi. Zdravje – možna so prehladna obolenja.

RIBI – Nekje do 14. se boste spretno izogibali določenim obveznostim. Sami sebi boste najboljša družba in v samoti boste neizmerno uživali. Stara simpatija, ki bo znova prekrižala pot samskim ribam, bo morda povzročila pravo čustveno zmedo.

46 46

priloga dolenjskega lista

KRIŽANKA

2 . Ž i v i n a n a g rra a d n a k r i ž a n kka a

2. Živina nagradna križanka Sponzor tokratne križanke je Šivanje zaves, Predovič Darja, s.p., Bereča vas 15a, Suhor pri Metliki, ki podarja praktične nagrade v vrednosti 40, 30 in 20 evrov.

Pravočasno smo prejeli 229 rešitev prve Živine nagradne križanke. Podjetje ART:TEČAJI, Miklošičeva 38, iz Ljubljane podarja tečaje risanja naslednjim izžrebanim reševalcem: Goranu Šimicu iz Semiča, Matevžu Moljku iz Črnomlja in Neji Fekonja iz Mirne Peči.

Nagrajencem čestitamo!

Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 16. marca, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnico pa pripišite “2. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

Pravilna rešitev 1. Živine nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ALIKIMIST, HELSINKI, TRIANGEL, IME, KENK, SONDA, EA, ANTE, AR, AT, GOLIA, PROKURIST, NEUMRLJIVOST, TA, ONTARIO, STON, SKRL, ETNA, APEKS, LIV, PROT, CEDRA, PANIKA, REVIDENT, AVENIJA, NOJ, LEJ, RAKIČAN, ELA, OSE. Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate z objavo osebnih podatkov.

Ime: .........................................................................................

Priimek: .....................................................................................

Naslov: ....................................................................................... .................................................................................................................

Podpis: ........................................................................................

KRIŽANKA