Živa, december 2009

0HVWQD REþLQD 1RYR PHVWR

V Podbrezniku v Novem mestu je že izgrajen prvi podjetniški inkubator na Dolenjskem. Izgradnjo podjetniškega inkubatorja delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov.

Nova inovativna podjetja se bodo lahko v njem naselila v začetku februarja 2010.

Partnerji v skupnem projektu Imos Holding, d.d., Ljubljana, Razvojni center Novo mesto, d.o.o., in MO Novo mesto vabimo podjetja, podjetnike in potencialne podjetnike s perspektivnim razvojnim programom, da postanejo člani

PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA PODBREZNIK

S podjetniškim inkubatorjem bo upravljal Razvojni center Novo mesto, d.o.o.

V zgradbi inkubatorja bo v štirih etažah 3.600 m2 sodobno opremljenih poslovnih prostorov, ki jih bodo dobili v najem člani podjetniškega inkubatorja. Člani bodo imeli več ugodnosti: najemnino 2,5 evrov/m2 v prvem letu, 3 evre/m2 v drugem letu, 3,5 evrov/m2 v tretjem letu (najemnina ne vključuje DDV), potem pa se bo najemnina postopno dvigala do ekonomske najemnine po petem letu, dobili bodo pomoč pri ustanovitvi podjetja in pripravi poslovnega načrta, po vselitvi tudi možnost kandidiranja za sredstva ministrstva za gospodarstvo za zagon podjetja, podpornih storitev in poslovanja v ustvarjalnem podjetniškem okolju.

pa so tudi na spletnem naslovu www.rc-nm.si. Posredujemo vam jih lahko tudi z elektronsko pošto.

Pogoj za članstvo je novo inovativno podjetje z uresničljivim razvojnim programom in poslovnim načrtom.

Vljudno vabljeni!

Pravila podjetniškega inkubatorja Podbreznik in vlogo za članstvo lahko dobite na sedežu Razvojnega centra Novo mesto, d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, objavljena

Popolne vloge za članstvo, ki bodo oddane na Razvojni center Novo mesto, d.o.o., bomo obravnavali in nanje odgovorili v 30 dneh, kot določajo Pravila podjetniškega inkubatorja Podbreznik.

Podrobnejše in dodatne informacije lahko dobite v Razvojnem centru Novo mesto, d.o.o., kontaktna oseba je Igor Vizjak, tel. 07 33 72 986, mobilni tel. 031 657 604, e-naslov: igor.vizjak@rc-nm.si ali inkubator@rc-nm.si

Izvajanje projekta delno sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Javni razpis se izvaja v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, 2. razvojne prioritete: »Gospodarska razvojna infrastruktura«, prednostne usmeritve 2.1. »Gospodarsko-razvojno-logistična središča.«

Zahvaljujemo se vsem, ki ste v letošnjem letu kakorkoli sodelovali z nami.

Vsem želimo lepe praznične dni ter srečno in uspešno v letu 2010!

VSEBINA

priloga dolenjskega lista

3

4–5

Tisoč evrov je za deset dni premalo, a se da tudi drugače 6 Iščite rešitev! Zagotovo jo boste našli!

8–9 “Tisti, ki daje, mu nikoli ne zmanjka.”

10–11 Na novoletnem pohodu z dedkom Mrazom 12 Poči, joj, a je všeč tudi orkestru 13 Poj, ko boš tekla z volkovi 14 Najbolj je srečen, ko dobi pokal 15 Čeprav je Tinetu zlomilo hrbtenico, mu ni vzelo volje 16 “Otroka sta pridna in delati znata …”

18–19 Za pomlajevanje ni nikoli prepozno 20–21 Od žlahtne obrti do umetnosti 22 Ko je ključ le rezerva 23 Vzmetnico izdelajo tudi po meri 24 Za lepoto in zdravje 25 Betlehemska zgodba postavljena v živo 26–27 Malček hitrih nog 28 Sladke dobrote za praznične dni 29 Otium predstavlja svoj prvenec 30 Jaka Bilkerbach, fant in pol 31 Pokanje zelo vznemirja naše ljubljenčke 32 K obdarovanju sodi tudi bonton 32 Božičnica in 13. plača 33 Ciklama – pozimi cvetoča lepotica 33 Strah in stres 34 Mnogoočesno zrenje v svet in življenje 34 “Praznični” vezaj 35 Odnosi gradijo ali pa uničujejo 36–37 Zablestimo z ljubeznijo do sebe in do drugih 38 Križanka

Na naslovnici: Ruševina kapele svete Trojice v Ponikvah izza Mirne gore Fotografija: Vinko Kukman

priloga dolenjskega lista Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto Odgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica Dorniž Računalniška izvedba: Igor Rustja Cena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €, četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 € Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

Srčni ljudje Velikokrat poslušam kritike na račun medijev, češ da nas zanimajo samo nesreče, prepiri, skratka vse, kar je negativnega. Pa je res tako? Kaj pa kot bralci najprej preberemo? Kaj večino ljudi najbolj zanima? Odkar ima Dolenjski list tudi spletni medij www.dolenjskilist.si, lahko sproti merimo obisk po vsebinah in čeprav je na našem spletnem dnevniku objavljenih veliko prispevkov najrazličnejših vsebin, imajo največji obisk prav zapisi iz črne kronike, sledijo politični prepiri ter zgodbe o čudnih in nenavadnih dogodkih. Kljub vsemu pa tisti, ki gojimo tudi pozitivno novinarstvo, primer je naša Živa, nismo obupali. Živa, mesečna priloga Dolenjskega lista, gre že v deveto leto, v tem času je pridobila širok krog rednih bralcev in postala tudi bolj zrela, v novem letu pa bo izšla še v novi podobi. Ker jo vsebinsko ne bomo dosti spreminjali, ampak le še bogatili, upamo, da jo boste še raje vzeli v roke. Zanimivih zgodb o naših ljudeh ne bo nikoli zmanjkalo, o tem smo prepričani.

Tokratna številka Žive je zaradi praznikov prišla do vas teden prej, naše novinarke in novinarji so poiskali še posebej srčne in zanimive ljudi. Darovalec leta, podjetnik Jože Papež iz Novega mesta, je dokaz, da ima uspešen podjetnik lahko tudi srce za sočloveka v stiski. Pravi, da tistemu, ki daje, nikoli ne zmanjka. Opaža pa, da tisti, ki nimajo, lažje dajo, kot tisti, ki se kopljejo v izobilju. A še vedno velja, da je veliko lepše darovati, kot pa prejemati pomoč.

Novomeški dedek Mraz, za katerim s svojo ekipo stoji neumorni Janez Pavlin, nekdanji novinar Dolenjskega lista, v decembrskih predprazničnih dneh že 35 let osrečuje dolenjske otroke. Nekateri pravijo, da je dedek Mraz še socialistični ostanek, a otrokom to ni mar, če se vsako leto spomni nanje, je že dober mož, ne glede na to, kam bi ga radi potisnili odrasli.

Vsem otrokom da enako darilo, ne dela razlik ne med bogatimi in revnimi, ne med Romi in »civili«. Čeprav danes otroci v glavnem ne trpijo pomanjkanja, so njegove prireditve vedno zelo dobro obiskane. Več kot samo darilo jim pomeni pravljica, ki jim jo pričara. Obiskali smo ga na kraju samem in ugotovili, da se tudi dedku Mrazu kdaj kaj zatakne, a se na koncu vedno vse srečno izteče.

V življenju pa ne gre vedno vse gladko in takrat, pravi Nena Dautanac iz Metlike, se je treba boriti in iskati rešitev. Iz svoje težke izkušnje ljudi prepričuje, da bodo rešitev zagotovo našli, če jo bodo le iskali. Za Živo je povedala svojo življenjsko zgodbo, iz katere črpa moč in energijo in jo tako kot vsi srčni ljudje razdaja tudi drugim.

V novem letu vam želim veliko zdravja, veselja, miru in zadovoljstva med ljudmi, ki jih imate najraje. Živa bo z vami.

Jožica Dorniž Jo žica Dor niž

4

AKTUALNO

priloga dolenjskega lista

Smučanje danes

Tisoč evrov je za deset dni premalo, a se da tudi drugače G

ospodarski krizi se je težko ogniti tudi takrat, ko teče beseda o tako prijetni stvari, kot je smučanje. Časi, ko je vaški kolar otrokom naredil smuči iz dog, so minili in tudi časi, ko je bilo otrokom pa tudi odraslim precej vseeno, kakšne smuči so imeli in kako so bili oblečeni in so neskončno uživali tudi med spuščanjem s hriba za vasjo, kamor so se vzpenjali peš, so že davno preč.

Smučanje, ki je tako lep šport, je danes, žal, (pre)drago in dostopno čedalje manjšemu krogu ljudi, čeprav obstajajo tudi alternativne cenejše poti do užitkov na snegu.

Le tu in tam je še videti otroka, ki se navdušeno driča po zasneženem klančku za hišo, za veliko večino pa velja, da ni smučanja brez celega sistema žičniških naprav in vsaj delnega umetnega zasneževanja, ki v času, ko zimske temperature iz leta v leto čedalje bolj lezejo navzgor, zaenkrat še uspešno nadomešča nekdaj precej obilno od narave dano snežno odejo.

Tudi pri opremi je podobno. Smuči morajo biti kratke in s poudarjenim stranskim lokom, kdor bi si na noge nadel smuči, s kakršnimi so še ne tako dolgo nazaj zmagovali Stenmark, Križaj, Petrovič, Tomba in tudi Košir, bi bil danes deležen posmeha.

Otroci radi smučajo tudi, če ni vlečnice, le motivirati jih je treba in jim najti družbo.

Pa tudi oblačila so danes drugačna – ne smejo prepuščati vode, skoznje pa mora skoraj neovirano iti para. Vse to pa stane in v času, ko je čedalje več ljudi brez dela ali pa jim je zaenkrat še dovoljeno delati za plače, s kakršnimi moraš biti pravi umetnik, da plačaš vse položnice in si potem kupiš še kaj za pod zob, marsikomu na kraj pameti ne pade, da bi se postavil v vrsto za smučarsko vozovnico.

P o n e kko o d c e l o d rra ažje ko t l a n i Večina smučarskih centrov cen smučarskih vozovnic ni bistveno spreminjala,

Tekmovalno smučanje pa je le za tiste, ki jim starši to lahko privoščijo.

čeprav so bile že lani precej navite in bi jih v krizi, če želijo privabiti kaj več smučarjev, morali znižati. Na Krvavcu, Mariborskem Pohorju, Rogli, v Kranjski Gori in v Cerknem bo treba odraslim za enodnevno karto tako kot lani odšteti 28 evrov, otroške dnevne vozovnice, ki so lani na teh smučiščih stale 18 evrov, so, razen v Kranjski Gori, pocenili - na Krvavcu, Mariborskem Pohorju, Rogli na 16, v Cerknem pa na 17 evrov. Najbrž zaradi nove povezave z italijansko stranjo oziroma smučiščem Sella Nevea v Italiji so dneven vozovnice na Kaninu podražili in jih izenačili s Kranjsko Goro.

Tudi na ostalih večjih slovenskih smučiščih so cene doživele le kozmetične popravke ali pa so ostale enake. Največkrat so za evro ali dva znižali dnevne vozovnice za otroke. Na Voglu bodo tako letos odrasli smučali za 26, otroci pa za 17 evrov, na Kopah in Golteh za 26 oziroma 16 evrov in na Kobli za 20 in 16 evrov. Čeprav se, kar se tiče žičniških naprav, zasneženosti, dolžine prog in gostinske ponudbe zelo težko primerjajo z naštetimi smučišči, pa pri sorazmerno visokih cenah vztrajajo v smučarskem centru Bela nad Črmošnjicami, kjer cen od lani niso spreminjali. Na Beli bodo letos odrasli smučali za 22 evrov na dan, cena otroške karte (17 evrov) pa je celo za evro višja kot na Krvavcu, na Rogli ali na Mariborskem Pohorju, kar je, z ozirom na to, da želijo na smučišče po precej klavrnih sezonah privabiti čim več smučarjev, težko razumljivo. Poleg tega na Beli za razliko od ostalih smučišč ne ponujajo cenejših kart

AKTUALNO

priloga dolenjskega lista

5

za študente in dijake. Za odtenek bolj konkurenčni so na Beli le pri cenah poldnevnih kart, ki za odrasle stanejo 17 in za otroke 12 evrov. Komur se ne da vsakič, ko pride na smučišče, znova plačevati vozovnice, si tudi na Beli lahko omisli sezonsko vozovnico, ki pa ga bo stala 324 evrov za neprenosljivo vozovnico s fotografijo, kar pomeni, da se mu jo splača kupiti, če bo vsaj 14 dni smučal ves dan.

Smučan je ali klik an nje klika njj e ? Če za posameznika strošek enodnevne smučarije še ni tako visok, da si ga ne bi mogel privoščiti, pa je strošek smučarskega dne za štiričlansko družino že tako velik, da se človek hitro premisli. Če bi se družina odpovedala malici in tudi čaju na smučišču, bi se skupaj s prevozom na najbližje smučišče nekako dalo preživeti dan na smučeh za sto evrov, a če človek smuča, ne bo smučal le en dan na leto.

Za deset dni smučanja ne sezono bi družina, tudi če ne bi nihče dobil nove opreme, morala odšteti krepko prek tisoč evrov, kar je že ob povprečni slovenski plači vsota, ob kateri se ni težko premisliti in ostati doma za pečjo in uživati ob nastopih smučarskih velemojstrov na televizijskem ekranu, pa še noge si človek tako ne more kar tako zlomiti.

Smučanje, nekdaj ponos slovenskega športa najbrž nikoli več ne bo nacionalni šport Slovencev. Smučali bodo pač tisti, ki si to lahko privoščijo, teh pa bo, kot kaže, čedalje manj. Da se bodo smučarji vrnili na klančke za vasjo, ni pričakovati. Današnja tehnologija tako otrokom kot odraslim omogoča precej lažje dostopno zabavo s klikom z miško ali pa pritiskom gumba na daljincu, pa še snega menda čez nekaj let sploh ne bo več …

N e v rre e č i p u š kke e v kko o rru u zzo o Vendar kljub temu ne gre vreči puške v koruzo in se kar tako odpovedati zimskim

Koliko za vožnjo z žičnico?

Smučarski tek je poceni in dobra ter zelo zdrava alternativa dragemu alpskemu smučanju.

radostim. Ena od možnosti je smučarski tek, kjer je cenejša že oprema, poleg tega pa strošek nakupa smučarske vozovnice popolnoma odpade, saj niti na najbolje urejenih progah ne zaračunavajo njihove uporabe, kadar je sneg v dolini pa si progo za tek v klasični tehniki lahko pripravi vsak sam in potem upa, da njegovega truda ne bodo takoj poteptali sprehajalci psov, kar se vsaj v Novem mestu zgodi vsakič.

Tudi starši, ki otrokom ne morejo privoščiti nove opreme in počitnic v enem od

velikih smučarskih središč in morda niti dnevne karte na večjih slovenskih smučiščih ne, malčke z nekoliko iznajdljivosti in dobre volje vseeno lahko spravijo na smuči.

Na smučarskih sejmih ali pa pri serviserjih smuči se da dobiti smuči in smučarske čevlje za otroke tako rekoč za drobiž, splača pa se pogledati tudi v športne trgovine, kjer je v času akcij in razprodaj otroška oprema prav tako lahko zelo poceni. Ko zapade prvi sneg, pa hitro na najbližji hrib! Otrok, ki se ni še nikoli peljal z vlečnico, bo zelo verjetno užival tudi, če se bo na vrh klančka vzpenjal peš, če k sodelovanju nagovorimo še sosede in znance ter njihove otroke, bo vse skupaj še lažje. Za večjo motivacijo skupaj z otroki zgradimo skakalnico ali pa postavimo nekaj leskovih količkov, da bodo vijugali med njimi. Za nagrado za uspešno končan tovrstni “tečaj” pa jih na koncu odpeljemo za en dan še na čisto pravo smučišče.

Druga, tudi včasih dovolj poceni možnost je udeležba otrok na smučarskih tečajih, ki jih pripravljajo smučarski klubi ali osnovne šole. Taki tečaji so včasih celo cenejši od smučarske karte za isto število dni, dobro pa je, če se otrok, preden ga damo v tečaj, na smučarske čevlje in smuči ter drsenje privadi na domačem vrtu ali na najbližjem hribčku, ki pa mora biti ravno prav strm.

Tako bo do zadovoljivega znanja prišel že na svojem prvem tečaju.

Vidmar I. V idmar

6

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Nena Dautanac iz Metlike

Iščite rešitev! Zagotovo jo boste našli!

N

eni Dautanac iz Metlike je bilo komaj 14 let, ko jo je leta 1980 pot iz rodnega Bjelovarja pripeljala v Slovenijo. Sprejela je namreč štipendijo hotela Argonavti za šolanje na poklicni gostinski šoli v Novi Gorici. Še danes se dobro spominja, kako težko ji je bilo, ker ni imela v bližini staršev in ni poznala ne dežele ne jezika.

A temperamentna in vedoželjna najstnica se je hitro znašla in že v 2. letniku je bila pri slovenskem jeziku najboljša v razredu. Prav takrat je šlo v stečaj podjetje, ki ji je dajalo štipendijo. Na srečo je dobila drugo štipendijo in se po končani šoli zaposlila kot kuharica v ljubljanski gostilni Vitez. Uživala je pri delu in se dodatno izbraževala, saj si je dopovedovala, da mora biti tisto, kar dela, najboljše med najboljšim. Še bolj pa je vzljubila delo v specializiranih delikatesnih trgovinah po Ljubljani. Ko se je poročila in leta 1991 rodila hčerko Ano Marijo, je mislila, da je najbolj srečna na svetu.

A prepričanje, da prav nič ne more ogroziti njene sreče, se je razblinilo kot milni mehurček, ko so se v začetku tega tisočletja začele kopičiti težav. V zelo hudi obliki je izbruhnila dolgoletna potuhnjena alergija na konzervanse in nikelj in postala je delovna invalidka 3. kategorije. Ostala je brez dela in brez poklica. Da bi bila mera polna, se je še ločila, s šoloobveznim otrokom ostala brez strehe nad glavo, na svoja pleča pa prevzela tudi vse dolgove in obveznosti iz razpadlega zakona. In to sredi Ljubljane, brez svojcev v bližini, ki bi ji lahko pomagali.

Z a t i sstt e , k i i š čče ej o d e l o , ne službe “Vedno sem se čudila, zakaj ljudje le tarnajo, a ne naredijo ničesar. Jaz sem borka in razmišljala sem, kako naj se izkopljem iz

težav. Prijateljica mi je posodila denar za dvomesečno najemnino. Želela sem predavati o tem, kar sem znala delati, predvsem pa o pospeševanju prodaje in osebnostni rasti. Ko sem hotela na Zavodu za zaposlovanje dobiti informacije o zaposlitvi, so mi rekli, da nimam ustrezne formalne izobrazbe, da sem s skoraj 40 leti prestara, brez znanja računalništva in tujega jezika ter mi zabrusili, da bi rada le denar od države,” se nerada spominja grenke izkušnje.

Na povsem drugačen odziv je naletela na Skladu za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Spodbudili so jo, da je poleti leta 2006 ustanovila Šolo odličnosti. “V svojem razgibanem življenju, ki me je večkrat postavilo na preizkušnjo, sem ugotovila, da človeku, ki dela odlično, ni potrebno iskati dela, kajti delo najde njega. Eno od mojih življenjskih vodil pa je, da je odličnost, ko z veseljem narediš več, kot od tebe pričakujejo - kjerkoli, kadarkoli, komurkoli in čim večkrat. In kdor se tega drži, mu ni potrebno iskati dela. Vendar to velja le za tiste, ki iščejo delo, ne službe,” je nazorna.

Leto 2006 je bilo za Neno in Ano Marijo polno sprememb. Nov dom sta si našli v Metliki, kjer hčerka obiskuje srednjo vzgojiteljsko šolo. Nena pa v okviru Šole odličnosti predava po Sloveniji o delu z ljudmi, komunikaciji in medsebojnih odnosih, in to tudi ljudem, ki imajo višjo izobrazbo od nje.

Da bi bila čim bolj nazorna, uporabi veliko praktičnih primerov iz lastnega življenja.

Nena Dautanac

Dobro ve, kam pripelje pomanjkanje komunikacije. “Sedaj me nihče ne vpraša po tistem, za kar so mi na Zavodu za zaposlovanje rekli, da mi manjka. Ljudje so zadovoljni z mojimi predavanji in hvaležni so mi, ker sem jim odprla oči. Dosežem, da se vsak najde v tistem, kar povem,” je zadovoljna.

A Nena si ne prizadeva zgolj v okviru službenih obveznosti, da bi pomagala ljudem in preprečila slabe odnose med njimi.

Da bi pomagala tudi otrokom, je ustanovila otroški klub Veselo srce, v katerem se v prostem času in z lastnim denarjem ukvarja predvsem z romskimi otroki. Žal ji je le, da zaradi nasprotovanja sosedov klub ne more delovati v najemniškem blokovskem stanovanju v Metliki, zato obiskuje otroke v romskem naselju.

Nenino življenje se prepleta s številnimi pravili, ki si jih je postavila sama. Kar se tiče dela, ki ji pomeni toliko kot življenje, je njen moto: Kar delaš, delaj z veseljem. “A ko se človek znajde v kvazi krizi, je pomembno, ali bo zagrabil priložnost in se izvlekel iz nje, ali pa bo obsedel in se dejansko pogreznil v krizo. Verjamem, da je življenje skupek vzponov in padcev. Pri meni so sedaj vzponi, ko pa se ozrem nazaj, komaj verjamem, kaj mi je uspelo. Ko mi je bilo najtežje, sem verjela le v sebe in v Boga. Sama sebi sem dopovedovala: “Veruj, moli in delaj!” Problem pri večini ljudi je, da namesto z glavo razmišljajo s svojimi strahovi, kar pa je narobe, saj je strah najbolj nevarno čustvo,” dobro ve Nena Dautanac, ki ljudem polaga na srce, naj iščejo rešitev.

Zagotovo jo bodo našli.

Besedilo in fotografiji:

V prostem času se Nena v klubu Veselo srce ukvarja z romskimi otroki.

Bezek Mirjam Bez ek Jakše

Izzivi podeĹželja Kaj so izzivi podeĹželja?

V bogati ponudbi Razvojno izobraŞevalnega centra Novo mesto so tudi javno veljavni programi UŽU - Usposabljanja za Şivljenjsko uspeťnost.

Izzivi podeĹželja je ime programa za odrasle, ki je namenjen prebivalcem podeĹželja. Vanj se lahko vkljuÄ?ijo vsi, ki iĹĄÄ?ejo priloĹžnosti za uÄ?enje in posodabljanje ali nadgradnjo Ĺže osvojenega znanja, ki bi jim omogoÄ?ala laĹžje delo in Ĺživljenje na kmetiji, naj bo v povezavi z osnovno ali dopolnilno dejavnostjo.

Cilj programa je omogoÄ?iti vkljuÄ?enim udeleĹžencem pridobitev temeljnih znanj in spretnosti, s katerimi bodo laĹžje prepoznavali in vrednotili lastne potenciale ter moĹžnosti podeĹželskega okolja z namenom izboljĹĄanja svojega ekonomskega in socialnega poloĹžaja.

Eden od ciljev programa je tudi spodbujanje udeleĹžencev k skrbi za trajnostni razvoj podeĹželja.

Kaj lahko udeleĹženci programa pridobijo?

Gospodarski, tehnoloĹĄki in druĹžbeni razvoj slovenske druĹžbe tudi na podeĹželje prinaĹĄa novosti, ki zahtevajo od posameznika veÄ? znanja. RazliÄ?ne moĹžnosti za pridobivanje sredstev za dejavnosti na kmetijah so vse pogosteje povezane z izpolnjevanjem razliÄ?nih prijavnih obrazcev, pisanjem poroÄ?il in drugimi pogosto administrativnimi opravili, ki so za te ljudi velika novost. NaÄ?in Ĺživljenja in narava dela na podeĹželju oz. na kmetiji najveÄ?krat ne prispevata dovolj k obnavljanju ali ohranjanju pismenosti, zato ima marsikdo teĹžave pri vkljuÄ?evanju v sodobne, z informacijsko-komunikacijsko tehnologij vodene procese. Izzivi, s katerimi se danes sooÄ?a tudi podeĹželje, postavljajo pred ljudi zahtevo po prilagoditvi novim razmeram, ki s seboj prinaĹĄajo veÄ? tveganja in negotovosti, pa tudi odgovornost za oblikovanje lastnega Ĺživljenja.

Razdvojenost med preĹživelim naÄ?inom Ĺživljenja in sodobnimi izzivi jih tako postavlja pred nujno potrebo po pridobitvi novih znanj in spretnosti.

V programu Izzivi podeĹželja lahko udeleĹžencem pomagamo pri prepoznavanju in vrednotenju lastnih potencialov in moĹžnosti, ki jih je veliko tudi na vasi.

Ukvarjajo se s konkretnimi vsebinami, ki so praktiÄ?no uporabne. Tako so naĹĄe udeleĹženke Ĺže pridobile mnoga koristna znanja s podroÄ?ja

raÄ?unalniĹĄtva, komunikacije, zdravilnih zeliĹĄÄ?, zdrave prehrane, podjetniĹĄtva na podeĹželju, varovanja okolja, promocije dejavnosti na kmetiji, biodinamiÄ?nega kmetovanja ipd. O ekologiji je udeleĹženkam predaval Gorazd MarinÄ?ek, uporabo zdravilnih zeliĹĄÄ? so spoznavale z JoĹžetom Kukmanom, podjetniĹĄka znanja so jim posredovali strokovnjaki Razvojnega centra Novo mesto in Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, spoznavale so kulinariÄ?ne skrivnosti, ob strokovni pomoÄ?i so izdelovale prazniÄ?ne pogrinjke, se seznanile z urejanjem vrta in vaĹĄkega dvoriĹĄÄ?a, spoznavale tudi naĹĄe ljudsko izroÄ?ilo (izdelovanje Ustvarjalno delo udeleĹženk v projektu Male voĹĄÄ?ilnic in velikonoÄ?nih jajc s servietno tehniko, skrivnosti mojstric kuhanja in peke bo obogatilo izdelovanje prikupne embalaĹže za doma narejene ponudbo kmetij. izdelke), razmiĹĄljale o poloĹžaju Ĺžensk v druĹžbi ter o pomenu druĹžine in odnosih v njej. Seznanjale so se tudi s postopki prijav na razpise za pridobitev sredstev za dejavnost kmetij ter izvedele, kdo in kje jim pri tem lahko pomaga.

Program je v vsaki izvedbi drugaÄ?en, saj je prilagojen interesom in Ĺželjam udeleĹžencev, ki ga skupaj z izvajalci tudi oblikujejo.

Kako poteka?

Program traja 100 do 120 ur in se predvidoma zakljuÄ?i v treh do ĹĄtirih mesecih. Delo poteka v Izdelava embalaĹže za domaÄ?e dobrote. obliki projektnega uÄ?enja, metode uÄ?enja pa so raznovrstne, vse pa so usmerjene v aktivno delo udeleĹžencev. V skupini je 15 udeleĹžencev. Prednost programa je poleg vsebin tudi druĹženje in medsebojno povezovanje, za kar si danes le redko vzamemo Ä?as.

V RIC-u je ta program do sedaj zakljuÄ?ilo Ĺže skoraj 100 udeleĹženk, ki so svoje znanje nadgradile in ga s pridom uporabljajo pri domaÄ?em delu, v druĹĄtvih in ĹĄirĹĄi skupnosti.

Ker program sofinancirata Ministrstvo za ĹĄolstvo in ĹĄport in Evropski socialni sklad, je za udeleĹžence brezplaÄ?en. ÄŒe vas zanima, nas pokliÄ?ite ali nam piĹĄite. Z novo skupino bomo zaÄ?eli v drugi polovici Sestavljanje prazniÄ?nega jedilnika. januarja.

Kje nas najdete 3B[WPKOP J[PCSBäFWBMOJ DFOUFS Novo mesto, Ljubljanska cesta 28, Novo mesto XXX SJD ON TJ t SJD!SJD ON TJ t 5FMFGPO JO t %FMPWOJ Ç?BT WTBL EFMPWOJL PE EP VSF

0QFSBDJKP EFMOP ĂśOBODJSBUB &WSPQTLB VOJKB J[ &WSPQTLFHB TPDJBMOFHB TLMBEB JO .JOJTUSTUWP [B Ă?PMTUWP JO Ă?QPSU 0QFSBDJKB TF J[WBKB W PLWJSV QSPHSBNB SB[WPKB Ç?MPWFĂ?LJI WJSPW [B PCEPCKF SB[WPKOF QSJPSJUFUF 3B[WPK Ç?MPWFĂ?LJI WJSPW JO WTFäJWMKFOKTLFHB VÇ?FOKB QSFEOPTUOF VTNFSJUWF *[CPMKĂ?BOKF VTQPTPCMKFOPTUJ QPTBNF[OJLB [B EFMP JO äJWMKFOKF W ESVäCJ UFNFMKFÇ?J OB [OBOKV UFS KBWOFHB SB[QJTB [B TPĂśOBODJSBOKF J[WFECF QSPHSBNPW 1SPKFLUOP VÇ?FOKF NMBEJI JO QSPHSBNPW [B [WJĂ?FWBOKF TQMPĂ?OF JO SBÇ?VOBMOJĂ?LF QJTNFOPTUJ W MFUJI JO

Razvojno izobraĹževalni center Novo mesto, Ljubljanska cesta 28, Novo mesto XXX SJD ON TJ t SJD!SJD ON TJ t 5FMFGPO JO t %FMPWOJ Ç?BT WTBL EFMPWOJL NFE JO VSP

8

POGOVOR

priloga dolenjskega lista

Jože Papež, darovalec leta 2009

“Tisti, ki daje, mu nikoli ne zmanjka.”

V

decembru ga ne boste videli hoditi okrog poslovnih partnerjev s koledarji in steklenicami, ampak jih namesto tega vabi, da pomagajo in darujejo v humanitarne namene. Komu vse so že pomagali namesto prednovoletnega obdarovanja se 61-letni podjetnik, lastnik Termotehnike, niti ne spomni več. Dam in pozabim, pravi. A vendarle so ljudje, ki vedo, koliko družinam je posijal žarek upanja prav zaradi njega.

Nedavno so ga izbrali za slovenskega darovalca letošnjega leta.

Podjetnik, ki izhaja iz skromne trebeljanske družine z Velike Strmice blizu Klevevža, že skoraj štiri desetletja pa živi v Novem mestu, je začel delati kot inštalater in je še v času, ko so bili podjetniki bolj ko ne bele vrane, ustanovil svoje podjetje. Termotehnika daje v tem času z razstavno-prodajnim centrom v Ljubljani kruh 80 družinam. Za izjemne dosežke v gospodarstvu je leta 1994 prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije. V pogovoru razkriva, zakaj raje pomaga konkretni družini kot da bi denar nakazal humanitarni organizaciji, pa tudi, da imetje ni le prednost, ampak tudi veliko breme.

Kakšno je za vas dobro novoletno darilo? Česa se razveselite?

Najbolj se razveselim iskreno izrečene želje pravih prijateljev, poslovnih partnerjev. Darilom nisem nikoli namenjal velike pozornosti, da bi si na primer želel, da mi nekdo prinese nekaj posebnega. Tisto, kar sem želel, sem si že sam priskrbel. Veliko truda je treba vložiti, tudi časa, da izbereš darilo za nekoga, je pa vprašanje, če potem to pade na plodna tla. Škoda se mi zdi, da bi se s tem prav veliko obremenjeval.

S čim boste letos obdarili svoje poslovne partnerje?

Nič posebnega ne bo letos glede na situacijo, kakršna je. Darovali pa bomo nekaj v humanitarne namene, da ne prekinemo tradicije. Že veste komu?

Vem, gre za nekoga, ki res potrebuje pomoč, samo ne morem povedati za koga gre. Že dvakrat smo mu želeli pomagati, pa je vsakič nekdo še bolj potreboval pomoč.

Prav zaradi novoletnih obdarovanj ste se pred več kot desetletjem odločili za darovanje v humanitarne namene.

Kako to?

V podjetju smo se zelo trudili, da smo naredili lepe koledarje, lepo oblikovane voščilnice. Od 600 koledarjev, ki smo jih razdelili, pa še kaj smo dali zraven, nisem imel sreče, da bi videl vsaj enega kje obešenega. To res ni imelo nobenega smisla.

Dogajalo se je celo, da smo komu dali kakšno steklenico, pa smo isto dobili nazaj. Dobili smo okoli 200 koledarjev, kaj naj z njimi? Nosili smo jih v dom starejših, v šole …

V nekem trenutku smo se odločili, da tega ne bomo več počeli. Zgodilo se je, da me je

poklicala gospa in me prosila, če bi lahko pomagal družini pri Mirni Peči, ki je v hudi stiski. Sam sem šel pogledat in ko sem videl, kako živijo, sem se odločil, da bomo to naredili namesto novoletnih daril. Povabili smo še naše kupce, odzvali so se dobavitelji. Prav na hitro smo šli v akcijo in družini smo naredili tako veselje, da se ne da opisati. Napeljali smo jim centralno kurjavo in delno vodovod ter izolirali strop, za izolacijo smo naprosili v Novotermu, skratka, kar dobro smo jim izboljšali življenjski standard. 4-članska družina je namreč imela zelo skromne prihodke.

Se vas je ta izkušnja dotaknila, da ste začeli drugače gledati na darila? Če nekomu konkretno pomagaš, je čisto drug občutek, kot če nakažeš denar Rdečemu križu in si vsega “frej” in ne veš, komu to koristi. Ta izkušnja je bila prijetna in zelo čustvena. Na enem od srečanj je vaš novinar Andrej Bartelj povprašal, kaj bomo za novo leto. Ko sem mu povedal, mi je rekel, da je o tem treba kaj napisati. Pregovoril me je, da sva obiskala družino. To je bil tudi namig ostalim, da bi namesto zapravljanja za darila darovali v humanitarne namene.

Kasneje smo pomagali preko Rdečega križa družini iz Čelevca, še mnogo družin je bilo, nekaterim smo uredili kopalnico, delno prenovili kuhinjo, podarili kose pohištva, radiatorje, peči …

Pogosto srečujete ljudi, ki ste jim pomagali?

Največ se srečujemo s člani Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Njim pomagamo več let z denarjem pa tudi pri adaptacijah. Z njimi imamo pristne in stalne stike.

Kako se odločite, komu boste pomagali?

Prejmemo veliko raznih prošenj. Odločeni pa smo pomagati humanitarno, ne darujemo toliko za šport, gasilce, s kakšnimi dobitki za srečelov že, ampak z denarjem pa ne.

Omenili ste, da nagovarjate poslovne partnerje. Smo Slovenci darežljivi?

Ko smo vodili akcijo za prenovo dializnega oddelka, ki so jo začeli drugi, pa ni bilo pravega uspeha, sem se angažiral sam in zbral veliko ljudi iz tega okolja, prispevali so tudi od drugod, največ naši dobavitelji. Izkušnje so različne. Skoraj bi lahko rekel, da

tisti, ki nimajo, lažje dajo kot tisti, ki imajo.

Sam sem morda premehak, da bi nekoga gnjavil. Manjši del ljudi je takih, ki se odzovejo, večji del pa je takih, ki samo pričakujejo.

Kaj vam pomeni naziv darovalec leta 2009, ki so vam ga podelili bralci revije Naša žena?

Je veliko priznanje. Nikoli se mi ni zdelo, da sem veliko naredil. Dam in pozabim. Ob intervjujih sem začel brskati po spominu, kaj vse je bilo narejeno in tega res ni tako malo, vsega se niti ne spomnim. Vesel sem, da je to nekdo opazil in me predlagal na pravo mesto. Obenem je to smernica za ostale, ker zgledi vlečejo. Skoraj nihče ni tako reven, da ne bi mogel nekaj dati. Morda je to samo odvisno od njegove srčnosti, vzgoje.

Je prošenj za pomoč, odkar so vam podelili nagrado, kaj več?

Niti ne, tako ali tako prihajajo vsak dan.

Včasih se obračajo tudi na ženo, ki ima zlatarno na Novem trgu, če lahko pomaga ‘lobirati’ še pri meni.

Ste sami kdaj potrebovali pomoč?

Izhajam iz družine, kjer nas je bilo osem otrok in nismo živeli v izobilju. Imeli smo za jesti, bili smo oblečeni, nikoli pa ni bilo nekega viška. Takrat si otroci nismo predstavljali, da rabimo kaj več, nismo čutili, da bi živeli v pomanjkanju. Ko sem šel od doma v poklicno šolo, je bil pa kar problem. Težko prosim, tako sem se odpravil z zelo malo dinarji v žepu in so prišli trenutki, ki so bili težki, ko nisem vede, kako naprej. Ampak vse se preživi.

Morda zato drugače cenite to, kar imate.

Najbrž res. Morda sem kakšno stvar podedoval po očetu, ki je bil zelo podjeten in je znal iz nič marsikaj narediti. Vzgajal nas je, da moramo dajati. Tisti, ki daje, mu nikoli ne zmanjka, je večkrat rekel. Nihče ni šel

Skoraj bi lahko rekel, da tisti, ki nimajo, lažje dajo kot tisti, ki imajo. Sam sem morda premehak, da bi nekoga gnjavil. Manjši del ljudi je takih, ki se odzovejo, večji del pa je takih, ki samo pričakujejo.

POGOVOR mimo naše hiše, da mu ne bi kaj ponudili.

Tudi če je bil najmlajši otrok sam doma, je moral nekaj ponuditi, karkoli je že bilo.

Veliko ljudi vas pozna predvsem kot podjetnika, ki je začel iz nič in ustvaril ugledno podjetje. Vas je uspeh kaj spremenil?

Mislim, da ne. Delal sem prej, delam zdaj, samo da je zdaj več skrbi, kot jih je bilo prej, ko nas je bilo malo. Z vsakim novim delavcem pride dodaten kamenček obremenitve, čeprav mislimo, da nam bo lažje, ko bomo še nekoga zaposlili, pa je obratno. Zaradi tega se ne počutim drugače, le večjo odgovornost čutim do zaposlenih, kupcev, dobaviteljev. Navsezadnje pa je neko zadovoljstvo, ko pogledaš nazaj, da se je nekaj naredilo, da 80 družin dobiva kruh iz tega podjetja. Če se ne bi trudil, tega ne bi bilo. Vesel sem, da sem s tako minimalno izobrazbo v življenju uspel nekaj ustvariti. Dostikrat je bil problem stranke prepričati, da je dobro napeljati centralno ogrevanje v ali da je kopalnica potrebna prenove. Kaže, da sem imel dosti vpliva, da so mi ljudje zaupali in da se tudi vračajo. Ni večjega zadovoljstva, ko nekdo pride in reče: Pred 35. leti si mi napeljal centralno, do zdaj nisem imel težav, nobenega večjega popravila. To je zame največja nagrada.

Zakaj mislite, da ste uspeli s svojo poslovno idejo?

Vedno mi je bilo na prvem mestu, da mora biti stranka zadovoljna. Temu sem sledil ne glede na to, če sem včasih malo izgubil ali več delal. Ljudje morajo biti trajno zadovoljni s storitvijo, ki smo jo opravili, pa naj bo to pri montaži ali v trgovini. Pa tisto, kar rečeš, mora držati. Če si rekel, da boš prišel v ponedeljek, moraš priti. Vedno smo vgrajevali zelo kakovosten material, to vidim, da se obrestuje.

Je pa najbrž v zadnjem času ob poplavi cenene robe težko konkurirati.

Zelo, veliko je različnih dobaviteljev in izvajalcev, ki jim je cilj prodati čim cenejšo robo ali jo celo montirati, pa se ne vprašajo, kaj bo jutri. To na dolgi rok za nikogar ni dobro.

Razmere za podjetnike v tem času niso najbolj ugodne, ampak nedavno ste še bili optimist, češ da ti časi tudi ne morejo večno trajati. Še vedno sem optimist. V gradbeništvu, na kar smo zelo vezani, je težko, mislim, da bo v nekem trenutku še težje, čeprav se bo splošna situacija začela izboljševati.

Gradbeništvo je izrazito na udaru recesije.

A vsaka stvar prinese tudi nekaj dobrega, mogoče bo pa dobro to, da bodo ljudje spet znali ceniti delovno mesto, da bo morda kdo tudi hvaležen, da je lahko služil kruh na mojih osnovnih sredstvih, kar do zdaj ni bilo nič važno, vse drugo je bilo bolj pomembno.

Mladi se danes težko odločajo za inštalaterske poklice.

priloga dolenjskega lista

Veliko truda je treba vložiti pri prepričevanju, in to ne le mladih, ampak tudi njihovih mater. Če je mama proti, sin ne bo inštalater.

Morda je nezanimanje povezano tudi s tem, da bi mladi radi čim prej čim več zaslužili z malo dela.

Imetje ni nobena prednost, je veliko breme. Nekdo, ki pride, misli, da je vse prišlo samo od sebe. Če ne bi bilo bank, bi šel razvoj podjetja bistveno počasneje in seveda potrebnega je ogromno osebnega angažiranja zaposlenih in cele družine. Vsi smo vpeti v to, jaz že 38 let. Še dolgo bomo morali delati, da bomo bankam odplačali vse kredite. Pri mladih je problem, ker je že vzgoja napačna. Doma jim pogosto rečejo:

Skoraj nihče ni tako reven, da ne bi mogel nekaj dati. Morda je to samo odvisno od njegove srčnosti, vzgoje.

9

Uči se, sicer boš moral delat. Ali: Uči se, boš dobro zaslužil. Tak človek se gre pogovarjat za službo in hoče takoj ogromno plačo, pa še nič ne zna. O tem imajo mladi pogosto napačno predstavo.

Kako doživljate december?

Doživljal sem ga bistveno lepše kot zdaj, ker so bili časi, ko smo z veseljem gledali nazaj, ker so bili narejeni lepi premiki, zdaj je malo slabše. Kakšne prednovoletne sreče najbrž nikoli nisem prav doživel, ker se iz posla nikoli ne moreš povsem izključit, morda za krajši čas. Za to, da bi se veselil, ni nikoli pravega časa. Kot lastnik in direktor, kar sem bil dolgo, sem bil do zadnjega trenutka v firmi in po novem letu prvi tam.

Vmes pa je bilo treba še kaj narediti.

V teh dneh je izrečenih veliko lepih želja. Kaj vi voščite, kaj vam največ pomeni?

Največ voščim zdravja. To je najpomembnejše. Na zdravje je lahko marsikaj vezano – uspeh, zadovoljstvo, sreča.

Irena No Ir ena N o v ak

10 10

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

Na novoletnem pohodu z dedkom Mrazom V

teh dneh je dedek Mraz zaključil svoj tradicionalnih pohod po občinah širšega novomeškega območja. V dobrem tednu se je pojavil na 32 prireditvah, na katerih je obdaril skoraj 4.200 otrok. Čeprav mož s sivo kučmo in belo brado slovi po skorajda čudežnih sposobnostih, mu vse to ne bi uspelo, če ne bi imel v Novem mestu dobrega prijatelja, ki že desetletja skrbi za to, da prav noben od naših najmlajših ne bi ostal brez privlačnega novoletnega darila.

Janez Pavlin iz novomeškega Društva prijateljev mladine Mojca, alfa in omega novoletnih obdaritev na Dolenjskem, se mu je zavezal že pred 35 leti in prav nič ne kaže, da bi se nameraval temu sodelovanju v kratkem odpovedati. “To bomo počeli tako dolgo, dokler bodo ljudje to hoteli,” pravi Pavlin. In da ljudje to hočejo, ne dokazujejo le polne dvorane ob obdaritvah, ampak tudi dejstvo, da društvu Mojca vsako leto uspe zgolj s pomočjo donatorjev zbra-

Veselje otrok je največja nagrada za vse, ki se trudijo za njegov prihod.

ti krepko čez polovico za obdaritev potrebnega denarja.

Letos se je do sredine decembra na računu Mojce tako nabralo že za več kot 47.000 evrov. Od tega je skoraj polovico, 20.000 evrov, prispevala novomeška Krka, k temu pa je svoje prispevalo še skoraj 300 drugih podjetij, društev, zavodov in posameznikov. “Letos bomo naredili za 85.000 evrov ‘škode’ in če je pravočasno ne poravnamo, nas ne bo hotel več nihče niti pogledati. Zato sem si zamislil model, po katerem skušajo občine oz. župani na svojem območju pridobiti toliko donacij, kolikor je vredno obdarovanje njihovih otrok.

Kar na koncu zmanjka, pokrijejo občine iz svojega proračuna,” pojasnjuje Pavlin med pregledovanjem dnevnih nakazil donatorjev, ki jih letos sproti objavljajo tudi na spletni strani društva. “Na ta način spodbujamo nekaj tekmovalnosti med podjetji, saj se točno vidi, koliko je kdo nakazal, vodimo pa tudi evidenco, koliko denarja je bilo zbranega v posamezni občini. To je med drugim tudi dober pokazatelj ‘zdravja’ posamezne občine, sploh manjših,” se nasmehne Pavlin in veselo pokaže na zneske, ki so prišli iz Šentjerneja.

A letos ni tako. Vreče, ki jih bo malčkom letos delil dobri mož, so sicer tudi tokrat lepo polne, a eden od sedmih elementov darila manjka. Glavna igrača, brisača za na plažo, ki je obenem tudi podlaga za igrico človek ne jezi se, je dan pred prvo obdaritvijo še na morju. Pa ne na plaži, kjer bi se z njo igrali otroci, ampak na ladji, ki prihaja s Kitajske in ki že tako ali tako zamuja, zaradi slabega vremena pa dan pred prvo obdaritvijo sploh ne more v koprsko luko. Čeprav na ladijski promet res nima vpliva, Pavlin kljub vse večjemu razburjenju

D e d e k M rra a z č a kka a na lad djj o

Z letošnjim glavnim darilom, brisačo, ki je tudi igrica človek ne jezi se, so imeli prizadevni pomočniki dobrega moža obilo preglavic s transportom.

Ko dedek Mraz po mesecih priprav - te sicer potekajo celo leto, intenzivno pa od septembra dalj - le pride v dolenjsko prestolnico, si Pavlin oddahne. Do takrat so namreč darila že lepo spravljena v vrečkah, ekipa, ki skrbi za program na poti dedka Mraza, pa je že tako uigrana, da kljub naporom, ki jih zahteva zgoščeno dogajanje, zadeve tečejo bolj ali manj gladko.

Dedek Mraz je pohod po Dolenjski začel v kočiji in v družbi snežink.

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

11

ostaja optimist. Zadeva se bo nekako rešila, pravi, tako kot se je še vedno. Na primer pred leti, ko se je dedek Mraz na eni od prireditev prikazal brez daril. “Možakarja, ki bi moral pripeljati darila, ni bilo od nikoder. Ni bilo druge, kot da sem šel po trgovinah in pokupil vsa kinder jajčka, da smo zadevo nekako le speljali,” se spominja Pavlin.

Ve s e l i d e c e m b e r j e n a š V desetletjih, kolikor že traja novoletno obdarovanje otrok na Dolenjskem, se je veliko tega spremenilo. Časi, ko je bilo pri decembrski plači obvezno odšteti en odstotek za novoletno obdarovanje, so se končali s staro državo. Ob prehodu v novo so si v Mojci pomagali s postavitvijo stojnic, ki so decembra preplavile novomeški Glavni trg.

“Najemniki stojnic so nam prinesli toliko denarja, da smo lahko v prehodnem obdobju ohranili tudi obdarovanje otrok, pa še za urejanje tabora v Dolenjskih Toplicah nam je ostalo. Poskrbeli smo tudi za bogato zabavno dogajanje na trgu, kjer je skoraj vsak dan nastopil kašen znan glasbenik. To je bil pravi veseli december, ki je v bistvu naše ime, izmislili smo si ga v Novem mestu, kjer smo med prvimi začeli z decembrskimi prireditvami na prostem. Tudi prvega Miklavža smo imeli na trgu še v rdečih časih, leta 1989,” se Pavlin z nostalgijo ozira v minule čase.

A nečesa le ne pogreša – praznične osvetlitve Glavnega trga, ki je bila dolga leta njegova skrb in prekletstvo. “To je bilo pasje delo. Delali smo ponoči, na mrazu in tam sem si najbrž tudi dodobra načel zdravje, da o težavah z elektriko, o kateri zdaj vem toliko, da bi lahko postavil manjšo elektrarno, niti ne govorim.”

Prihod tako pomembnega moža seveda ni minil brez pozornosti medijev. Še najbolj nas zanima, ali bo prinesel konec krize.

N a g rra ada je v e s e lljj e o ok ve ott rro Vse to so člani društva Mojca delali zastonj, pravi Pavlin, tako kot si še danes za obdaritev otrok ne zaračunajo niti evra stroška. Zavijanje daril opravijo s prostovoljci ali zaposlenimi prek javnih del. Program sicer nekaj stane, a tudi tu skušajo nabrati kar se da veliko prostovoljcev. Konjeniki npr., ki so dedka Mraza v spremstvu snežink letos pripeljali na Glavni trg, so prišli brezplačno, in tudi večerja, ki si jo običajno privoščijo po razdelitvi daril, je ponavadi darilo hvaležnih krajevnih skupnosti, ki jih razveselijo s svojim prihodom.

“Lani nam je po zaključku veselega decembra na računu ostalo 497 evrov, ki smo jih porabili za zagon letošnjega veselega decembra. Vse to delamo za otroke, naša edina nagrada je stik z ljudmi, ki nas pričakajo kot male bogove. Pa tudi prizor, ko v isti vrsti na darilo dedka Mraza s svojimi otroki čakata pomemben direktor in zadnji Rom iz Žabjaka, je neprecenljiv,” strne Pavlin.

Janez Pavlin skrbno bedi nad potekom priprav na najmnožičnejšo obdaritev otrok v Sloveniji.

Besedilo in fotografije:

Boris Blaić

Gora daril je zagotovilo, da nihče ne bo ostal praznih rok.

12 12

NAŠA DEDIŠČINA

priloga dolenjskega lista

Pokanje z možnarji

Poči, joj, a je všeč tudi orkestru P

Anton Šurbek z Oklukove gore vodi možnariste s Sromelj. Ti delujejo kot sekcija Društva ročnih možnaristov in športnega streljanja Rogatec-Rogaška Slatina, skrajšano Društva ročnih možnaristov RogatecRogaška. “Z možnarji nastopamo na raznih javnih prireditvah, tam, kamor to lahko sodi zraven. Izhaja pa to pokanje iz pokanja za veliko noč,” pravi Anton Šurbek.

Ob velikonočnih in drugih praznikih so včasih na veliko pokali s karbidom. Vendar je bil ta način po Šurbekovih besedah nevaren. Možnarji so v primerjavi s karbidnimi pokalniki neprimerno varnejši. “Od leta 1990, odkar nastopamo z možnarji, ni bilo v naši skupini še niti praske,” ugotavlja Šurbek.

Vsa ta leta, ko se tako ali drugače predaja pokanju, jo je najbrž vsaj malo skupil, če ne drugače, ga je ob sunku eksplozije smodnika mogoče vsaj streslo. A lahko bi se mu zgodilo tudi kaj resnega. Mladost je, kot pravijo, norost, in tudi mladi Anton je to preizkušal in dokazoval v 7. razredu osnovne šole, ko je kar doma mešal natrij, žveplo in oglje in tako delal “smodnik” za možnarje. In kako ne bi tega počel! Doma je bil v Kostelu v Hrvaškem Zagorju. “Pokanje z možnarji je tam razširjeno že tristo ali štiristo let. In od tam je seglo tudi na slovensko stran. Do Rogatca je od nas približno osem kilometrov,” pove Anton. Če zadevo želimo pogledali še malo v

političnem ogledalu, je zanimivo še tole Antonovo pojasnilo: “Tradicija pokanja je v naših krajih zelo dolga. Zdaj se je pokanje zelo razpaslo. Za časa komunizma je bilo prepovedano, preganjano. A v Kostelu so ga vseeno dovoljevali, ker je že tako dolgo v navadi.”

Ročni možnaristi iz Rogatca, k katerim kot sekcija spada tudi sromeljska skupina, so pred nekaj manj kot 10 leti v Rogatcu nastopili s simfoniki RTV Slovenija. Takrat so glasbeniki izvajali uverturo Čajkovskega. Šurbek se s ponosom in veseljem spominja tistega nastopa:: “Možnaristi smo tam zraven glasbenikov pokali namesto streljanja topov. S to predstavo smo potem nastopali tudi v Zagrebu.” Občutkov, ki prevzamejo človeka ob možnarju, še posebej, če sodeluje v taki predstavi, se ne da opisati!

“Za nas starejše možnariste je pokanje z možnarji, kot da bi bili drogirani,” pravi Anton in doda, da se počuti sproščenega, ko npr. poči z možnarjem za veliko noč.

To uživanje z uklenjenim ognjem tudi ne škodi drugim. Možnar sicer poči vsaj tako kot pet lovskih pušk skupaj, ampak izstrelka tukaj ni. V cev možnarja namreč nabijejo od spredaj smodnik, in to samo črni smodnik, na koncu pa zatlačijo v cev še papir. Pri tem mora biti človek, ki napravo polni, vendarle zelo pazljiv. “Najbolj nevaren je trenutek, ko dajemo netilko na sprožilni mehanizem,” opozarja Anton. A ta trenutek in vse drugo ob pokanju z možnarjem je všeč tudi dekletom. Tudi v sromeljski sekciji imajo eno in ta prav zlahka udrži pobesneli možnar ob eksploziji smodnika.

Možnar je igra z ognjem, ampak najhujše ob tem se zgodi v cevi možnarja. Vse drugo je užiNekateri iz sromeljske sekcije možnaristov na Sromljah za 1. tek za možnarista maj leta 2006 (z leve): Bojan Voljčanšek, Ivan Ban, Anton in za gledalce in poŠurbek, Igor Verstovšek in Zoran Ban. Na fotografiji manjkajo Marko Kozole, Dušan Petan in Barbara Ban. slušalce, če pokanje

(FOTO: M. L.)

okanje s smodnikom spremlja človeka ob mnogih priložnostih, recimo ob praznikih. V decembru, ki ga mnogi doživljajo kot en sam praznični mesec, bo pokanja neprimerno več kot v preostalem delu leta. Ko bo v naslednjih dneh do vas prineslo odmev oddaljenega poka, bi to prav lahko bil pok možnarja. Kar nekaj teh naprav deluje tudi na Kozjanskem in širši okolici. Zato smo se odpravili med tiste, ki ohranjajo dediščino pokanja z možnarji.

Anton Šurbek

z možnarjem pač tako doživljajo. V človeku, ki se odloči za možnarista, najbrž mora biti več športnega kot pa vojaškega duha. Kakor koli, Anton Šurbek je športnik, inštruktor športnega strelstva. V Ljubljani mu je za dolgoletno delo v telesni kulturi podelila bronasto Bloudkovo značko telesnokulturna skupnost Bežigrad. Rad se spominja tudi svoje balinarske kariere v balinarski sekciji pri Partizanu v Dolu pri Ljubljani, v balinarskem klubu Zarja na Linhartovi v Ljubljani in balinarskem klubu Ihan. Lepi spomini ga vežejo tudi na delo pri biatlonu, v katerem je seveda tudi nekaj pokanja. Tega, da je nogometaš, mogoče sploh ni treba posebej omenjati.

V nekaterih omenjenih panogah poka bolj, v drugih manj. Možnarji, ki jih je na Sromeljsko prinesel Šurbek, so glede hrupnosti zgodba zase. To zgodbo si Anton poka znova in znova. Saj ne pretirava s številom pokov, ampak pokati pa le mora. Kdaj bo naslednjič počilo? “Za svojo dušo bom kakšnih deset pokov naredil za novo leto. Organizirano pa bomo pokali za veliko noč,” Antonu zažarijo oči. In potem bo spet 1. maj. Takrat, zdaj že nekaj let, možnaristi priredijo budnico v Brežicah; takrat sta z njimi tudi župan Ivan Molan in poslanec Andrej Vizjak. Ko utihnejo možnarji, nadaljuje brežiško prvomajsko budnico z glasbo Gasilski pihalni orkester Loče.

Oj, se sliši, ta budnica! In ko bi vi slišali, kako je takrat, ko možnaristi sprožijo tukaj doma, na Oklukovi gori. “Če počimo pri nas pod češnjo, kar slišiš, kako se odmev pelje po dolini,” se Anton Šurbek zagleda v daljavo. Tja na Planino na Gorjancih so jih že slišali, videli jih tam pa še niso. Ej, koliko je tam daleč krajev, kjer vse še morajo počiti …

Martin Mar tin LLuzar uzar

NAŠI KRAJI

priloga dolenjskega lista

13

Volčje

Poj, ko boš tekla z volkovi N

ihče ne ve, ali se je res zgodilo. Nikomur ni znano, kdaj naj bi to bilo. Ampak najbrž se je res zgodilo. Saj če ne bi bilo res, bi tej vasi nekje med Sromljami in Artičami ljudje dali drugačne ime. Zdaj ji pravijo Volčje. Kakor da bi s tem hoteli prišepniti v večnost nekaj, kar ne sme nikoli v pozabo: v eni od tukajšnjih številnih dolin, ki ji domačini še danes pravijo Volčjak, so vaščani pasli živino. Volk je tam napadel vola. “Od tistega časa ima vas menda to ime,” je pred dnevi ugibala Marija Ogorevc z Volčjega. In je previdno dodala, da je tako pač slišala pripovedovati.

Volčjé, tako se reče, je vas brez volkov, četudi se je kdaj tukaj res potikal kakšen. Je pa hiš tukaj skoraj več kot ljudi. Nekaj, a ne več večina, jih je še stalno naseljenih.

Druge so počitniške, “vikendi”, zato vanje včasih prihajajo in iz njih potem odhajajo tisti, ki so od zmeraj ali pa od pred nekaj let doma nekje drugje, in ne na Volčjem. Že omenjena Marija Ogorevc je staroselka v tistem delu vasi, ki mu pravijo Zgornje Volčje. Če je vztrajala tukaj doslej, bo tudi še poslej. Je pri osemdesetih, a vedra in živahna, da je veselje. Kot da ji spomini na trdo življenje v tej odročni vasi vlivajo vsak dan znova moči za pot naprej.

Z Volčjega so, kot se spominja, ljudje hodili po vodo z brento na hrbtu kakšen kilometer daleč. Tako je bilo, dokler niso zgradili vodovoda. Veliko daljša je bila pot v Savinjsko dolino, kamor je tudi Marija hodila obirati hmelj. “Tam sem si zaslužila, da sem kupila prve sklede in žlice. Nič nismo imeli, ker sva se z možem poročila na nič,” je rekla Marija še nekaj o nekih drugih časih. Te čase bi človek z malo sreče lahko celo videl. Kajti, ko so nekoč Marija in druge ženske žele, je pristopila soseda, slikarka, ki je imela v vasi vikend. Postavila je platno na konec njive in naslikala žanjice. Marija ni nikoli videla slike, ampak slika nekje je, če jo je slikarka naslikala.

Selitv e ve Tako kot na Volčjem ni več uhojenih volčjih poti, se do danes tudi ni ohranil nekdanji blatni, ozki in jamasti kolovoz, po katerem

Nežika Avšič. In Ivan Bratanič. In Ben – ni volk, ampak prav prijazen pes.

Marija Ogorevc. Pozna stare čase o Volčjem. A se spozna tudi na sodobnost: pogledala je na fotoaparat v mojih rokah in prepričano rekla: “Aha, digitalni je.”

so ljudje prišli v vas in odšli iz nje. Skozi vas pelje sicer ozka, a asfaltirana cesta, ki po klancih in dolinah tudi povezuje Artiče s Svet jih sicer doživlja samo kot nekaj mimogrede. Ampak odločitve, o kakršni govori Sromljami.

Po tej cesti so se nekateri vaščani podali tale zgodba, nam bodo pomagale preživeti v svet in tam ostali. Prihajajo še nazaj, na kot skupnosti. Ko bomo o njih brali samo še obisk, a nekega dne s poznim popoldan- v Dolenjskem listu in v romanih, bo preskim soncem spet sedejo v avtomobil in se pozno. Takrat bo svet poznal samo dvoje: odpeljejo. Kam? Tja, kjer živijo lažje in podjetniško-poslovne-razvojne cone za mlaudobneje, kakor so ali kakor bi živeli na de, lepe, zdrave in perspektivne, ter hiralVolčjem. Med takimi sodobnimi nomadi, nice za vse ostale. “Živeli smo šestnajst let kakršnih je veliko dalo slovensko podeželje, v bloku v Krškem. Vrnili smo se na moj je tudi Ivan Bratanič, ki na Volčjem obišče dom v Volčje. Nazaj sem prišla zaradi skrbi mamo, ki je s 95 leti najstarejša daleč na- za očeta. Družina me je pri tem podpirala. okoli. “Zakaj ste odšli iz Volčjega?” Počakal Zdaj, ko smo tu, še nekaj delamo. Razvijaje trenutek. Ne kot da bi iskal izgovor, mo kmetijo, kolikor se da. Začeli smo od ampak tako, kot da ga je vprašanje vrnilo temeljev,” je povedala Malusova. Robinson nazaj v dan odločitve. “Poglejte primer: Crusoe iz romana bi iz nekaj zrn pšenice, ki grozdje so ljudje letos prodajali po 20 cen- bi jih našel v stari kašči na Volčjem, v nekaj tov. Od tega zaslužka se ne da živeti,” je sezonah naredil veleposestvo. Bo Malusokratko rekel Ivan Bratanič. V tem odgovo- vim uspelo vsaj del tega? Država pustoru je veliko odgovorov: enim 20 centov za lovcem in brodolomcem slovenskega pokilogram, drugim 20 tisoč za nič! Ko je člo- deželja ni naklonjena. Država sploh ne ve, veku, ki razmišlja o takem organiziranju ali ljudje odhajajo z Volčjega ali tja prihajasveta, dovolj, spakira kovčke in gre. Iz jo. Država živi krizo in je zato samo volčje Volčjega. Od koder koli. Kamor koli. Pona- lačna in največkrat zgolj volčje sočutna do ljudi, ki mislijo s srcem in se zato vračajo na vadi je vmes še ljubezen.

Ljubezen do zdaj že pokojnega moža je Volčjo reber in druge nezna(t)ne rodne nekoč pripeljala Nežiko Avšič iz rojstnega zemljepisne širine. Država ne posluša niti Osredka pri Podsredi v Volčje. Tu je zdaj tega, če kdo poje, ko teče z volkovi.

Martin doma že desetletja. Kraj se je v tem času spre- Besedilo in fotografije: Mar tin LLuzar uzar menil. “Če bi stari ljudje prišli v Volčje, ne bi vedeli, kje so bili doma,” primerja podobe vasi Avšičeva. A stari časi so bili po njenem lepši.

“Sredi vasi je bilo korito z vodo in pralnica. Dol sem šla in sem se pogovarjala z ljudmi. Zdaj imamo telefone in televizijo.

Ljudje pa so bolj vsak zase …” pravi Nežika Avšič.

Nekateri pridejo tudi nazaj. To so posebno lepe zgodbe. Volčje, verjetno najstarejša hiša v vasi.

14 14

NA MLADIH SVET STOJI

priloga dolenjskega lista

Golfist Amadej Jerlah

Najbolj je srečen, ko dobi pokal D

evetletni Amadej Jerlah obiskuje četrti razred OŠ Trebnje in tako kot veliko njegovih vrstnikov trenira rokomet, v Trebnjem zelo popularen šport, nogomet, dober je na krosih in v troboju. Za razliko od mnogih drugih pa se je že v prvem razredu odločil, da se bo poskusil še v golfu. Njegov najboljši dosežek je drugo mesto na turnirju Bambi, letošnjo sezono je zaključil kot šesti v državi.

“Ko je v prvem razredu prišel iz šole in povedal, da bo začel igrati golf, sem bil zelo presenečen. O tem športu se doma nikoli nismo pogovarjali, nismo ga spremljali, nihče od znancev ga ni igral,” pove Amadejev oče Mitja, ki ga je sinov hobi po dobrem letu tako pritegnil, da se je še sam vpisal v šolo za golf in opravil izpit. Zdaj je že med boljšimi igralci Golf kluba Trebnje.

Amadej je golf najprej treniral v telovadnici v Trebnjem, tam je mlade učil Sašo Kolar, zdaj je njegov trener Matjaž Car, ki ga mladi golfist zelo spoštuje. V sezoni imajo treninge na vadbišču Blato, pozimi, ko je zunaj mraz, se vozijo v Ljubljano in vadijo v posebni dvorani.

V s a k d a n t rre ening Čeprav je veliko besed o preobremenjenosti slovenskih otrok že s šolskimi obveznostmi, Amadej brez pritoževanja dan za

dnem po pouku odhaja na treninge, golf, nogomet in rokomet zahtevajo svoje. Ko našteva, koliko obveznosti ima, je takoj jasno, da niti en dan v tednu ne more samo lenariti, saj ima treninge vsak dan, v sezoni je ob vikendih nastopal še na tekmovanjih. “Nič mi ni težko, nalogo naredim že v šoli, potem imam čas za hobije,” pove športnik, ki ga motivira predvsem osvajanje pokalov.

Polica, na kateri zbira nagrade s tekmovanj v golfu, je že povesem polna, mladi talent pa že dela načrte za prihodnjo sezono. “Če se bi pokazalo, da ne bom zmogel vseh treningov, bom izbral golf,” odločno pove in doda, da si želi, da bi se z očetom pomeril na klubski tekmi. “Mogoče bi ga premagal,” se nagajivo namuzne.

Starša Amadeja podpirata in spodbujata, prav tako kot njegovega brata Alena, ki igra rokomet. Sprijaznila sta se s tem, da tempo

Amadej večino prostega časa preživi na treningih in tekmah.

njihovega življenja narekujejo treningi in tekme. “Včasih kakšno Amadejevo tekmo združimo z izletom, drugače pa za družinska pohajkovanja nimamo prav veliko časa,” povesta, mama Katja pa doda, da je golf zelo primeren šport za otroke. “Od igralca zahteva, da se umiri in skoncentrira, premisliti mora, kaj in kako bo naredil, kar je zelo dobro,” utemelji svojo trditev.

N i rra av n o p o c e n i Stereotipno razmišljanje golf povezuje z denarjem, včasih so ga igrali le bogati. Starša velikega trebanjskega upa, ki sta zaenkrat njegova edina sponzorja, pravita, da stroški niso majhni, a nedosegljivo visoki tudi ne, zaenkrat jih še zmoreta. “Če golf primerjam s smučanjem, smo približno na istem,” razmišlja oče Mitja, ki pove, da vsaka palica, ki jo kupijo sinu, stane od 100 do 150 evrov, trenutno jih ima sedem.

Mlademu golfistu je všeč pravilo, da mora na tekmah nastopiti urejen, kavbojke so prepovedane, in tu na svoj račun pride mama, ki skrbi za sinovo garderobo. Mladi talent, v katerega verjame veliko ljudi, ima obetavno prihodnost, zanimiva pa je tudi njegova preteklost. Kljub rosnim devetim letom so mu že spremenili ime. Ko se je rodil, sta starša rekla, da bo Amadej, a ker matičarka v porodnišnici mamice ni pravilno razumela, je zapisala Amedej. Mislili so, da se bodo privadili tudi temu imenu, vendar se niso, zato so ga po dveh letih tudi uradno preimenovali v Amadeja.

Družina Jerlah, oče Mitja, starejši sin Alen, mama Katja in Amadej, s pokali z golf igrišč.

Janja Ambro Jan ja Ambr o žič

PRI NJIH DOMA

priloga dolenjskega lista

15

Pri Gorenčevih iz Rovišč pri Studencu

Čeprav je Tinetu zlomilo hrbtenico, mu ni vzelo volje S

koraj 30 let že živita na robu vasi Rovišče pri Studencu v harmoniji zakonca Gabrijela Pleško Gorenc in Tine Gorenc. Kljub temu da nimata otrok, je v hiši in okoli nje običajno živahno in zanimivo. Pri Gorenčevih je bilo kar enajst otrok (Tine je tretji po vrsti) in večina jih živi v bližini njune hiše, ki jo je Tine postavil, še preden je domov pripeljal svojo izvoljenko. Širša Gorenčeva družina s četrto generacijo vred šteje že 85 članov.

Zanj je bila nova hiša prej nuja kot kakšno razkošje, kajti po nesreči v trboveljskem rudniku leta 1960, v kateri je bil hudo poškodovan, je Tine kot paraplegik pristal na invalidskem vozičku. Čeprav mu je zlomilo hrbtenico, mu ni vzelo volje! To je bil zelo težaven nov začetek. Hišo je zastavil tako, da v njej ni arhitektonskih ovir in omogoča povsem normalno življenje. Ob dobri družbi sotrpinov v ljubljanskem zavodu za rehabilitacijo invalidov je Tine na novo osmislil življenje, kar sploh ni bilo enostavno. Postal je eden najboljših slovenskih športnikov invalidov in se vračal tudi z največjih mednarodnih tekmovanj s kolajnami za izjemne dosežke v atletiki, predvsem v metu diska pa tudi kopja. V zadnjih letih se je bolj posvetil streljanju z zračno puško in košarki. Ker Tine ne mara polovičarstva, tudi tu po zavzeti vadbi niso izostali tekmovalni uspehi. V streljanju z zračno puško je še vedno med prvimi tremi slovenskimi strelci invalidi, s košarkarji je že tekmoval na evropskih prvenstvih. A o teh uspehih Tine skromno molči. Kot da je bolj ponosna na moževo izredno uspešno športno udejstvovanje, več

Jelka ima zelo rada živali.

o tem zvemo od soproge Jelke, zdravnice, specialistke medicine dela. Pleško Gorenčeva, po rodu Ljubljančanka, je bila v mladosti, ko se je družina preselila v Laško in je obiskovala celjsko gimnazijo, ne le odlična dijakinja elitne Kajuhove gimnazije (letos so obhajali že 40-letnico mature), temveč tudi obetavna atletinja. Žal mama ni imela posluha za šport. V Laško je Jelka s starši prišla, ker si je njen oče poškodoval hrbtenico. Po uspešni rehabilitaciji je opravil prekvalifikacijo in postal delovni terapevt. Že v osnovni šoli se je Jelka odločila, da bo zdravnica. Po zahtevnem študiju je štipendijo odslužila v Zdravstvenem domu Laško. S Tinetom sta se spoznala na morju, kjer je bila Jelka spremljevalka. Nato je z njim prišla v Posavje oz. na Dolenjsko. 16 let je delala v Zdravstvenem domu Krško in v tem času, bolj po politični liniji – zaradi nuklearke in Celuloze – opravila specializacijo iz medicine dela. “Mislim, da bi spet izbrala to specializacijo. Takrat smo bili vsi splošni zdravniki in če nisi imel zvez, sploh nisi prišel do specializacije. Ko si prišel na teren, si delal vse, od rojstva do smrti, pod-

Tine izdeluje tudi lesene vozičke za otroke.

nevi, ponoči, vse dni v tednu,” pojasnjuje Jelka.

Njene ambicije so v Krškem zelo “strigli”, zato je odšla v Šentjernej, spet v splošno prakso, kjer je to 8 let uspešno strokovno povezovala z medicino dela. Nato je šla spet v medicino dela v zasebni Medicinski center Krka v Novem mestu. Preveč napornega dela je tudi na njej pustilo posledice, zato se je pred leti delno invalidsko upokojila, delala polovični delovni čas, letos pa je dopolnila pogoje za redno upokojitev in dela le še pogodbeno.

Jelka in Tine menita, da so zadeve glede statusa invalidnih oseb pri nas sicer urejene, vendar bo treba še marsikaj spremeniti in dopolniti. Tudi za šport invalidov je manj podpore in razumevanja.

Med Jelkinimi konjički so na prvem mestu rože. Nedavno sta si poleg običajnih domačih živali, psa in mačka, omislila še konja – šetlandskega ponija. Tine ima zlate roke, zna popraviti skoraj vse, če le ni posredi elektronika in plastika; izdeluje pa različne uporabne in zelo lične predmete, predvsem iz lesa. Prijetno me je presenetil z izvirnim darilom: z miniaturno košarico, narejeno iz orehove lupine.

Pri Jelki in Tinetu se radi oglasijo otroci studenške šole, vsako leto ju zaprosijo tudi za sodelovanje na ustvarjalnih delavnicah na šoli. Prav tako sta člana “agroodbojke” druženja sedmih družin iz Rovišč in Studenca, ki od leta 2002 igrajo odbojko na prostem, hodijo na izlete, si medsebojno pomagajo, so dobri sosedje in prijatelji.

Besedilo in fotografiji:

ercc PPaav el PPer er

16 16

priloga dolenjskega lista

Mama Jožeta Colariča

“Otroka sta pridna in delati znata …”

v kuhinji, mi pomagal, lupil krompir, pomival posodo, imel je nadzor nad stanjem v kleti, že v osnovni šoli je prevzel tudi vodenje poslovnih knjig. Pa kako temeljit in hiter je bil pri vsakem delu, še posebej, če se mu je mudilo na košarkarsko igrišče na Loki …” Njegovi vrstniki še danes vedo povedati, kako je bil tudi pri igri zavzet, odločen in nepopustljiv. Bil je zelo vedoželjen in skrben otrok. Ob starejši sestri Darji se je komaj štirileten naučil brati in jo kmalu pri branju tudi popravljal.

Ko je dovolj odrastel, mu je oče kupil kolo z motorjem, takrat med mladimi tako zaželen poni ekspres. Pa ne zato, da bi se vozikal naokoli, ampak predvsem zato, da je za gostilno nabavljal kruh in druge potrebne stvari. “Jožko je za motorček skrbel sam, tudi popravljal ga je sam. Spominjam se, kako ga je povsem razstavil, vijake, matice in vse dele je imel v dveh košarah, potem ga pa, popravljenega, podmazanega in očiščenega spet sestavil. Tudi juke box, nad katerim je obupal električar, je sam

Marija – Mici Colarič

popravil in je spet veselo vrtel gramofonske plošče,” pripoveduje njegova mama Mici. Čeprav Colaričevi že več kot 50 let živijo v Novem mestu, so še močno navezani na Podbočje, njihov prvi dom, kjer imajo tudi veliko sorodnikov, prijateljev in dobrih znancev. Darja je povsem obnovila, bolje rečeno na novo postavila domačo hišo, ki je sedaj poleg novomeške, ki sta jo zgradila Jože in Micka, njihov drugi dom in zbirališče njihovih številnih sorodnikov, Jože pa je obnovil domači vinograd in zidanico na Bočju, lepi vinski gorici nad Podbočjem, od koder se odpira čudovit razgled na Krško polje in kraje pod Gorjanci. “Jožko sam dela v vinogradu in sam tudi kletari. Tako kot vse v življenju, tudi to počne predano, skrbno in z ljubeznijo. Ko nas povabi na Bočje, vse sam pripravi, tudi skuha, in to kako!

Ima pa smisel, se vidi, da je bil na Loki rad v kuhinji.

Ja, z otrokoma imam pa res srečo, pridna sta in delati znata … “

Andre Barttel eljj Andr ej Bar (FOTO: LUKA PRIMIC)

Gospa Marija, od malega jo kličejo Mici, je drugi otrok iz številne Baněčeve družine z Brodŕ, vasi na levem bregu Krke nasproti Podbočja oziroma Sv. Križa, kot se je ta lepa in velika vas imenovala pred drugo svetovno vojno in od koder je bil doma njen mož Jože. Jože je prvorojenki Darji kasneje povedal: “Ko sva se z Mici 1952 vzela, nisva imela nič. Še ko si ti prišla na svet, sva imela le dve žlici, dvoje vilic, lonec in košarico s tabo …” Zahvaljujoč njegovi delavnosti in sposobnosti, so si kmalu opomogli.

Jože je bil rojen gostinec in najlepše čase je družina preživljala, ko je Jože prevzel gostišče na novomeški Loki. S Colaričevimi je gostišče na Loki postalo najbolj priljubljen in obiskan lokal v mestu, poleti pa sploh srce dolenjske metropole.

“Pri nas smo zmeraj delali vsi, od naju dveh z Jožetom do otrok,” pove gospa Mici.

“Dela je bilo veliko in z Jožetom sva komaj čakala, da sta otroka prišla iz šole. Starejša Darja je delala za šankom, Jožko pa ni hotel streči gostom, ampak je raje delal pri meni

(FOTO: LUKA PRIMIC)

Č

eprav sem skusila tudi marsikaj hudega in sem od malega trdo delala, lahko rečem, da sem imela lepo življenje. Odraščala sem v številni družini z osmimi otroki, ki smo imeli skrbne in ljubeče starše, bratje in sestre smo se imeli in se imamo še danes iskreno radi, dobila sem krasnega moža, imam dva čudovita otroka in vnukinjo, ki me spoštujejo, cenijo, razvajajo in me imajo nadvse radi. Tako strne svoje bogato življenje danes 80-letna Marija Colarič, mama Jožeta Colariča, predsednika uprave in generalnega direktorja Krke, že dolga leta najuspešnejšega in najuglednejšega slovenskega podjetja. Njena spokojna sreča bi bila sedaj v jeseni življenja popolna, ko bi imela ob sebi še svojega moža Jožeta, ki pa ji je, žal, pred 15 leti, star komaj dobrih 65 let, sredi dela, zadet od srčne kapi, na rokah umrl pred domačo hišo v Podbočju.

Mici in Jože Colarič, kot ju je pred mnogimi leti na Loki fotografiral njun sin Jožko.

Marija – Mici Colarič z otrokoma Darjo in Jožetom ob njeni letošnji 80-letnici.

18 18

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Za pomlajevanje ni nikoli prepozno “Si ti res jaz? Sem jaz res ti?” se je v pesmi Ogledalo vprašala Mila Kačič. To se ob pogledu v ogledalo z leti marsikdo vpraša. Sčasoma se obraz postara; ne odseva več naše vedrine, ki jo še čutimo v srcu in je drugačen od naše samopodobe.

Naravni proces staranja kože na obrazu nam prinaša gube in spremenjen videz, kar je posledica izginevanja podkožne maščobe in dermalnega kolagena. Obraz deluje utrujeno, včasih napeto (tudi zaradi slabovidnosti), povešene veke mu dajejo bolj žalosten videz … O izsušenosti govorijo tudi postarane roke.

Marsikaj sicer lahko sami postorimo za boljše počutje, do prijetnega, svežega videza, bolj napete kože in lepega pogleda pa nam pomaga tudi estetska kirurgija.

“Za globlje posege so sicer potrebne operacije, prijeten videz pa se da doseči tudi z danes vse bolj priljubljenimi in pogostimi metodami pomlajevanja. Minimalno invazivni posegi, ki so hitri in učinkoviti, brez tveganja in dolgotrajnega okrevanja, so tudi cenovno dostopni, saj je cena, na primer kemičnega pilinga, ki daje odlične rezultate, 70 evrov, injiciranje botulin toksina (t.i.Botox) pa od 36 (za čelo) do 350 evrov za cel obraz.

Ti manjši posegi, ki jih od decembra izvajajo v ambulanti za lepotne posege v Termah Dolenjske Toplice, so neboleči in hitri. Po posegu ne potrebujemo dopusta,

saj se lahko takoj vrnemo na delo. Zelo učinkoviti so tudi na primer polnila in mezoterapija, ki nimajo nobenih stranskih učinkov, saj uporabljamo le naravne oz. človeku lastne snovi,” pojasnjuje Jana Kovačič Petrovič, vodja službe kakovosti in razvoja novih produktov v Termah Krka, ki vpeljuje v Termah Dolenjske Toplice celovit pristop k pomlajevanju.

“Prihodnje leto bomo začeli tudi s ponudbo estetskih operacij, ki jih bodo izvajali v novomeški bolnišnici, okrevanje pa bo pod

strokovnim vodstvom potekalo v Termah Dolenjske Toplice. Celotna oskrba z operacijo vred bo približno 30 odstotkov cenejša kot je povprečna cena samo estetske operacije v Zahodni Evropi.” Zdravnica Tea Jedlovčnik Štrumbelj, dr. med., specialistka plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, ki sodeluje s Termami Dolenjske Toplice, ocenjuje pristop, ki ga zagotavljajo v Dolenjskih Toplicah - od učenja zdravega načina življenja do pomlajevalnih metod in organizacije estetskih operacij ter okrevanja - kot vrhunsko ponudbo.

Hitr o in neboleč e do sv e ž ega Hitro neboleče sve in mladostnega videza Tea Jedlovčnik Štrumbelj, ki ambulantno v Dolenjskih Toplicah že izvaja minimalno invazivne posege za pomlajevanje, pravi, da zgornje meje za pomlajevanje ni, saj k dobremu počutju in lepemu videzu težijo ljudje tudi v pozni starosti. “Namen pomlajevalnih posegov je osvežiti obraz in z minimalnimi korekturami doseči lepšo podobo.

Pri odločitvah, kako korenito izvesti poseg, zagovarjam naraven videz in zdrav način življenja.” Predstavila nam je metode, ki hitro in neboleče pomagajo k bolj svežemu in mladostnejšemu videzu:

Bo oksin ott u l i n tto Z injiciranjem botulin toksina je mogoče odpraviti navpične gube, ki se pojavljajo med obrvmi zaradi krčenja mišic. Ta metoda je primerna tudi za korekcijo gub okoli oči, ustnic, gub na čelu ipd. Z injiciranjem botulin toksina dosežemo tudi dvig obrvi, t.i. kemični browlift. Po uporabi ni potrebno okrevanje, stranski učinki pa so zelo redki (lažji glavobol, začasna povešenost veke ali slabost). Ta terapija ni dovoljena v nosečnosti, ob dojenju, pri boleznih živčno mišičnega stika in pri posameznikih z znano preobčutljivostjo na katero izmed sestavin preparata.

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

19

N a rra a v n i d e rrmalni malni polnilci Polnjenje mehkih tkiv je priljubljena metoda za korekcijo pomanjkanja oblike, ki je rezultat staranja, poškodb, brazgotinjenja, čezmernega sončenja ali bolezni. Uporabljamo varne, naravne polnilce hialuronske kisline. To je snov, ki jo imamo sicer v koži, a je z leti primanjkuje. Molekule teh učinkovin so torej človeku lastne, a različno vezane, da lahko zagotavljajo obstojnost 6 do 9 mesecev. S polnilci lahko zgladimo globoke gube: linije med obrvmi, med nosom in lici, ob ustnicah in pod kotički ustnic. Pogosto jih uporabljamo za polnjenje ustnic, z njimi tudi učinkovito napolnimo upadla lica, preoblikujemo brado in nosno konico ali zapolnimo brazgotine, ki so posledica mozoljavosti.

Polnilci so primerni predvsem za zgladitev manjšega števila gub, če je teh več, je primernejše glajenje s kemičnim pilingom.

Kemični piling prej

Kemični piling potem

Botox Glabela prej

Botox Glabela potem

encima pri nastanku melanina, to je pigmenta, ki naši koži daje barvo, je varen in učinkovito odpravlja temne madeže na koži.

tik pod povrhnjico ali epidermis. V preparatu so lahko različne sestavine, ki izboljšujejo napetost in teksturo kože, kot so vitamini in hialuronska kislina.

Ke m i č n i p i l i n g Metoda kemičnega pilinga je primerna za korekcijo finih gubic, sončnih peg, aken, brazgotin, za pomladitev starajoče se kože, za izboljšanje kakovosti kože pri kadilcih in pri poškodbah od sonca. Zdravnik določi vrsto učinkovine in globino delovanja učinkovine.

Kemični piling olušči vrhnje, postarane plasti kože. Uporabimo ga usmerjeno, na območjih z gubicami, na primer okoli oči ali ust (ustnični rob) ter na licih ali širše po vsem obrazu in vratu. Kemični piling lahko uporabimo tudi drugod po telesu, na izpostavljenih mestih, kjer je koža poškodovana in utrujena od sonca, na primer na prsih (dekolte) in rokah.

Zelo učinkovita metoda je tudi beljenje kože, ki je še posebej primerna pri čezmerno pigmentirani koži. Do tega pride zaradi dolgotrajnega izpostavljanja soncu, hormonskih sprememb in staranja. Postopek, ki temelji na inhibiciji tirozinaze, to je glavnega

Tea Jedlovčnik Štrumbelj, dr. medicine

M e zzo o t e rra a p iijj a Je učinkovita metoda glajenja gubic in pomladitve kože.

Uporablja se na obrazu, na rokah ali dekolteju. Na izbranem predelu obraza ali telesa injiciramo s tanko brizgalko minimalne količine naravnega preparata v najbolj povrhnje predele kože,

20 20

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Od žlahtne obrti do umetnosti Slikarstvo in izdelovanje mozaikov je zapisano na vizitki Sebastjana Popelarja iz Zgornjih Mladetič pri Tržišču, ki je za to dejavnost odprl popoldansko obrt. Njegove poslikave sten so pritegnile pozornost in naročil je bilo vse več. Slike na stenah sob, še zlasti v vikendih in zidanicah, kjer si ljudje želijo prizore, ki so jim najljubši, so postale zaščitni znak mladega ustvarjalca. Toda to delo zahteva veliko časa, sam pa želi ustvarjati še marsikaj drugega.

Tako so njegovi dnevi prekratki, želja in načrtov pa je vse več.

Posebno pozornost namenja Sebastjan mozaikom. Njegovo delo na tem področju lahko opazovalec vidi kot plošče miz, kot dodatek ali zgolj kot sliko. Svoje mozaike postavi na stare lesene sode in kadi. Njegovi mozaiki pa so lahko tudi talne ali stenske dekoracije.

Tudi v teh, sicer praktičnih mozaikih, se izraža tudi kot slikar.

Pravi, da sta njegovi najljubši barvi rdeča in rumena, ki odsevata intenzivnost in jasnost. Njegovi mozaiki so v zanimivih barvnih in likovnih kombinacijah, po naročilu pa seveda izdela tudi razne mozaične figure, od grozdov do tihožitij. Tri njegove izvirne mize z mozaikom so dopolnjevale na sevniškem gradu praznik trgatve in požele navdušenje. V mozaiku, ki ga želi izdelati tudi za stene (kopalnice z določenimi vsebinskimi motivi ipd.), vidi Sebastjan še veliko možnosti in idej.

Sebastjan Popelar

z ê ê ê zlihz{qhuêwvwlshyê ­ ­ê ­êt : ꤱꨢ©¥ê{ W O: êêêê

­ Í ­

ª¤¡ê©©¢ê¦ªª

­ ­

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Med unikatnimi darili, ki jih ustvarja, so tudi stenske ure. Osnovo za stensko uro izdela oz. izriše po svojem okusu ali na temo, ki je najljubša obdarovancu. Na naslikano osnovo doda urni mehanizem.

Najpogosteje si stranke zaželijo podobo domače pokrajine, tematiko iz vinogradniškega življenja ali pa prizore za otroke, zaljubljence itd.

Pri svojem delu ohranja dediščino našega podeželja, še zlasti vinogradniškega okolja. S svojim ustvarjanjem želi opozoriti tudi na ekološka vprašanja, na odnos do narave, na nebrzdano potrošništvo itd.

Sebastjan se je že v osnovni šoli udeleževal likovnih taborov, pokazal je velik talent tudi za fotografijo in literarno ustvarjanje.

Slikarstvo pa mu je od vsega najbliže. Sodeloval je na več skupinskih razstavah in imel že devet samostojnih. Njegov slikarski pogled je obrnjen v človekovo duševnost, rad upodablja klovne, vse bolj pa se obrača k naravi. Ta čas so v Stillesovem salonu v Ljubljani na ogled njegova dela Opletene vrbe v grafitu.

21

Zanimiv in samosvoj 28-letni ustvarjalec se je odločil za umetnost. “Ta pot je kot utrip srca, ko se izmenjujeta moč in padec.

Vedno nove muze, vedno nove ideje …” pravi in ustvarja – od žlahtne obrti do tankočutne umetnosti.

L.J.

Več kot 100.000 Alplesovih spalnic v naših domovih Podjetje Alples iz Železnikov je vodilni slovenski proizvajalec ploskovnega pohištva, ki se kljub težkim gospodarskim razmeram uspešno bori na trgu. Intenzivno uresničujejo zastavljene razvojne projekte širitve lastne blagovne znamke. Za leto 2010 pripravljajo vrsto novosti, med katerimi je bila spalnica Samba na Ljubljanskem pohištvenem sejmu že nagrajena s prvo nagrado – Zlata vez. Poleg spalnice bodo v začetku prihodnjega leta trgu predstavili vgradne omare po meri ALP´LUX, s katerimi se bodo popolnoma prilagodili željam kupca, hkrati pa bo omogočena skladnost z drugimi Alplesovimi programi.

Tržno uspešni so tudi njihovi obstoječi programi, tokrat bi izpostavili spalnico Harmonija. Pohvalijo se lahko, da so od začetka prodaje do danes s to spalnico opremili 100.000 naših domov. Program se je skozi leta ves čas dopolnjeval in dobival nov polet. Harmonija bo na trgu tudi v prihodnjih letih, v decembru pa so ob tej priložnosti kupcem pripravili ugodnejši nakup izbranih sestavov Harmonije.

Temelj spalnici Harmonija je bil položen z razvojem sistema garderobnih omar, ki je

bil izdelan na principu dograjevanja omar do zaželene dolžine. Prava mala revolucija je bila možnost, da notranjost omare lahko poosebimo z vstavljenimi predalniki, pregradami, policami. Prvo jesen so sistem na Ljubljanskem pohištvenem sejmu imeli priložnost pokazati javnosti in kmalu so ugotovili, da ima svetlo prihodnost. Za naš trg je bila taka ponudba velika novost. V naslednjem letu so jo dopolnili s ponudbo različnih postelj v več dimenzijah in ostalimi za spalnico običajnimi kosi pohištva. Kar

naenkrat je kupec lahko izbral število in vrsto elementov, pa tudi različne barve in oblike.

Ljubljanski pohištveni sejem je leta 1996 njihova prizadevanja nagradil z diplomo.

Resnična vrednost programa pa se kaže še danes, ko so ga prodali že za 100 milijonov evrov. Pesem, kajne, popolna harmonija!

Spalnica Harmonija je prinesla podjetju veliko več, kot je bilo vidnega na zunaj.

Hkrati z razvojem programa se je razvijala tudi proizvodnja. Novi materiali in nove konstrukcijske rešitve so potegnili za sabo tudi posodobitev proizvodnje z novo strojno opremo, spreminjali pa so se tudi način ponudbe in prodaje. Tudi dostop do informacij ni več problem, prej jih je preveč kot premalo. Najti pa je treba nove pristope do potrošnikov in jim ponuditi za njih najboljše iz ponudbe.

Vsak pohištveni program je kakor organizem, ki živi neko življenje. Tudi nanj vpliva vse, kar se okoli njega dogaja. Tako so skozi leta programu Harmonija odvzemali in dodajali, enkrat elemente, drugič barve. Vse to so delali z namenom narediti izdelovanje čim bolj optimalno, ponudbo pa čim bolj tržno zanimivo in kvalitetno. h ±ê ­ ­

22 22

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Daljinsko vodena vrata

Ko je ključ le rezerva Boštjan Žaren, ki ima sedež svojega podjetja v krški občini, je pred kratkim odprl v Novem mestu poslovno-razstavni prostor, kjer predstavlja program garažnih vrat ter program industrijskih vrat, dvoriščnih pogonov in nakladalnih ploščadi ter parkirnih sistemov. V razstavnem prostoru predstavlja še široko paleto možnosti pri izbiri garažnih vrat švedskega proizvajalca Crawford za individualne kupce, saj je industrijski program tega proizvajalca, ki je namenjen tako za majhne obrtniške delavnice kot za velike industrijske sisteme, že znan in cenjen med našimi kupci.

“Prednosti garažnih vrat Crawford je več, še zlasti velja poudariti kar 42 mm izolativnega sloja po celotni površini vrat ter visoko varnost teh vrat. Stranska vodila dvižnega sistema so zaprta in tako ne more priti do tega, da bi se prsti “ujeli” v vodilo in bi se s tem poškodovali. Ta garažna vrata imajo desetletno garancijo,” pripoveduje Boštjan Žaren. Še vedno so najbolj iskana bela in rjava dvižna vrata, ki sodijo tudi v osnovni, s tem

pa tudi nekoliko cenejši program. Sicer pa so cenovno vrata Crawford primerljiva s konkurenčnimi. Ponujajo široko paleto vzorcev in barv, v ekskluzivnih izvedbah pa lahko uresničijo tako rekoč vsako idejo.

Poleg odpiranja z dvigovanjem je moža tudi izvedba s stranskim pomikom vrat. Zanimiva in zelo iskana so vrata s srebrnim videzom, odmevna so vrata z elipsastim vzorcem in še bi lahko naštevali. “Crawford ima tudi veliko izbiro oken, ki jih vgradimo v garažna vrata, v enakem stilu in barvi kot garažna vrata pa so na voljo tudi klasična stranska vhodna vrata.”

V podjetju Vrata Žaren vrata tudi vgradijo in servisirajo. Krmiljenje teh je mogoče na več načinov: klasično daljinsko z upravljalnikom, do kodnega stikala in pa ne nazadnje prstnega odtisa, ki pomagajo odpreti vrata, ko daljinca ni pri roki. Ta dodatek je tudi cenovno zelo sprejemljiv. Boštjanu Žarnu, ki je po poklicu elektornik, so številne nove rešitve pri vodenju vrat blizu in zanimive.

Glede na to, da so parkirna mesta vse bolj dragocena, je zanimiva tudi parkirna zapor-

nica s foto celico. Upravljati jo je mogoče z daljincem, visoka tehnologija pa omogoča, da akumulator zdrži brez dodatnega polnjenja celih šest mesecev.

A v tto o m a t i z i rra ano dv o r i š čče e vo

Podjetje Vrata Žaren trži tudi industrijski program. Napredek na področju avtomatiziranih dvorišč je velik, saj seže od t.i. industrijskih ali sekcijski vrat preko tesnilnih zaves do rolojev, nakladalnih ploščadi, zapornic in nadzorovanih parkirnih sistemov. Urejeno okolje obrtniške ali industrijske dejavnosti je danes nujnost in avtomatizirano dvorišče sodi zraven. Naš sogovornik poudarja, da to omogoča urejeno logistiko, večjo varnost in s tem posledično tudi manjše stroške. Uporabnost naštetih izdelkov je različna: tesnilne zavese so namenjene nakladalnim sistemom, saj varujejo pred izgubo toplote; industrijska vrata so smiselna v primerih, ko gre za PE Krško, Golek 17, 8270 Krško, 07/49 21 259, 041 652 343 pogosto uporabo, saj so popolnoPE Novo mesto, Kolodvorska 4, 8000 NM , 07/33 22 475, 051 652 006 ma zanesljiva in vzdržljiva (dolga življenjska doba). Sistem vodenja in nadzora je lahko različen - od Prodajni program: sedaj že klasičnega daljinskega upravljanja do magnetnega toka SEKCIJSKA VRATA CRAWFORD ali radarskega sistema. Glede na izbiro sistema vodenja so razlike v INDUSTRIJSKA VRATA CRAWFORD ceni do 20 odstotkov.

Skratka, pri podjetju Vrata ŽaROLO VRATA GUNTHER ren lahko dobite vse, kar se tiče garažnih sistemov in avtomatizaPROTIVLOMNA IN PROTIPOŽARNA VRATA DIERRE cije dvorišč za fizične osebe, kot kompletno ponudbo vrat in podPROTIPOŽARNA VRATA NINZ pornih sistemov za avtomatizacijo dvorišč za industrijo.

DVORIŠČNI POGONI IN PARKIRNE ZAPORNICE TELCOMA

L. J.

Slovenska postelja

Vzmetnico izdelajo tudi po meri “Pri nas izdelamo vzmetnico po meri – glede na višino, težo in specifične zahteve posameznega kupca,” pravijo v podjetju Trgodom, kjer so razvili znamko Slovenska postelja. Novomeška poslovalnica in svetovalnica je ena od desetih v Sloveniji in samo pri njih je mogoče kupiti izdelke te znamke.

Postelja je pomemben in zelo oseben del pohištva, zato se tudi za zakonske postelje vse bolj uveljavlja praksa, da sta v eni postelji dva različna posteljna vložka - vsak zase prilagojen ženi in možu.

Slovenska postelja ima na voljo več deset modelov različnih vzmetnic - tako po trdoti, materialih, polnilih in izvedbah. Med pomembnimi dosežki Slovenske postelje je t. im. žepkasta vzmetnica. V vzmetnici za eno osebo je 600 do 1800 tekstilnih žepkov in taka, tudi nekoliko višja vzmetnica nudi izjemno ugodje in udobje.

Vsaka vzmet je všita v bombažni žepek in ima dvojni okvir, da ne pride do deformacije.

To, poudarjajo v novomeški poslovalnici, je zelo pomembno, saj vzmeti, ki niso “spravljene” v žepek in so ovite le s peno, se hitro poškodujejo in s tem ležišče izgublja kakovost. Žepkaste vzmetnice omogočajo točkovno prilagodljivost in dajejo optimalno podporo telesu. Zato opozarjajo, da je treba vzmetnico kupovati previdno in si za nakup vzeti dovolj časa. “Ni dovolj, da preizkusimo vzmetnico tako, da se nanjo usedemo, saj bomo na njej ležali, ne sedeli. Šele ko se na vzmetnico uležemo, lahko dobimo pravilen občutek glede trdote, udobja itd.” Manj

znana je t. im šlarafijska vzmetnica z ročno pletenimi vzmetmi, ki se med seboj prepletajo. To je zelo prožna vzmetnica, ki omogoča odlično prilagodljivost. Slovenska postelja pa je izdelala tudi specifično trdo in nizko ležišče, imenovano futon, z jedrom in iz stoodstotne bio obdelane volne in kokosa.

Sicer pa nekoč stroge delitve na trda in mehka ležišča ni več. Sodobne vzmetnice so pravilna kombinacija trdote in mehkobe.

Polnila za ležišča so iz različnih materialov: kokosa, bombaža, žime ali volne. Volna ima pri znamki Slovenska postelja posebno mesto. Kot dober toplotni regulator poleti zavaruje pred toploto, pozimi pa pred mrazom.

Poseben postopek obdelave domače volne omogoča, da ta ohrani lanolin ter jo zaščiti pred molji in glivicami. Tako obdelana volna ne povzroča prahu, ki bi dražil dihala. Prednost je v postopku, ki ohranja lanolin, ki je pri kemični obdelavi volne uničen.

Le ž i š čče e , v z g l aav vnik ež i n p o sstt e lljj n o d n o Na pogosto vprašanje, katera od vzmetnic je najboljša, ni odgovora, kajti vsak človek ima svoje zahteve, in to, kar ustreza enemu, ni primerno za drugega. Lateks, na primer, je material, ki je primeren za ljudi, ki jih rado zebe, in povsem neprimeren za tiste, ki se veliko potijo, ki jim je zelo vroče.

Odvisno pa je tudi od tega, kakšne kakovosti je lateks, oz. kakšen odstotek kavčuka in sintetičnega materiala vsebuje. V Slovenski postelji poudarjajo, da vseh specifik ni

mogoče opisati, je pa mogoče poiskati pravo ležišče za vsako od teh.

Hkrati z ležiščem je dobro kupiti tudi vzglavnik. Ženske imajo praviloma raje nižje vzglavnike, saj se mora ta prilagoditi razliki med ledvenim delom in ramenskim obročem. Izbor polnila je odvisen od marsičesa – od položaja spanja do individualnih potreb. Polnilo je lahko iz čiste volne, iz lateksa v različnih trdotah (tak vzglavnik je pralen do 60 st. C) ali pa povsem sintetično.

Najbolj odmeven je vzglavnik iz kombinacije volne in lateksa. Za posebne potrebe so polnila tudi iz ajde ali pire. “Vzglavnik je pomemben za udobno spanje, toda včasih mu pripisujemo preveliko vlogo. Ob bolečinah v vratnem delu pogosto krivimo vzglavnik, vzrok za te bolečine pa zna biti v pretrdem ležišču,” pravijo strokovnjaki.

Dopolnilo vzmetnici in vzglavniku pa je še posteljno dno, ki s posebnimi regulacijami lahko učvrsti in še dodatno podpre določen del telesa, pač glede na dodatne potrebe.

“Veliko je tudi vprašanj glede nadvložka. Če smo izbrali optimalno ležišče, je ta lahko le kot tanka zaščita. Z debelejšimi nadvložki pa predvsem uravnavamo nepravilnosti, zlasti pretrdega ležišča,” še pojasnijo v novomeški poslovalnici Slovenske postelje. Glede na to, da si v spanju nabiramo moči za aktivni del našega življenja, je prav, da se potrudimo pri izbiri ustreznega ležišča; s svetovalcem se je dobro pogovoriti o vseh zdravstvenih težavah, morebitnih poškodbah in željah.

L. J.

24 24

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Za lepoto in zdravje Dostopna, pa vendar intimna lokacija Studia Antheia v Ločni je skrbno izbrana za dejavnost, ki jo vodi Vesna Radlovič. Vsebina njenega dela je preoblikovanje telesa in obraza. Bogate izkušnje si je pridobila z ZDA, kjer se je izobraževala in delala v wellness in fitnes centrih in vodila to dejavnost tudi na prestižnih potniških ladjah. Ko je prihajala domov na dopust, je spoznavala, da narašča zanimanje za njeno znanje in delo, saj so jo kot svetovalko vabili tako v slovenske kot tudi hrvaške terme in centre za preoblikovanje telesa.

Iz Novega mesta izhaja njen partner in odločila sta se, da bosta živela v lepem in mirnem okolju Trške gore. V mestu pa sta odprla studio, ki pa ni le klasičen lepotilni salon. Vesna objavlja tudi strokovne in izobraževalne članke in seznanja našo javnost z novostmi na področju, ki se zelo hitro razvija in ki jih tudi sama vpeljuje v svoj studio.

V sklopu programa preoblikovanja telesa je tako za hujšanje kot za odpravljanje celulita ter drugih kožnih in podkožnih nepravilnosti in težav dragocena kavitacija. “Za optimalen rezultat izvajamo kavitacijo v paketu z limfno drenažo in vakuumom. Več kot 90 odstotkov žensk ima težave z limfo in odpiranje teh poti lahko bistveno pripomore h želenemu rezultatu. Vakuum pa izboljša kožo, zato je bolj sijoča in čvrstejša.

Nekirurška liposukcija

Vakuum je učinkovit v boju z opešano, uvelo kožo. Že po štirih do petih terapijah kavitacije je rezultat osupljiv, saj stranka lahko izgubi do 10 cm okoli pasu! Terapija poteka enkrat tedensko oz. največ v razmaku 14 dni. Kavitacija, ki deluje na osnovi ultra zvoka, je t.i. šokterapija, ki razbija maščobne celice in tako “uniči” tudi zastarane maščobne predele. Učinkovita je tudi zato, ker lahko deluje lokalno, na najbolj občutljivih predelih. Pomembno pa je, da stranka v času terapije popije dovolj tekočine. Vesna poudarja, da je treba poskrbeti za dovolj gibanja in primerno prehrano. “Nisem zagovornica strogih diet in drugih ortodoksnih pristopov. Vse mora potekati naravno, spontano, brez pretiravanja in z občutkom za zdravo življenje.”

Radiofrekvenca je kot lifting obraza, saj spodbuja rast oz. ustvarjanje kolagena in je zato učinkovita tehnika za pomlajevanje.

“Za viden učinek so dovolj že štiri terapije.”

Beauty-tek je pri nas še zelo redka novost. Deluje na osnovi hialuronske kisline.

“Beauty-tek je velik korak naprej, saj omogoča, da ta dragocena kislina doseže cel obraz. Do sedaj je bilo mogoče zgladiti določeno posamezno gubo z injiciranjem hialuronske kisline pod kožo, z beauty-tekom pa zajamemo cel obraz. Za to učinkovito metodo potrebujemo vsega pol ure. Potrebnih je nekaj “zagonskih” tretmajev, nato pa

Vesna Radlovič

le še z občasnimi tretmaji vzdržujemo oz. ohranjamo mladosten videz.

Veliko pozornosti namenjata s partnerjem tudi terapevtskim masažam, ki lahko prihranijo marsikatero bolečino ali celo operacijo.

Hit njenega studia pa je možnost podaljševanja trepalnic. “Izbirati je mogoče med več dolžinami trepalnic, tako da delujejo, ko so nameščene, povsem naravno.

Učinek po implantaciji trepalnic, ki so obstojne, je zelo dober. Trepalnice so pomemben okras obrazu in tudi tiste ženske, ki nimajo gostih in dolgih trepalnic, lahko s to metodo dobijo nov, lep pogled,” pravi Vesna, ki zagotavlja, da bo v svoj studio vnesla še veliko novosti, in ki omogoča strankam precej nižje promocijske cene.

L. J.

Življenje je lepše, ko se v svoji koži počutite odlično. Želite učinkovito shujšati? Želite mladosten in urejen videz?

Skrb za lepo telo ni vezana na letni čas.

Začnite zdaj!

Znebite se odvečnih maščobnih oblog in celulita ter učvrstite kožo na kritičnih točkah. Že v enem mesecu zmanjšanje obsega tudi do 10 cm!

BODY & FACE STUDIO V novem sodobnem studiu za oblikovanje in pomlajevanje telesa ter obraza Antheia so se odločili ponuditi vrsto novosti, ki vas bodo prav gotovo navdušile in so vam sedaj dostopne tudi v Novem mestu.

Mlajši brez operacij!

Kaj je lepšega kot goste in dolge trepalnice?!

Naraven videz in dolgotrajna obstojnost trepalnic je najnovejša lepotna skrivnost, ki je sedaj na voljo tudi vam.

Posebna ponudba shujševalnega paketa!

• kavitacija • vakum • limfna drenaža • svetovanje Cena: 80 EUR

Pomlajevanje in zaustavljanje staranja ni bilo še nikoli tako dostopno in učinkovito!

Beauty tek - hladni laser- hialuronska kislina brez injekcij!

(redna cena 160 EUR)

Pomlajevalna terapija že za 50 EUR!

Stranke, ki se bodo naročile v JANUARJU, bodo imele UGODNE CENE vse do poletja!

Novi modni hit – podaljševanje trepalnic

Na voljo so tudi darilni boni, ki so odlično darilo za vsako priložnost!

Masaže Olajšate si marsikatero težavico in bolečine v vratu, križu, nogah, ...

Studio Antheia Seidlova 36, Novo mesto (Plava laguna)

Tel: 051 722 483

ZANIMIVOST

priloga dolenjskega lista

25

Jaslice fantov iz Cenacola

Betlehemska zgodba postavljena v živo V

teh prazničnih dneh v marsikaterem slovenskem kraju pripravijo žive jaslice. Po zaslugi fantov, zdravljenih odvisnikov iz skupnosti Cenacolo z Vrha pri Škocjanu, jih imamo tudi na Dolenjskem. Za letošnji božič predstavo živih jaslic pripravljajo že šestič zapovrstjo, kot običajno na pašniku pod škocjansko osnovno šolo.

Fante smo obiskali v začetku decembra, ko so že stekle priprave, ki jih je letos zaradi številnih novosti več kot sicer. Predstava živih jaslic, ki je tradicija skupnosti Cenacolo in jo pripravljajo tudi v ostalih skupnostih po drugih državah, bo letos precej prenovljena. Kot je povedal Pavel, ki je tudi nekakšen režiser predstave, se bo program pričel s filmsko projekcijo na velikem platnu. “V filmu bomo predstavili zlo tega sveta – kot so droge, vojne, sovraštvo, itd. Nato v igri sledi predstavitev prvih grehov sveta iz stare zaveze Svetega pisma ter seveda rojstvo Jezusa v Betlehemu. Za zlom torej pride luč, svetloba, ki jo je za moto naše skupnosti vzela tudi s. Elvira Petrozzi, ki je leta 1983 ustanovila prvo skupnost Cenacolo,” je povedal Pavel. Po polurni predstavi, za katero so posneli novo besedilo in novo glasbo, bo kot običajno sledilo pričevanje enega od fantov v skupnosti Cenacolo, ki mu predstavlja svetlobo v temi droge. S svojimi zgodbami želijo namreč nekdanji odvisniki ljudi nagovoriti k polnejšemu in vrednejšemu življenju, za kar se je treba v današnjem, materialistično usmerjenem svetu še kako truditi. Čeprav fantov v skupnosti, ki so različnih veroizpovedi in tudi ateisti, nihče ne sili v krščansko vero in molitev, po Pavlovih besedah vsi slej ko prej pričnejo živeti krščanske vrednote, kot so prijateljstvo, ljubezen, spoštovanje, poštenost, “saj so to vendar občečloveške vrednote in edina prava pot v življenju”.

V predstavi živih jaslih sodeluje vseh 15 fantov, od katerih je pet Slovencev, šest Slovakov in po en Avstrijec, Bolgar, Hrvat in

Italijan. Vsak igra kako vlogo in pomaga po Imajo svoj les, saj je škocjanska skupnost v svojih močeh. “Tak skupen projekt nas po- bistvu prava kmetija z njivami, travniki in veže in je tudi za nas posebno doživetje,” gozdom. Fantje kmetujejo in zase pridelapravi Pavel, ki poudari, da predstave nika- jo vse, kar se da, v trgovino gredo le po kor ne bi mogli speljati brez sodelovanja nujne stvari oz. jih dobijo od dobrih ljudi. okolja. V prvi vrsti omenjajo pomoč škoc- Igralci bodo v letošnji predstavi nosili tudi janskega župnika Damjana Štiha, s katerim prenovljene kostume, pri čemer sta jim na se tudi sicer odlično razumejo, pa drugih pomoč priskočili Pavletova mama Ljudmila domačinov. Zelo so hvaležni Leskovarje- ter zagrebška skupnost. vim, ki že leta zastonj odstopijo pašnik za Te dni se torej obetajo lepe predstave prizorišče dogajanja – le prvo leto so žive živih jaslic v Škocjanu. Na božični dan si jih jaslice pripravili v Zavinku. V mestecu Bet- lahko ogledate ob 18. uri, v soboto, 26. lehem vedno nastopajo tudi žive živali (go- decembra, kar dvakrat, in sicer pred in po vedo, ovce, kokoši ...). Letos bo poleg ovc prireditvi v Zavinku, to je ob 16.30 in 20. nastopal osliček, vse last Pavleta Bobiča. uri, ter v nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri.

Lidija Markkel eljj Ker so v Cenacolu le fantje, jim bo kot Ma- Lidi ja Mar rija že drugič priskočila na pomoč domačinka Urška Žibert. Jezušček pa bo tokrat kar novorojenček enega od nekdanjih fantov iz škocjanske skupnosti Cenacolo, ki si je že uredil normalno življenje in ima družino. Tudi scena bo letos drugačna, s kar nekaj novimi kulisami in hiškami Pri prenovi kostumov je fantom letos priskočila na pomoč (trgovina, kovačija, Pavletova mama Ljudmila, ki je v začetku decembra za nekaj krčma ...), ki so jih dni obiskala sina. Pavle je na sliki preoblečen v pastirja, fantje naredili sami. čeprav bo v predstavi igral kralja Heroda.

Med živalmi bo letos tudi osliček.

Fante iz Cenacola žive jaslice zelo povežejo, zato v predstavi sodelujejo vsi.

26 26

AVTO TIMES PREDSTAVLJA

priloga dolenjskega lista

Test: renault clio 1,2 16V TCE

Malček hitrih nog Renault clio tretje generacije se je hitro udomačil na naših cestah. Zasluga za to gre tudi dobremu pedigreju, saj se je že prva generacija, ki je nastala leta 1990, okronala s titulo evropskega avtomobila leta, medtem ko je druga generacija podrla vse prodajne rekorde v Sloveniji in je v prodaji še danes. Enako važno kot pedigre je tudi dejstvo, da novi clio nadaljuje v suverenem

Clio bo prihodnje leto star dvajset let.

Poraba pri mešanem ciklu: 4,5 -7,4 l/100 km. Emisije CO2: 118-175 g/km. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o. Dunajska 22, 1511 Ljubljana

SO LJUDJE, KI VOZIJO RENAULT. IN LJUDJE, KI GA ŠE BODO.

VROČA PONUDBA

DO 5.500 EUR POPUSTA IN PRAKTIČNO NAGRADO DOBITE PRI NAKUPU VOZIL IZ ZALOGE www.renault.si

NOVI RENAULT MEGANE GRANDTOUR ŽE ZA 13.700 EUR.*

modernem stilu svojih predhodnikov in ne zapravlja težko pridobljenega ugleda s kakšnimi kompromisnimi rešitvami.

Prav zaradi vsega tega je clio tretje generacije petnajst let po nastanku ponovno postal evropski avto leta, kar je bilo leta 2006 prva dvojna nagrada enega modela in že šesta nagrada za Renault.

Clio tretje generacije so predstavili leta 2005, maja letos pa je dobil kar nekaj lepotnih in tehničnih popravkov. Na prvem mestu je vsekakor nova maska, ki spominja na tisto pri meganu in poudarja družinsko pripadnost. Ob konkurenci sedaj deluje veliko bolj samozavestno.

Notranjost je obložena s kakovostno plastiko, trikraki volan in ročica menjalnika pa z usnjem, sedeži so udobni in odeti v odporne prevleke. S štirimi metri v dolžino clio v zadnji izvedbi sploh ni majhen avto, kar se pozna v notranjosti. Prostora je precej, še posebej spredaj, na zadnjih sedežih pa bodo višji morali nekoliko skloniti glave; tu je še prtljažnik, ki “pogoltne” za 288 litrov prtljage. Volanski obroč je po novem (za doplačilo) nastavljiv tudi po globini, tako da pravšnjega položaja ne bo treba dolgo iskati. Stikala na sredinski konzoli so jasno definirana, pregledna in prepoznavna tudi ko je pogled usmerjen naprej, na cesto.

Kratki ročici izza volanskega obroča, s katerima krmilimo smernike luči in brisalce, pa zahtevata krajše privajanje. Novost je tudi Tom Tomov navigacijski sistem, ki se navezuje na cliovo multimedijo, kar pomeni, da preko enega ekrana spremljate podatek navigacijske naprave, mp3 predvajalnika, radia … Še ena dobra lastnost tega avtomobilu je motor. Tokrat sem lahko preizkusil clia z 1,2-litrskim bencinskim motorjem. Boste rekli, kaj pa je to takega? Veliko, saj motor zmore kar 74 kW oz. 101 KM in 145 Nm navora. Kako se lahko številke, značilne za večje motorje, omenjajo pri tem malčku?

AVTO TIMES PREDSTAVLJA Odgovor je v turbinskem polnilniku, ki motorju poveča moč na raven atmosferskega 1,4-litrskega motorja, navor pa na reven 1,6- litrskega motorja. Ta majhen motor je zares živahen in vedno pripravljen za dir. Čeprav njegova naloga ni dirkaška, vas navduši njegova odzivnost, ko merilec vrtljajev preseže številko 4000. Takrat se lahko kosa tudi s precej zmogljivejšimi avtomobili, saj se njegov tek ustavi šele pri zavidljivo visokih 185 km/h. Seveda boste pri takšni vožnji morali računati na porabo okoli deset litrov, medtem ko se bo pri normalni vožnji poraba ustalila med 6 in 7 litri na 100 kilometrov. Dobro je vedeti, da lahko v vsakem trenutku računate na dodatno zalogo moči, ki jo dobite vedno, ko pretaknete v nižjo prestavo in pritisnete plin do konca.

Tehnični podatki: Motor: turbo bencinski, 4 valjni, 4 ventili na valj; prostornina: 1149 ccm; najvišja moč: 74 kW/101 KM; največji navor: 145 Nm pri 3000 vrt/min; dolžina: 4027 mm; širina: 1720 mm; višina: 1500 mm; medosna razdalja: 2575 mm; menjalnik: 5-stopenjski ročni; prtljažnik: 288/1038 l; najvišja hitrost: 185 km/h: pospešek od 0 – 100 km/h: 11 s; povprečna poraba na 100 km: 6,8 l

Hitremu premagovanju zavojev je podrejeno tudi podvozje. Avtomobil dobesedno drsi čez zavoje in je dolgo nevtralen. Šele pri resnem pretiravanju bo želel iz smeri pobegniti nos, kar pa se z lahkoto korigira, škoda le, da volan ne ponuja več povratnih informacij, a to je bolezen večine vozil v tem segmentu.

Potem ko je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja clio zamenjal petko, so se na prodajnih mestih zvrstile tri generacije, od katerih so do danes prodali več kot deset milijonov primerkov.

Clio bo prihodnje leto praznoval svoj dvajseti rojstni dan, tako da lahko pričakujemo veliko slavje tako v rodnem Novem mestu kot tudi drugod.

Borut Štajnaher Št ajnaher

priloga dolenjskega lista

27

28 28

priloga dolenjskega lista

V KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

Sladke dobrote za praznične dni V

sestranska. S to besedo bi lahko najbolje opisali Antonijo Jankovič z Viher, med prijatelji in domačimi bolj znano kot Toniko. Že 15 let namreč ustvarja različne pekovske mojstrovine, ki so priljubljene daleč naokoli in za katere je prejela številne nagrade in priznanja. Tako kot je spretna pri peki, ji gre od rok tudi pevsko in literarno ustvarjanje. Že vrsto let je namreč zvesta Ljudskim pevcem z Viher, pred štirimi leti pa je izdala zbirko svojih pesmi Hvaležnost za ta naš vsakdanji kruh.

Prav s tem osnovnim živilom, ki ga je Tonika uporabila tudi v naslovu svoje knjige, je z vasice na Bohorju priženjena Vihranka začela svojo kuharsko pot. “Ko je šel mož v pokoj, sem imela naenkrat veliko prostega časa, saj je prevzel moje delo v hlevu. Tako sem začela s peko kruha, potem pa mi je soseda pokazala, kako se iz testa pletejo kitke in me zanje čisto navdušila,” razloži. Svoje dobrote je začela kmalu prodajati pred enim izmed nakupovalnih centrov, kjer še danes, največkrat ob sobotah, gostuje s svojo stojnico.

Večina njenih kupcev je, kot pojasni, stalnih, med njimi pa so tako mladi kot tudi upokojenci. “Včasih pride mimo kakšen moški, ki mu je žena naročila, naj zmelje orehe, pa raje kupi kar celo potico,” z nasmehom pove Vihranka, ki ima v prazničnem času še posebej veliko dela. Na dan speče tudi po deset potic, med katerimi je najbolj bogata, kot že njeno ime pove, potratna potica. Slednja je tudi ena izmed Tonikinih najljubših, zato se je odločila, da bo recept zanjo zaupala tudi bralcem Dolenjskega lista.

Dv a b i s k v i tta a, dv a nade va va va ev Posebnost potratne potice je, da je sestavljena iz dveh vrst biskvitov in dveh vrst nadevov, iz orehovega in skutinega.

Vzhajano testo tako najprej razvalja na dvojno velikost pekača in nanj kasneje položi testo tako, da ga polovica visi čez. Na testo namaže polovico orehovega nadeva in nanj položi čokoladni biskvit, ki ga navlaži s pomarančnim sirupom. “Naslednja plast je skutni nadev, potem sledi rumeni biskvit, ki ga spet navlažimo, pa orehov nadev in potem zavihamo čez vse to testo in zatlačimo robove. Na koncu pa še obvezno z nožkom prebodemo vso potico, da gre lahko para ven,” pojasni kuharica, ki potico peče pri 180 stopinjah približno eno uro.

Kljub veliki izkušnji s peko potic Tonika prizna, da enostavnega recepta za dobro spečeno in hkrati okusno potico ni. “Vsaka potica je, tako kot kruh, posebnost zase. Na končni izdelek vpliva temperatura sobe in pečice, svoje prispevata tudi kvas in moka, pa tudi sam postopek priprave,” razlaga izkušena gospodinja.

S a d n i k rru u h m o rra a počiv ati va Med prazniki na mizi družine Jankovič ne sme manjkati niti sadni kruh, za katerega je potrebno sestavine pripraviti že nekaj ur pred začetkom peke. Suho sadje, ki ga lahko narežete ali pustite v kosih, je treba namakati nekaj ur. Tonika ga namaka v navadni vodi, prisega pa na mešanico suhih sliv,

Antonijo Jankovič krasi pozitivna energija, kar se odraža tudi v okusu njenih večkrat nagrajenih izdelkov.

Skrivnost odličnega testa prekaljene kuharice je, da ga ob vzhajanju pokrije s plastično folijo, testo se tako ne postara oziroma ni izsušeno.

rozin, fig in marelic. To potem vmeša v približno dve tretjini že prej vzhajanega testa, preostalo tretjino pa kasneje razvalja in porabi za tako imenovano srajčko, kot že pred tem pri potratni potici. Tudi sadni kruh Vihranka peče približno eno uro, ko je hladen, ga zavije v folijo in ga pusti nekaj dni počivati. Zanj je namreč značilno, da postaja iz dneva v dan boljši, zato ga lahko pripravite že pred praznično mrzlico in se tako na silvestrovo ne boste ubadali s peko, ampak uživali v že prej pripravljeni sladici.

Besedilo in fotografije:

Anja An ja KKerin erin

Recept za sadni kruh je eden izmed mnogih, ki jih je Vihranka podedovala od stare mame.

ZABAVNA GLASBA

priloga dolenjskega lista

29

Otium predstavlja svoj prvenec N

ovomeška glasbena skupina Otium je nastala v gimnazijskih časih. Rodila se je na ruševinah nekdanjega punk benda, ki se je odločil, da se z ženskim vokalom preizkusi še v bolj rokerskih vodah.

Po zakloniščih v bolj ali manj enaki zasedbi igrajo že približno osem let. Pred dnevi je izšel njihov prvenec z naslovom Tukaj in zdaj, na katerega so uvrstili 11 avtorskih skladb ter eno priredbo. Pogovarjali smo se z Maretom Verbičem in Jasmino Grčar.

Izšel je vaš prvi album Tu in zdaj. Ste zadovoljni z izdelkom?

Res je, po dolgem času smo izdali prvi album, s katerim smo zelo zadovoljni. Seveda vsak najde nekaj, kar bi danes naredil drugače in kar mu ni všeč, vendar kot celota zveni dobro in naš bend predstavlja v pravi luči. Od prvih snemanj do danes sta minili kar dve leti. Tako pač je, če se album odločiš izdati v samozaložbi in z lastnimi sredstvi.

Kje ste ga posneli?

Glasbo smo posneli v studiu RSL Production in Toxic Sounds v Novem mestu ter v Šentjerneju v studiih Underground Sound in Lotos Studios.

Kdo je poleg članov benda sodeloval pri nastajanju albuma?

Ploščo je producentsko obdelal vsem dobro znani Tomislav Jovanović – Tokac iz skupine Dan D. Njemu gre glavna zasluga in zahvala, saj je ogromno pripomogel k temu, da je iz srednješolskih glasbenih poskusov nastala današnja glasbena podoba benda. Mastering je delo Nizozemca Dariusa can Helfterena iz Wisseloord studia na Nizozemskem. Za distribucijo albuma skrbi Mars music založba. Sodelovali so še mnogi drugi dolenjski glasbeniki, kot so Boštjan Grubar, Primož Moškon, Pia Zorko, Ana Arh, Mitja Turk, Gregor Turk, Drago Cvejič in Sašo Djukić.

Katere pesmi so vaši največji aduti?

Stavimo predvsem na revolucionarni napev komada Revolucija za naju, pa na rokersko Kletko in bolj popovsko obarvani baladi Uganka in Za zmeraj.

Kakšni so prvi odzivi?

Odzivi so zelo pozitivni, predvsem pri občinstvu, ki nas sedaj na novo spoznava.

Dobrodošle so tudi konstruktivne kritike, ker se bomo le tako lahko kaj naučili.

Ali ob izidu albuma načrtujete koncertno turnejo?

Zagotovo bomo organizirali bolj odmevne promocijske koncerte v začetku naslednjega leta, kdaj in kje, pa še ne moremo izdati.

Lahko pa napovemo naslednje koncerte v decembru in januarju: 25. 12. na božičnem koncertu Rock Postojna, 26. 12. v Ljubljani v Orto baru, 8. 1. v domačem LokalPatriotu v Novem mestu, 22. 1. v Slovenskih Konjicah v MC Patriot. Sicer pa več o bendu in vseh napovedanih koncertih izveste na naši Facebook skupini (Otium) in na www.myspace.com/otiumslo.

Predstavite posamezne člane skupine.

Basist Blaž Jarc kot novinar od vseh najraje in največ govori in skrbi, da smo vsi na tekočem z zadnjimi ameriškimi stand-up komiki. Kot pravi sam, ga rad “biksa” v dobri družbi. Bobnar Marko Grubar je ritem mašina, ki skrbi da ritem na koncertih nikoli ne niha. Noben par bobnarskih palčk ni varen pred njegovimi udarci. Pevka Jasmina Grčar je v bendu “ta glavna”, ker je pač punca in ji fantje dajejo prednost. Ona skrbi za besedila in za vsesplošen red. Kitarist Marko Verbič je najbolj organiziran član benda, ki vedno misli na vse, medtem ko drugi raje kaj pozabijo. Prisega na svoj rdeče oranžni Gibson in rokerski zvok kitar. Drugi kitarist Sebastjan Butala s svojimi solo variacijami popestri marsikateri komad, Tomaž Plantan pa z elektronskimi zvočnimi podlagami na klaviaturah skrbi za bogatejši zvok.

Kdo je vaša publika?

Naša publika se je z leti spreminjala in iz gimnazijskih fenov prerasla v poslušalce vseh starosti. Sploh je super, ko opaziš, da poleg tvoje družine in najbližjih pet prijateljev še kdo posluša in spoštuje tvojo muziko.

O čem govorijo vaša besedila?

Jasmina piše o vsem mogočem in se predvsem trudi iskati neklišejske besedne zveze. Besedila govorijo o vsakdanjih temah, saj njen namen ni z besedili pametovati in moralizirati, ampak samo na zanimiv način povedati nekaj vsakdanjega.

Kam uvrščate svojo glasbo?

Gre za rock z divjimi kitarskimi rifi, funky bas ritmi, s pridihom popa, začinjen z ženskim vokalom.

Kaj je tisto, kar dela skupino Otium prepoznavno?

Mogoče ravno žanrska raznolikost komadov, ki jih predstavljamo na prvem albumu.

Na njem najdete vse, od pop pesmic do že skoraj punkerskih kitar.

Glasbena scena v Novem mestu ?

Novo mesto je vodilno na področju rokerske scene, zato smo ponosni, da naš bend izhaja od tu. Pojavljajo se dobri novi bendi, tako da se za prihodnost novomeške glasbene scene ni treba bati. Mogoče je vprašljiv le preboj, kar je nekaterim že uspelo, in mi se bomo zgledovali po njih.

Ali Otium stoji trdno na tleh? Se boste lotili preboja v sam vrh slovenske glasbene scene?

Otium je pripravljen vložiti ogromno energije v promocijo prvenca. Hočemo, da nas slovenska publika spozna na koncertih, ker se na odru dobro počutimo in znamo samozavestno predstaviti našo glasbo.

Kratkoročni in dolgoročni načrti?

Koncerti, koncerti in še enkrat koncerti.

Načrt je, da čimveč nastopamo po slovenskih krajih in sproti v zakloniščih ustvarjamo še novo glasbo. Seveda si želimo, ko bo dovolj sredstev, posneti tudi kakšen videospot. Upamo, da nam bo uspelo.

R udi Vlašič

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: Avgustovski kosci.

Tokratni nagrajenec je Jože Novak iz Gor. Laknic.

Novo nagradno vprašanje: Navedite naslov prvenca skupine Otium. Odgovore s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 18. januarja, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali na elektronski naslov tajnistvo@dolenjskilist.si.

Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

30 30

DOMAČE VIŽE

priloga dolenjskega lista

Jaka Bilkerbach, fant in pol I

ma vse, kar imajo veliki. Prijeten, rahlo božajoč glas. Čisto izgovarjavo in pozna materni jezik. Ne obremenjuje ga z “modernizmi”, kot so itak, valjda, v bistvu, ful, kul, de best. Ne posiljuje ga z lkanjem in na marsikateri lokalni radijski postaji bi ga gledali postrani, ker bi bil zaradi tega bela vrana med črnimi. Na oder ne pride v pošvedranih čevljih in raztrganih ter oguljenih kavbojkah, ampak posprejan, poželejan in povoskan.

Pa še v obleki in okoli vratu ima kravato. Do nastopajočih na odru in do gledalcev v dvorani je spoštljiv. Ko stopi k mikrofonu, je slišati iz dvorane tudi kakšen pritajeni vzdih osamljenega dekleta ali doma zapostavljene in prezrte žene. Ima štiriindvajset let, a ko mi pripoveduje, kje vse je že nastopil, katere prireditve je vodil, koga spoznal, se mi zdi, da fant niti spati nima časa.

“V osnovni šoli me je opazila učiteljica, ki je imela smisel in posluh za odkrivanje posebnega, lepega in dobrega v otrocih.

Veliko sem nastopal na najrazličnejših šolskih prireditvah. Komentiral sem celo košarkarske tekme v šolski košarkarski ligi, leta 1998 celo finale v Hali Tivoli v Ljubljani. Za fanta z obrobja je bilo to veliko doživetje in velik uspeh. Februarja ali marca prihodnje leto bom diplomiral na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje v Novem me-

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: cviček.

Med prejetimi odgovori smo izžrebali Ano Oražem iz Domžal.

Novo nagradno vprašanje: Katero belokranjsko mesto ima največ prebivalcev? Odgovore s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 18. januarja, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali na elektronski naslov tajnistvo@dolenjskilist.si . Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

stu. Sicer pa sem končal v Črnomlju srednjo ekonomsko šolo,” pripoveduje.

Jaka se rad smeje…

Nisem pa duhovit. No, včasih že izstrelim kakšno. Kot na primer na Miklavževi obdaritvi otrok. Dobri mož je imel s seboj plesalki, pa sem rekel: “Otroci imajo priložnost dotakniti se Miklavža, odrasli pa lahko to poskusijo pri plesalkah. Pa ni bilo kakšnega posebnega odziva. Slovenci smo dokaj zadržana, sramežljiva publika. To je značilno za gledalstvo, ki ni prav pogost obiskovalec kulturne ponudbe, ki je v Črnomlju dovolj pestra. Od pevcev nas na noge spravijo le oni preko južne meje.

Si tudi član Gledališke skupine ZIK Črnomelj.

Pridružil sem se ji v sezoni 2003/04. In prav sem storil. Spoznal sem gospo Heleno Vukšinič, vodjo črnomaljskega JSKD. Zaslužna je za to, da sem se pričel še intenzivneje ukvarjati z napovedovanjem.

Petdeset do šestdeset različnih nastopov imam na leto. Od proslav, maturantskih plesov, obletnic, najrazličnejših zabav, festivalov pa do jurjevanja, martinovanja in silvestrovanja v Jurjevanski dragi oziroma v velikem šotoru na parkirišču pri gradu.

Spoznal si predsednika Hrvaške in Slovenije.

Ja. Lani februarja sem napovedoval na srečanju ob praznovanju petnajstletnice Društva hrvaško-slovenskega prijateljstva.

Slovensko-hrvaški odnosi so bil takrat zelo napeti. Menda so se po srečanju predsednikov Tűrka in Mesića v Črnomlju le malce otoplili. Že tri leta zapored sem tudi v skupini, ki obišče na pomlad na jurjevo hrvaško in slovensko prestolnico. Belokranjci prinesemo v Zagreb oziroma v Ljubljano veselo razpoloženje, upanje v lepši in prijaznejši jutri, kar vsako novo rojstvo, se pravi pomlad, vsekakor je. Tako pri hrva-

škem kot pri slovenskem predsedniku smo vsakokrat lepo sprejeti.

Videl sem te povezovati program na kar nekaj humanitarnih prireditvah. Če me povabijo k sodelovanju, se odzovem.

Saj to je najmanj, kar lahko prispevam k lepši podobi ne tako lepega vsakdana. Vse več je revežev, potrebnih pomoči, in lepše je dajati kot sprejemati. To razdajanje me stane letno nekaj sto evrov, kajti tudi moj avtomobil gre na bencin in včasih je treba na prireditev tudi po nekaj sto kilometrov daleč. Pa mi ni žal.

Pa honorarji?

Velikokrat me pokličejo iz društev, ki dobivajo denar iz proračuna, in takrat vem, da se moj račun ne bo odebelil. Resnici na ljubo: nekaj evrov pa le zaslužim, da imam za smetano k plači. Veliko več kot denar mi pomeni druženje, dokazovanje na odru.

Vsakdo le ne more stati pred hrvaškimi in slovenskimi filharmoniki, kot se je to zgodilo meni na lanskem Jurjevanju. Takrat sem spoznal pred kratkim preminulega svetovno znanega dirigenta Miroslava Šuteja, kar mi pomeni zelo veliko.

Dve leti si bil zaposlen na črnomaljskem RIC. Takrat smo s folkloristi veliko nastopali na belokranjskih dnevih v Mercator centrih.

Slovencem smo predstavljali belokranjsko kulinariko, vina, pesmi in plese. Bilo je zanimivo in odmevno. Pred kratkim na primer sem napovedoval na predstavitvi nove zgoščenke narodnozabavnega ansambla Azelea v Šentjerneju in Semiču. Pomeni, da me poznajo tudi na oni strani Gorjancev.

Za silvestrovo … bom v Črnomlju. Pod ogrevanim šotorom.

Organizator pričakuje osemsto do tisoč ljudi.

Odšteval bom zadnje sekunde leta 2009 in prvi v občini bom, ki bom zbranim rekel: ”Srečno!” Nato bo prišel na vrsto župan.

Toni Gašperič

PIKIJEV KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

31

Pokanje zelo vznemirja naše ljubljenčke P

raznični dnevi, ki prihajajo, so polni topline in domačnosti, vse prevečkrat pa so tudi polni glasnega pokanja. Glasni zvoki, kot so pokanje petard, grmenje in streli lahko zelo vznemirjajo in plašijo naše živali. Zaradi dobro razvitega sluha so ti zvoki zelo neprijetno doživetje za naše ljubljenčke, med katerimi psi veliko bolj intenzivno reagirajo na glasen in nepričakovan zvok kot mačke.

Vsem živalim so glasni zvoki zelo neprijetni in stresno vplivajo na njihov organizem in počutje. Stres ima številne negativne učinke na splošno zdravstveno stanje živali. Ob stresu se poviša srčni utrip, razširijo se zenice, poviša se krvni tlak in pospeši dihanje. Zaradi hormonov, ki se ob stresu izločajo, se zmanjša odpornost, živali so bolj dovzetne za različne infekcije in okužbe, poslabšajo se znaki kroničnih bolezni (astma, sladkorna bolezen …), živali nimajo apetita. Dlje ko traja stresna situacija, več negativnih posledic ima ta lahko na organizem in zdravje.

Sam strah pred glasnimi zvoki je največkrat povezan s slabo preteklo izkušnjo, ki pa ni nujno, da je prizadela samega psa.

V vseh primerih pa večkratno izpostavljanje stresnim zvokom samo poslabšuje obnašanje. Kmalu lahko pes postane prestrašen in razburjen tudi zaradi ostalih podobnih zvokov in situacij, ki spremljajo poke, grmenja in strele (glasno zapiranje vrat, pripravljanje na nevihto – temni oblaki, nizek pritisk, pogled na puško …).

Živali pokažejo različne znake strahu.

Največkrat je to beg, divjanje, skakanje, skrivanje (predvsem mačke), nehoteno uriniranje in defeciranje, tresenje, stiskanje k lastniku, lajanje … Nekateri psi se lahko obnašajo celo napadalno.

K a kko o l a h kko o pomagamo?

Najpomembnejši ukrep za preprečevanje stopnjevanja neželenega in neprijetnega obnašanja našega ljubljenčka je, da se obnašamo čim bolj naravno in sproščeno. Ko kuža pokaže znake vznemirjenosti zaradi glasnih zvokov, se moramo izogibati dajanju pohval, nagrad ali kazni. Govorjenje psičku, da je vse v redu in božanje bo razumel kot nagrado za strahopetno obnašanje in signal, da je grmenje ali pokanje res situacija, ki se je mora bati. Obstajajo drugi načini pomoči.

Najboljši preventivni ukrep je, da se izognemo pokom in drugim neprijetnim dražljajem, ki sprožajo strah pri našem ljubljenčku. Ker to največkrat ni možno, mu v stanovanju lahko naredimo zavetišče, kjer se bo počutil varneje (manjši prostor ali

škatla, odeja). Luč naj bo prižgana. Če je navajen na zvok radia ali televizorja, naj bosta vključena. Obnašajmo se mirno, vsakdanje in ne pokažimo nelagodja. Lahko se igramo z njim ali se pogovarjamo. Nikakor ni dobro v taki situaciji ljubljenčka puščati samega. Če strah ne poneha, lahko uporabite tudi pomirjevalna sredstva. Ob dilemi, ali naj se poslužujemo pomirjeval ali ne, moramo imeti v mislih, da ima hud stres lahko veliko več in trajnejših negativnih posledic za zdravje našega ljubljenčka, kot pa kemične substance za pomiritev. V tem primeru priporočamo zdravilo - pomirjevalo v obliki paste, ki se enostavno nanese na ustno sluznico. Delovati začne dvajset minut po nanosu in učinkuje do šest ur. Kupite ga lahko v veterinarski ambulanti in se izdaja na recept. Pomembno je, da se o načinu dajanja in odmerjanju natančno pogovorite z veterinarjem. Nikar ne uporabljajte humanih pomirjeval, če se prej ne pogovorite z veterinarjem. Če vaš ljubljenček iz leta v leto burneje reagira na pokanje in druge glasne zvoke, bodite na to pripravljeni že prej s pripomočki, ki so zares varni za uporabo pri živalih.

Na koncu bi želeli spomniti tudi na to, da smo prevečkrat tudi mi lahkomiselni in s prazničnimi ognjemeti na domačem vrtu in podobnimi dejanji veliko prispevamo k temu, da “veseli december” ni nič kaj vesel za naše živali.

Vsem lastnikom in njihovim ljubljenčkom želimo lepo in mirno preživete praznične dni, v prihajajočem letu pa obilo zdravja, veliko dolgih sprehodov in sproščenih skupnih trenutkov.

Simon Zupanc, dr. vet. med.

32 32

DRUŽINSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

K obdarovanju sodi tudi bonton Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš.

Ta svet je lep, če nekoga rad imaš. Če roko stisneš komu, ki ga kaj boli.

Ta svet je lep, če si človek do ljudi.

Na kaj najprej pomislite ob besedi obdarovanje? Morda na ljubezen, pozornost, hvaležnost, prijetno razvajanje? Morda na nezdravo razvajanje, podkupovanje ali odkupovanje? Če pomislite na slednje, potem darilo zagotovo izgubi svojo vrednost, še preden jo sploh dobi. Kajti vrednost darila je v iskrenosti in brezpogojni ljubezni, naklonjenosti. Darilo naj bo vselej podarjeno in izročeno osebi tako, da bo namen darila segel iz srca v srce. Vrednost naj darilu nikar ne pripisuje cenovni listek, temveč naj šteje vaš namen in odnos do osebe, ki ji darilo namenjate. Kajti še tako draga darila, ki ostajajo brez duše in ljubezni, so brez prave vrednosti. Včasih ima re-

ciklirani izdelek, ki prinese veselje, večjo vrednost, kakor pa še tako bleščeč biser.

Darilo naj bo skromno, prisrčno in domiselno, ne pa bahaško razkazovanje bančnega računa tistega, ki daruje. Najlepše darilo je tisto, ki smo ga izdelali sami in vanj vložili svoje delo, svoj čas, domiselnost, spretnost in predvsem željo sporočiti obdarovancu, da ga imamo radi in da ga spoštujemo.

Lepa in prisrčna darila so lahko lepo aranžirana živila – košarica suhega sadja, sladkarij, kave, čaja, domačega peciva in kruhovih dobrot …

Tudi knjiga je prav lepo darilo, vendar mora biti kupljena preudarno, v skladu z željami in interesi obdarovanca.

Rož pa se razveseli vsakdo, saj govorijo o vsem, kar zamolčijo besede. Cvetje ima že dolgo simbolen pomen, pa naj gre za število cvetov ali barvo.

PRAVNI NASVETI

Božičnica in 13. plača Čeprav v slovenski delovnopravni zakonodaji božičnica in 13. plača nista definirani niti posebej urejeni, se v novejših kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, v podjetniških kolektivnih pogodbah, splošnih aktih delodajalcev in tudi v pogodbah o zaposlitvi določajo oz. urejajo tudi tovrstna izplačila delavcem. Ob pomanjkanju zakonske definicije obeh izplačil se tako v teoriji kot v praksi pojavljajo različne razlage, kaj posamezno izplačilo sploh pomeni.

Tako božičnica kot 13. plača se lahko izplačata kot del plače za poslovno uspešnost. V tem primeru se tovrstno izplačilo šteje kot del bruto plače delavcev in se od njega odvedejo prispevki za socialno varnost ter akontacija davka. Prav tako se takšno izplačilo všteva delavcem v pokojninsko dobo in delodajalcem priznava kot davčno priznani odhodek. V praksi pa je prišlo do razlikovanja med obema plačiloma. Božičnica se običajno izplačuje vsem delavcem v enakem znesku kot darilo za božične in novoletne praznike, in sicer kot druga vrsta plačil iz delovnega razmerja, in ne kot del plače. 13. plača pa se izplačuje kot del plače za poslovno uspešnost. Menim, da je takšen način oz. razlikovanje med obema plačiloma primerno, saj že iz samega imena “božičnica” lahko razberemo, da gre pač za darilo, ki ga da delodajalec svojim zaposlenim za božične oz. novoletne praznike. Božičnica se v primerih, ka-

dar ima naravo druge vrste plačila iz delovnega razmerja, in ne dela plače, delodajalcu kot davčnemu zavezancu šteje kot davčno nepriznan odhodek, delavcu pa kot boniteta, od katere je potrebno plačati prispevke za socialno varnost ter dohodnino. Kljub temu da je potrebno plačati prispevke za socialno varnost, se božičnica, kadar nima značaja dela plače, ne všteva delavcu v pokojninsko osnovo.

Ker ima božičnica naravo darila, ni nujno, da se izplača v denarju, temveč se lahko izplača tudi v naravi oz. drugi obliki (nagradno potovanje, darilni boni, popusti pri prodaji blaga ali storitev, proizvodi itd.). V tem primeru tako darilo predstavlja boniteto po zakonu o dohodnini in se njegova vrednost všteva v letno davčno osnovo delavca.

Kot že navedeno se 13. plača običajno plačuje kot del plače za poslovno uspešnost, in sicer kot poračun plač oz. dela plač za poslovno uspešnost v preteklem letu (lahko pa tudi za npr. trimesečje ali drugo obdobje). Od tu tudi naziv 13. plača. 13. plača se ne izplačuje vsem delavcem enako, temveč sorazmerno z njihovim efektivnim delovnim časom v obdobju, v katerem se ugotavlja uspešnost poslovanja. Seveda v primeru odsotnosti delavcu ta del plače ne pripada, ker pač ni prispeval k doseženemu uspehu oz. ciljem delodajalca.

Markko Št Štamcar amcar,, odv odve e tnik Mar amcar

POD ARITE DOLENJC PODARITE DOLENJCAA !

t elef on: 0077 / 39 30 500 elefon: Ne opravičujte se in ne razlagajte, da vam nakup darila ni povzročil ne izgube časa, ne posebnih stroškov, ali v nasprotnem primeru, če vam je nakupovanje vzelo veliko časa in terjalo precejšen strošek, tega prav tako ne poudarjajte. Vse to je za tistega, ki mu je darilo namenjeno, povsem nepomembno. Odločitev, da nekoga razveselite z darilom, je vselej popolnoma vaša izbira in odločitev. Vselej naj namen obdarovanja vsebuje večjo vrednost kakor vsebina sama – vsaj glede cenovne vrednosti. Oseba, ki prejme darilo, naj nima občutka krivde, ker je darilo darovalca stalo veliko časa in denarja, niti občutka dolga, da mu mora darilo nekako povrniti.

Ne obdarujte nekoga zato, ker bi pričakovali, da se bo ob prvi priložnosti tudi on spomnil na vas in vam kaj podaril. Morda boste ob takem pričakovanju ostali razočarani.

Znamo dati in znamo sprejeti darilo?

Ob izročitvi darila je zelo pomembno, da poiščemo stik z očmi osebe, ki ji darilo namenjamo, ji stisnemo dlan in izrečemo voščilo. Velikokrat ni potrebno veliko besed – že sam pogled, objem in stisk dlani pove vse. Vzemite si čas za izročitev darila in kratek klepet. Tudi na ta način pokažete, da osebo cenite in spoštujete.

Ob sprejemanju darila je prav tako nadvse pomemben stisk dlani in pogled v oči.

Zahvalite se tistemu, ki vas je razveselil z darilom, nikar ne skušajte skrivati čustev, ki so se vam porodila. Ne opravičujte se in ne razlagajte darovalcu, da ne bi bilo potrebno, da vas je obdaril, saj prav ničesar ne potrebujete, ali pa, v nasprotnem primeru, da prav vse že imate. Prav lahko se zgodi, da nehote užalite tistega, ki se je potrudil z darilom in vas želel razveseliti.

Otroke je treba podučiti o izročitvi in sprejemanju daril. Naučite jih krepkega stiska dlani, stika z očmi in lepih misli, ki naj podkrepijo darilo. Včasih otroci kar ne vedo, kaj bi rekli in kako bi se obnašali pri obdarovanju, zato je prav, da jih starši tega naučite in doma vadite, preden bodo sprejemali ali izročali darilo. Želim vam veliko prijetnih čustev in lepih trenutkov ob tem, ko boste prejemali ali izročali darilo.

Mate Mat eja PPe e tric

VRTNARSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

33

Ciklama – pozimi cvetoča lepotica C

iklama je stara okrasna rastlina, ki se v okrasne namene vzgaja že zelo dolgo. Razlika je le v tem, da so bile še pred nekaj desetletji moderne zgolj velikocvetne ciklame. Kaj pa danes? Danes so nadvse moderne drobnocvetne, tako imenovane mini ciklame. Te se od velikih ciklam ločijo le po velikosti.

Sicer pa ciklama najlepše uspeva na svetlem in hladnem mestu, kjer naj bo temperatura okrog 10 do 15 stopinj C. V centralno ogrevanih prostorih bo ciklama zelo hitro končala svoje cvetenje, največkrat pa tudi svoje življenje. Saj sta visoka temperatura in suh zrak zanjo smrtno nevarna. Ciklamo zalivamo z mehko vodo, ki mora biti ogreta na sobno temperaturo. Pri tem pazimo, da jo zalivamo samo ob robu lončka, da ne zmočimo niti gomolja niti nadzemnih delov. Močenje ali rosenje cvetov je nevarno, ker se na cvetovih pojavijo drobne okroglaste pegice. Te so pri belih in svetlo rožnatih cvetovi rožnate barve. Pri temnejših barvah cvetja pa so skoraj belkaste. To so znaki okužbe s sivo plesnijo, ki se lahko pojavi tudi na popkih in listnih pecljih.

Da preprečimo pojav sive plesni, ki nam rastlino lahko že v kratkem času popolnoma uniči, moramo poznati posebno tehniko

odstranjevanja odcvetelih cvetov in odmrlih listov. Teh ne odstranjujemo tako kot pri ostalih rastlinah. Ko odcveti na primer vitezova zvezda, njeno cvetno steblo enostavno odrežemo. Pri ciklami pa moramo tako cvet kot tudi list izpuliti iz gomolja. (Mimogrede - ciklama ima gomolj in ne čebulico, kot pogosto slišimo). To najlažje storimo tako, da z eno roko primemo lonček, z drugo pa cvet ali list, ki ga moramo izpuliti. Zavrtimo ga v smeri urinega kazalca in istočasno izvlečemo. Ciklamo moramo ne samo redno zalivati, temveč tudi redno dognojevati. Za dognojevanje je najprimernejše tekoče gnojilo Cvetal za cvetoče rastline.

Dognojujemo jih v 14-dnevnih presledkih. Pri tem pazimo, da nikoli ne dognojujemo suhih rastlin. Te najprej zalijemo z vodo, čez kakšno uro ali dve pa še z gnojilom.

Ko ciklama spomladi preneha cveteti, ji damo krajši počitek. Ko mine nevarnost pozebe, to je po 15. maju, jo prenesemo na vrt, kjer jo do roba lončka zakopljemo v zemljo pod kakšnim grmom ali drevesom.

Redno jo zalivamo in enkrat mesečno pognojimo s Cvetalom za cvetoče rastline. Meseca avgusta jo presadimo v rahlo humusno

prst. Da se bo hitro vrasla in pričela z rastjo, jo po listih poškropimo z pripravkom Agrostemin in tekočim gnojilom Foliar. Do jeseni bo ciklama naredila ne samo nove liste, temveč tudi številne popke. Če teh popkov ni dovolj, rastlino nekajkrat zalijemo še z gnojilom Kristalin in bo v kratkem času naredila veliko novih popkov.

Slavk vko Sla vk o Zgonec

Strah in stres Skoraj gotovo ste izkusili trenutke, ko vam je srh spreletel telo, ali pa ste se sredi noči prepoteni zbudili iz morastih sanj.

Strah je lahko dejanski, namišljen, oziroma izhaja iz predhodnih slabih izkušenj, vendar pa nam skoraj vedno nekaj sporoča. Ob tem je čisto na nas, ali ga bomo upoštevali, tako kot znak na cesti - ga bomo namerno prezrli, ali se bomo ustavili.

V vseh teh čustvenih stanjih nam lahko pomagajo tudi Bachovi cvetni pripravki, da lažje v sebi najdemo duševni mir in notranjo moč.

Krinkar je primeren pri različnih oblikah znanih strahov, ko nas je strah žuželk, plazilcev, zaprtih prostorov, nastopov v javnosti ... Rdeči kostanj nam pomaga pri pretirani zaskrbljenosti za naše bližnje, ko nas prežema strah, da bi se jim zgodilo kaj slabega. V primeru slutnje nevarnosti je tukaj trepetlika, ki nam pomaga okrepiti razumevanje naših občutij, kar omili tudi strah. Če se strahovi okrepijo in preidejo v paniko, takrat je čas za sončece.

Cvetni pripravek te rastline pomaga pri nočnih morah, da se hitreje pomirimo in najdemo notranjo moč. Za vse tiste šoke, ki so se usedli v globine naše zavesti, nam lahko pomaga majnik. Bach je to rastlino poimenoval kar “tolažnik duš”, zaradi sposobnosti celjenja naših duševnih ran (strahovi zaradi slabih izkušenj z živalmi,

situacijami, ljudmi, z osebnimi odnosi). Še bolj okrepljeno kot majnik nam v trenutnih stresnih stanjih pomaga “rešilno zdravilo”, mešanica petih cvetnih pripravkov. Primerno je pri živčnosti (pred izpiti, zahtevnimi projekti), pri nesrečah (ponesrečencem in soudeleženim) ter pri manjših poškodbah in boleznih. Ta Bachova mešanica je dobra prva pomoč pri čustvenih šokih, saj nam pomaga pri okrepitvi duševne trdnosti. Podobno pomaga tudi cvetni pripravek arnike, kot zanimivost naj povem, da smo cvetni pripravek te rastline izdelovali na Gorjancih.

ozamernik nik,, BFRP J AN KKozamer ozamer nik

34 34

BERITE Z NAMI

priloga dolenjskega lista

Nejc Gazvoda: V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta

Mnogoočesno zrenje v svet in življenje V

vrsti slovenskih pisateljev, ki so se uveljavili v zadnjih nekaj letih, je Nejc Gazvoda posebej zanimiv ustvarjalec. Za nas seveda že zaradi tega, ker je naše gore list (rodil se je leta 1985 v Novem mestu) in ker z veliko, tudi ustvarjalno potrjeno navezanostjo na rojstno mesto nadaljuje tradicijo “novomeških literatov”, za širšo javnost pa zato, ker je v novi slovenski pisateljski generaciji eden med najbolj prepoznavnimi in odmevnimi avtorji. Med zdajšnjimi knjižnimi novostmi velja torej posvetiti nekaj več pozornosti njegovemu najnovejšemu romanu, ki je pod naslovom V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta pred kratkim izšel pri Študentski založbi v knjižni zbirki Beletrina.

Nejc Gazvoda je kot literat v javnost odločno stopil pred petimi leti, in to kar s svojo prvo knjigo, zbirko kratke proze Vevericam nič ne uide. (Pravzaprav je to druga Gazvodova tiskana knjiga, saj ima prvenstvo knjižica kratkih zgodb in pesmi z naslovom Sedempetindvajset, ki jo je z očetovo pomočjo izdal kot dijak novomeške gimnazije, a ni bila namenjena širši javnosti.)

Odziv na prvenec “pisatelja iz province” je bil nepričakovano velik, saj so bile Veverice deležne kar dveh večjih nagrad: Dnevnikove fabule za najboljšo zbirko kratke proze in zlate ptice Liberalne akademije. Odmevale so tudi vse naslednje Gazvodove knjige, ki so hitro sledile uspešnemu prvencu: romani Camera obscura (2006), Sanjajo tisti, ki preveč spijo (2007) in najnovejši V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta (2009) ter druga zbirka kratke proze Fasunga (2008). Med drugim se je Gazvoda kar dvakrat uvrstil med nominirance za kresnika, najuglednejšo slovensko nagrado za roman. Očitno zelo plodoviti mladi pisatelj je v teh nekaj letih v svojo bibliografijo poleg omenjenih knjig vpisal še dramsko

besedilo Gugalnica in scenarij za celovečerni film Osebna prtljaga, v njegovi ustvarjalni delavnici pa ta čas nastaja tudi libreto Dovoli mi, da ti povem.

Tistim, ki so že imeli v rokah katero od Gazvodovih knjig, bo šlo branje najnovejšega romana bolj gladko od rok kot tistim, ki se bodo prvič srečali s tem avtorjem in se bodo morali šele uvesti v gazvodovsko značilno prepletanje zapisovanja stvarnega dogajanja s fantazijskim. Slednje bralca v začetku nekoliko bega, še toliko bolj, ker pisatelj dosledno uporablja prvoosebni način pripovedi in ker dogajanje uvršča v prepoznavna in znana okolja, v najnovejšem romanu v Ljubljano, Novo mesto, novomeško okolico in na Gorjance. Tako prvoosebna pripoved kot prepoznavni kraji dogajanja namreč ustvarjajo vtis, da gre za literarizirano avtobiografsko pripoved, a hkrati pisatelj ta vtis s skoki v fantastično sproti ruši. V romanu V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta se temu pripovednemu načinu pridružuje še premikanje prvoosebnega pripovedovalca v različne osebe, vpletene v dogajanja. Da se bralec v dokaj

ZA LEPŠI JEZIK

“Praznični” vezaj December 2009, z vsemi svojimi čari in manj lepimi značilnostmi, se za vedno poslavlja in postaja le še zgodovinski okrušek. A čas je še za lepe želje, namenjene tistim, ki jih imamo radi in so nam blizu v poslovnem ali zasebnem okolju.

Zato tokrat o tem, kako pravilno v zapisu “združimo” božične in novoletne praznike. Torej o vezaju, ki je krajša črtica kot pomišljaj. Pišemo ga v primerih, ko veže sorodne zveze, gre za sestavine zloženk, bi del besede ponavljali, pregibamo kratice ter pred zaimki in prislovi.

Danes se bomo osredotočili na vezaj pri prirednih zloženkah. Kako jih torej zapisujemo? Skupaj, narazen ali z vezajem? Tu velja preprosto pravilo.

Kadar bi namreč lahko med dela v zloženki vstavili veznik in, zapišemo obojestični vezaj. Želimo vam prijetne božično-novoletne praznike. (Želimo vam prijetne božične IN novoletne praznike). Pri tem smo seveda pozorni tudi na časovno zaporedje; najprej je božič, nato novo leto.

V preteklem obdobju je bilo veliko delavskokmečkih uporov. To pomeni, da je bilo veliko delavskih in kmečkih uporov. Naša zastava je belo-modro-rdeča. Gre torej za tri barve, ki se med seboj ne prelivajo, ampak so samostojne, zato zapišemo vmes vezaj.

Predstavili so tudi vzgojno-izobraževalne vrednote. (Torej vzgojne in izobraževalne). Včasih se pojavi dilema. Če je zapisana zloženka brez vezaja, je zveza podredna (političnozgodovinski vidik), če je z vezajem (politično-zgodovinski), pa gre za dve enakovredni sestavini (npr. politična in zgodovinska). Ko boste torej pisali voščilnice, bodite pozorni tudi na pravilen zapis omenjene zloženke. Ker boste želeli zajeti v svoje voščilo oboje praznike (božične IN novoletne), naj bo to zapisano z obojestičnim vezajem.

V prihajajočem letu 2010 vam želim čim več toplih doživetij in prijetnih presenečenj.

Irena apežž Ir ena PPo o t očar PPape ape

zapletenem ustroju romana lažje znajde, je avtor pripoved osrednjega junaka postavil v oštevilčena poglavja, pripovedi drugih oseb pa v poglavja s samostojnimi naslovi (Modro nebo, Senca, Bad Kleinkircheim, Vitez, Bauklej …). Zapletena, a dosledno izpeljana pripovedna tehnika romana močno spominja na filmsko pripoved. Razumljivo: pisatelj je absolvent režije na Akademiji za gledališče, radio, televizijo in film.

Pripoved romana je zasnovana okoli osrednjega lika, diplomiranca, ki se po končanem študiju v Ljubljani in vrnitvi v Novo mesto znajde pred odločitvijo, kaj in kako naprej v življenju, ter s tem pred vprašanji odkrivanja in določanja eksistencialnega smisla, kar pa je, kot se v romanu tako skozi junakovo kot skozi optiko drugih oseb in njihovih medsebojnih odnosov nenehno izkazuje kot pretežka naloga. V svetu (zajet je v soseski Ulice Ivana Modrasa), “ki je že izkoristil vse svoje laži”, v katerem nihče zares ne verjame v nič in je vse “en in isti kurac”, ni nobene resnične trdne oporne točke, ostajajo le osebne izmišljije, osebni nadomestki splošnih vrednot, na neuspeh obsojeno iskanje sorodnih duš, predvsem pa veseljačenje, četudi le za izmišljeni konec sveta. Poskusi nekaj narediti se ali povsem sfižijo ali izrodijo v umor, nasilje, samonasilje … Hkrati pa roman tudi govori, da svet ni le takšen, da je morda le nekaj več od tega, kar se premleva v glavah odštekanih tipov iz Ulice Ivana Modrasa. Kaj je to presežno, je v njegovi fantastični plasti in zapredeno v osrednjo metaforo romana – v pajkih. Z branjem najnovejše Gazvodove knjige se bo bralec lahko zazrl tudi v skrivnostne osmere pajkove oči in morda zaslutil, kam po nebesnih poteh na pajkovih nitih na koncu nese junaka romana …

Markkel eljj Milan Mar

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

35

Odnosi gradijo ali pa uniÄ?ujejo “Za osreÄ?ujoÄ?e medosebne odnoseâ€? je slogan Zakonskega in druĹžinskega inĹĄtituta Novo mesto, ki deluje od leta 2005. Zakonski in druĹžinski terapevti, ki delujejo na inĹĄtitutu, nudijo strokovno pomoÄ? oz. individualno, partnersko in druĹžinsko terapijo, vodijo ĹĄolo za starĹĄe in druge programe za starĹĄe, vzgojitelje ter rejnike in vodijo terapevtske skupine. Med temi so terapevtske skupine za Ĺženske, ki Ĺželijo izboljĹĄati medosebne odnose in odnos do sebe, pa skupina za ljudi, ki so ostali sami zaradi razveze ali razpada partnerske zveze itd. Posebna skupina je namenjena samskim osebam, v pripravi pa je skupina za zdravljenje alkoholizma in drugih zasvojenosti. Organizirajo tudi razliÄ?na predavanja in izobraĹževanja, tudi o nasilju v druĹžini, o samopodobi itd.

Kot pomemben del njihove dejavnosti ĹĄtejejo izvajanje supervizije za strokovnjake razliÄ?nih podroÄ?ij. “Ko gre za obÄ?utljivejĹĄe vsebine, poteka terapija individualno oz. s prizadetima partnerjema ali druĹžino, terapevtske skupine pa se dotikajo vpraĹĄanj, ki zadevajo vse vkljuÄ?ene, in sodelujoÄ?i nudijo drug drugemu veliko opore, kar je prednost skupine,â€? pravi Melita Kramar, ki je skupaj z moĹžem MatjaĹžem ustanovila inĹĄtitut. Sprva je bila zaposlena na FranÄ?iĹĄkanskem druĹžinskem inĹĄtitutu v Ljubljani, kamor so se zatekali po pomoÄ? tudi Dolenjci in Posavci. Tako so zaznali potrebo po ustanovitvi inĹĄtituta tudi v Novem mestu, podruĹžnico pa imajo tudi v KrĹĄkem. “Poleg posameznikov, ki se sami odloÄ?ijo za naĹĄo pomoÄ?, napotijo k nam ljudi v stiski tudi centri za socialno delo, zavod za zaposlovanje, varne hiĹĄe itd.â€? Ena od strokovnih sodelavk je Anica Koprivc Pre-

Anica Koprivc Prepeluh in Melita Kramar

peluh: “UspeĹĄno lahko pomagamo ljudem, ki se tudi sami odloÄ?ijo, da se bodo potrudili za boljĹĄe odnose, za lepĹĄe Ĺživljenje; nikogar pa ni mogoÄ?e prisiliti v spremembo.

Osebna odloÄ?itev je zato prvi pogoj za kvalitetno spremembo. Veseli smo, ko skupaj ugotovimo, da jim je uspelo.â€?

Obe sogovornici poudarita, da so zmagovalke tiste Ĺženske, ki so uspele izstopiti iz strahotnega kroga nasilja in so tako reĹĄile sebe in otroke. Zmagovalci so tudi mnogi, ki so premagali tako ali drugaÄ?no odvisnost, ki so izboljĹĄali svojo samopodobo in se odgovorno spoprijeli z Ĺživljenjem ali pa oĹživili napol mrtev zakonski odnos. Na inĹĄtitutu se sreÄ?ujejo z mnogimi trpkimi zgodbami.

Marsikaj lahko zamaje druĹžinske odnose, pravita Melita Kramar in Anica Koprivc Prepeluh. “Pretresi v druĹžini, kot so usodna bolezen ali celo smrt, odvisnosti ali pa finanÄ?ne stiske itd., ob katerih bi se lahko druĹžina ĹĄe bolj povezala, pogosto sproĹžijo prav obratt Terapevtska pomoÄ? in svetovanje W QSJNFSV QBSUOFSTLJI ESVäJOne reakcije. V pretreTLJI BMJ PTFCOJI UFäBW UVEJ OBTJMKF JO BMLPIPMJ[FN EFQSFTJKB JQE

sih privrejo na dan v obliki konfliktov ali t Terapevtske skupine umikov prikrite TLVQJOB [B TBNTLF QSJKBWF EP

boleÄ?ine, pred kate xäFOTLB W PEOPTJIj QSJKBWF EP

rimi Ä?lovek morda [B MPĘŠFOF W /. JO ,,

beĹži Ĺže leta in mu QPMKVEOJ CSF[QMBĘŠOJL x%SVäJOTLF JTLSJDFj sedaj prepreÄ?ujejo, da bi se zares sooÄ?il 07/3321133, 031 489 309 z novimi izzivi in odgovornostmi. Neinfo@zdi-nm.si ali www.zdi-nm.si ozaveĹĄÄ?eni strahovi, stiske, boleÄ?ine in teV novem letu pa veliko osreÄ?ujoÄ?ih trenutkov! Ĺžave nam pogosto ne pustijo narediti kora-

ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT NOVO MESTO (tudi enota Krťko)

ka naprej, ampak se zaÄ?nemo vrteti v krogu,â€? pojasnjujeta sogovornici. Zato poudarjata, da mora druĹžina graditi trdne, zdrave odnose v Ä?asu soĹžitja. Temu so namenjene preventivne delavnice za druĹžine.

Posebno podroÄ?je njihovega dela je nasilje v druĹžinah. Pred kratkim so za program terapevtske pomoÄ?i Ĺžrtvam razliÄ?nih oblik nasilja prejeli tudi strokovno verifikacijo Socialne zbornice. Ĺ˝rtve teĹžko spregovorijo o nasilju in navadno se pri njih oglasijo na pobudo katere od institucij. Na inĹĄtitutu pa nato Ĺžrtvam pomagajo poÄ?asi zaĹživeti novo, normalno Ĺživljenje, pridobiti poteptano samozavest in postopno zaceliti rane. “Vsaka zgodba je pretresljiva in vsaka Ĺženska, ki pretrga zaÄ?arani krog nasilja, je herojka. Na drugi strani pa so povzroÄ?itelji ponavadi ljudje, ki v sebi Ĺže od otroĹĄtva nosijo pekel in to grobost delijo tudi naprej ‌â€?

Sogovornici vedno znova poudarjata vzpostavljanje zaupanja med terapevtom in osebami, ki so deleĹžne njihove pomoÄ?i.

Dotikajo se namreÄ? zelo intimnih in globokih vsebin, do katerih je mogoÄ?e priti le preko vzajemnega zaupanja in sodelovanja.

Delajo po relacijskem druĹžinskem modelu, ki je slovenski terapevtski model in so ga do lani pouÄ?evali kot edini uradno potrjeni podiplomski psihoterapevtskih ĹĄtudij v Sloveniji. Gre za strokovno obravnavo, ki temelji na najnovejĹĄih znanstvenih spoznanjih o Ä?loveku in medosebnih odnosih ter psihoterapiji, ki Ä?loveka vedno obravnava v kontekstu njegovih medosebnih odnosov in ki je uveljavljena v ĹĄirĹĄi, tudi mednarodni strokovni javnosti. V Sloveniji imamo sicer Ĺže kar razvejeno mreĹžo podobnih druĹžinskih inĹĄtitutov. Delovanje inĹĄtituta finanÄ?no podpirajo MDDSZ, MĹ Ĺ in ĹĄtevilne obÄ?ine iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter donatorji.

36 36

MODA

priloga dolenjskega lista

Zablestimo z ljubeznijo do sebe in do drugih V

sako leto decembra se veselijo tako mladi, kot tisti v zrelih letih in tisti vmes. Zagotovo je to eden izmed najlepših mesecev v letu, ki dobrodejno deluje prav na vse posameznikove čute in občutke.

Romantično okrašena mestna jedra, razkošne izložbe, vonj po cimetu in ostalih prazničnih vonjavah, živahni vrvež na ulicah, otip žlahtnih daril, s katerimi bomo presenetili svoje najdražje, in ne nazadnje okus najrazličnejših kulinaričnih specialitet, ki si jih privoščimo s sodelavci in prijatelji.

In ker vaja dela mojstra, izkoristimo to enkratno priložnost za ljubezen, lepe želje in obdarovanje, da bomo vse to znali ponavljati skozi vse prihajajoče leto.

Najbolje bo, da si že danes pripravimo načrt, s katerim si bomo olajšali priprave na nekajdnevno praznično slavje. Najprej razmislimo, koga vse moramo im želimo presenetiti. In pri izbiri daril bodimo kar se da ustvarjalni. Ali ni navdušenje obdarovanega vedno nekaj najlepšega, kar se nam v življenju dogaja? Ne glede na to, kdaj in s

čim izkažemo pozornost. Sledila bo domiselna dekoracija naših domov, da bo vzdušje še bolj praznično, ter dosledna organizacija družinskih in prijateljskih srečanj, ki se bodo zvrstila v zadnjem tednu. Ob tem ne pozabimo na dobrote za slavnostni jedilnik, in zgodba bo skoraj popolna. Piko na i bodo namreč pritisnili naši najdražji, ki bodo zagotovo tudi sami poskrbeli za kakšno presenečenje.

Ob vsem povedanem ne pozabimo, da si želimo ,tako kot vse leto, tudi v zadnjem,

prazničnem decembru, blesteti. Velja za oba spola.

V e č n a č rrn na Še kako pomembno je, da s premišljeno uporabo dodatkov, novih tkanin naša oblačila iz pretekle sezone spremenimo, kakšen kos dokupimo in že bo manj slabe volje, ker je za nakupe novoletne garderobe zmanjkalo denarja. Z večno črno ne bomo nikoli zgrešili. Vedno znova navdušuje, rešuje garderobne zagate in znova potrebuje samo kombinacije. Tako si nežnejši spol svojo lansko črno toaleto popestri lahko z nakitom, torbico, primernim obuvalom ali s kakšnimi drugimi dodatki, primernimi za večerne, praznične ali posebne dogodke.

Veliko je letos asimetričnih oblek brez rokavov, oblek, ki razkrivajo ramena, z ovratniki, ki padajo z ramen, rokavi, ki so ali ki manjkajo. Od domišljije posameznice in njene starosti je odvisno, kako jih bo sestavljala.

Kreacijam so skupni mehki cevasti kroji, ki telo objemajo z občutkom, konstruktivističen pristop, krojaški prijemi, čiste linije in kič. Za vsako postavo se najde obleka, ki pristaja telesu, zato se vam kljub nekaterim telesnim pomanjkljivostim ni treba odreči tistemu, kar si želite. Pri izbiri in pomerjan-

KAKO UPORABLJATI KRISTALE V VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU? r ê ê ê: ê ê ±ê ê ê ê O ê ê ê ±ê ±ê ê ±ê: ê ­ u ê :ê ê êO ê ê ê ê ê ­ê Kristali so v našem življenju lahko krasni pomočniki, pri zdravljenju, boljšem počutju, varovanju, psihični zbranosti... Kristali za ZA ČUSTVENO RAVNOVESJE nam lahko s svojo vibracijo pomagajo pri uravnoteženju pretoka energije in se zopet počutimo sproščene in vesele. Kristali za DUHOVNO HARMONIJO nam lahko okrepijo naše naravne duhovne sposobnosti. S svojim delovanjem nam lahko pomagajo razviti naše sposobnosti, tudi tiste najbolj skrite globoko v nas. Kristale za DOBRO POČUTJE uporabimo kadar nas telo opomni, da nekaj v našem delovanju ni v ravnovesju - lahko se pojavijo bolečine, utrujenost, pretirana zaspanost, pomanjkanje motivacije in še kaj...V teh trenutkih lahko posežete za določenim kristalom, ki vam bo s svojo vibracijo in energijo povrnil moč, motivacijo in vam pomagal pri procesu zdravljenja. Kristali za JASNOST MISLI izboljšujejo jasnost misli in koncentracije.

Lahko pomagajo pri umiritvi misli in odpravljajo zmedenost, prinašajo večjo zmožnost organizacije, določanja prioritet. Pri postavljanju mreže spodbujajo delovanje spomina,

povečajo zbranost in izboljšajo sposobnost učenja. Iz kristalov lahko naredite ELIKSIR in pijete oživljeno in vitalizirano vodo, ki nam povrne izgubljeno energijo, pomaga pri uravnavanju telesne teže, razstruplja telo,pomlajuje kožo,pospeši rast las. Kombinacija kristalov povrne vodi njeno izgubljeno bioenergetsko vrednost, jo obogati s kisikom. KRISTALNO DREVESCE ŽIVLJENJA so sestavljenja iz različnih kristalov, zaradi česar oddajajo različno energijo. Drevesca ne delujejo le na enega človeka, temveč na vse v tistem prostoru, kjer ga postavimo.

Kako izberemo priročne kristale in kristalno drevesce? Kadar ga izbiramo zase ali za druge ga lahko izberemo povsem po občutku, katero nas pritegne in nam je lepo; glede na njegove lastnosti ali pa po horoskopu.

Kako kristale uporabljamo, kombiniramo, čistimo in polnimo vam svetujem v prostorih Studia relaksacije in oblikovanja, na Prešernovem trgu 1, v Novem mestu. Kontaktne podatke preberite v prejšnji številki Žive ali na internetu. w ê ê ®êh êr

z ê ê ê êrhyh h êr ê ­ ­

®êª£¡ê¥ª¨ê©ª§ ­ Í ­ ­ ­ ­

priloga dolenjskega lista

ju oblek, čevljev in dodatkov bodite le toliko kritične, da jih boste rade in dolgo nosile ter se v njih dobro počutile. Tudi naši moški bodo v teh dneh bolj nosili črne obleke, jih kombinirali z barvnimi srajcami, svetlečimi in barvnimi kravatami, ruticami, šali, jih dopolnili z elegantnimi čevlji, na katerih si drzni lahko privoščijo tudi lakaste in druge dodatke.

Pri lič en v o lljj e n o vve eč liče njj u j e d o ov Ne gre pozabiti na decembrska ličenja, ki dovoljujejo veliko več kot druge mesece v letu. Še kako lahko zasijete v bleščicah, glosih in svetlečih pudrih. Takšne in drugačne bleščice so decembrska domena. Kristalčke lahko nalepite na zunanje kotičke vek, na jabolko lica, lahko si kakšno prilepite na trepalnice. Bogate barve bakra, zlata in srebra lahko zasijejo na vaših ustnicah, licih in vekah. A ne pretiravajte s preveč barvami, mešanje dveh ali treh bo čisto dovolj.

Za najdaljšo noč v letu si pogled lahko poudarite tudi z umetnimi trepalnicami, zlasti tiste, ki jih lahko prilepite med svoje. Veke pobarvajte v temen, zadimljen videz, saj temne barve poudarjajo modre, sive in zelene oči. In tudi ustnice so letos hollywoodske in zapeljive, z rdečo šminko in bleščicami ali pa minimalistično naravno bleščeče.

N e p o z a b i tte e na njj e p e r i l o spodn Prazničnih trenutkov ni brez seksi spodnjega perila, v katerem boste še bolj zapeljivi in glamurozni. Naj bo za posebne trenutke še prav posebej izbrano. In tistim bolj romantičnim je lahko izziv za morebitno darilo iz koša enega od zvestih decembrskih mož, če ste jim pravočasno pisali.

In naj samo namignem: leto 2010 bo obarvano v modno tropsko turkizno barvo, bodisi na oblačilih, modnih dodatkih ali ličilih.

Turkizna meji na modro in zeleno barvo, zaradi česar je vabljiva in veličastna, poživljajoča in optimistična. Je barva oddiha in sproščanja. Turkizno barvo bomo tako opazili v različnih kombinacijah, pri atletski opremi, laku za nohte, senčilih za veke, obleki. Omenjena barva je zelo praktična, saj oblačila lahko kupimo in jih potem tudi kadarkoli slečemo. V hladnejših mesecih jih lahko kombiniramo s črno in modro, spomladi in poleti pa jih lahko nosimo z belo ali s pastelno barvo. Je ena redkih barv, ki je zelo vsestranska in se pojavlja v modi in pri opremljanju domov. Četudi se vam med tem veselim decembrom zgodi kak zoprn dan, poskusite misliti na kaj lepega in početi kaj zanimivega, reševanje težav pa prestavite na prihodnje leto. Predvsem z optimizmom, da bodo do takrat že pozabljene. Naj bo zdravo, srečno, ljubeče, razumevajoče in prijazno 2010. mag.

Dragica Martt a SStter ernad Dr agica Mar nad

37

OVEN – Že na začetku januarja boste morali pošteno zavihati rokave. Dela in obveznosti bo veliko, še posebej za ovne, ki si želijo napredovanja in višjo plačo. Odnos s partnerjem bo potisnjen na stranski tir, z morebitnimi težavami se ne boste imeli časa ukvarjati. Več pozornosti posvetite zdravju, sprostitvi in športu.

BIK – Ta mesec ne boste imeli obstanka. Če vam bosta čas in denar dopuščala, si boste privoščili potovanje. Na delovnem mestu se boste težko zbrali in osredotočili. Še najbolj uspešni boste pri rutinskih nalogah, ki jih sicer sovražite. Domača klima bo umirjena in sproščena. Samski biki utegnejo spoznati sorodno dušo.

DVOJČKA – Mesec bo potekal v znamenju romantike.

Odnos s partnerjem se bo izboljšal, mnogi dvojčki bodo odkrili nove lastnosti svojega partnerja in se ponovno zaljubili v vanj. Manj ljubezenske sreče čaka samske dvojčke, ki bodo težko odprto kazali svojo čustva in s tem pogosto zmedli svojo simpatijo. Previdno z denarjem.

RAK – Ukvarjali se boste z odnosi. Marsikatero razmerje boste vzeli pod drobnogled. Pazite le, da na plan ne vlečete starih zamer – drugače ne boste ničesar spremenili in nezadovoljstvo utegne biti še večje. Po 15. namenite več pozornosti denarju. Ne bi bilo slabo, ko bi začeli natančneje voditi prihodke in izdatke.

LEV – Vse, kar se bo v januarju dogajalo na delovnem mestu, jemljite kot igro, preizkušnjo in pripravljanje terena za naslednje korake. Vse, kar se bo dogajalo, se bo – pa čeprav se vam trenutno prav nič ne zdi – počasi obrnilo v vaš prid. Več pozornosti posvetite zdravju, športnim aktivnostim in druženju s prijatelji.

DEVICA – Za januar si ne delajte prevelikih načrtov. Vedno utegne priti nekaj vmes, kar vas bo odvrnilo od zastavljene poti. Bodite manj sumnjičavi in nezaupljivi ter odkrito pokažite svoja čustva. Spoznali boste osebo, ki utegne pomembno vlivati na vašo poslovno prihodnost. Več ljubezenske sreče čaka samske device.

TEHTNICA – Vaše misli se bodo sukale okoli družine, prijateljev in sorodnikov. Mnoge tehtnice se bodo ukvarjale z izboljšanjem odnosov. Vendar nikar ne vsiljujte svojega mnenja drugim in se ne vtikajte v zadeve, ki se vas prav nič ne tičejo! Pustite, da ljudje mislijo s svojo glavo. Denar vam polzi med prsti – varčujte! ŠKORPIJON – Januar prinaša v vaše življenje več dinamike, aktivnosti, romantike in komunikacije. Proste trenutke bo večina škorpijonov preživela zunaj doma – možna so tudi krajša potovanja, izleti, predvsem pa druženje s prijatelji. Okoli 15. nekoliko več pozornosti posvetite delu – da vam ne uide pomembna informacija.

STRELEC – Mnogi strelci utegnejo priti do spoznanja, da pri urejanju osebnih financ potrebujejo pomoč strokovnjaka. Vendar bodo le redki dejansko upoštevali njegov nasvet.

Odnosi z okolico bodo na trenutke napeti, mlačni in težavni.

Prej kot kuhanje mule bo rešitev odkrit pogovor. V dobro voljo vas bo spravila glasba.

KOZOROG – Januar je odličen za nadaljevanje zastavljenih ciljev na področju kariere. Mnoge poslovne okoliščine vam bodo šle na roko in pogosto bo potrebno le malo vašega napora, da bo naloga uspešno opravljena. Izboljšali se bodo tudi odnosi na delovnem mestu. Nekaj manjših skrbi vam bo povzročalo zdravje starejšega sorodnika.

VODNAR – Januarja boste v nekem posebnem razpoloženju. Zdelo se vam bo, da se stvari nikamor ne premaknejo in da stojite na mestu. Za izboljšanje odnosov bodo potrebna prilagajanja. Na delovnem mestu se ne zapletajte v spletke. V drugi polovici meseca več pozornosti posvetite zdravju, prehrani in športnim aktivnostim.

RIBI – Mesec se bo vrtel okoli prijateljev, komunikacije in zabav. Prijatelji bodo igrali pomembno vlogo v vašem življenju – njihovo mnenje bo za vas zelo pomembno. Partner se utegne težko sprijazniti z vlogo “druge violine”, kar bo vajin odnos še dodatno otežilo. Samske ribe bodo predstavljene zanimivi osebi.

38 38

priloga dolenjskega lista

KRIŽANKA

12 . Ž i v i n a n a g rra a d n a k r i ž a n kka a

12. Živina nagradna križanka Sponzor zadnje križanke v letošnjem letu je Zlatarna Aura iz Novega mesta, s poslovalnicami na Glavnem trgu 19, v BTC centru, v TC Hedera v Bršljinu in na Zadružni v Črnomlju, ki podarja praktične nagrade v vrednosti 40, 30 in 20 evrov.

Pravočasno smo prejeli 235 rešitev enajste Živine nagradne križanke.

Restavracija Trinajstica, Seidlova cesta 27/a, Novo mesto, podarja darilne bone naslednjim izžrebanim reševalcem: Davorin Dobaj iz Gabrja prejme darilni bon v vrednosti 40 evrov, Martin Hočevar iz Trebnjega v vrednosti 30 evrov in Dušan Nemanič iz Kržišča v vrednosti 20 evrov.

Nagrajencem čestitamo!

Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 18. januarja, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnico pa pripišite “12. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

Pravilna rešitev 11. Živine nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: DIABETES, ORNAMENT, JADRANKA, EDI, DAR, NI, ŽVALE, ČAKRE, OC, ECO, KRN, ŠKILITI, P, RIBOLOV, JABOLKO, ENTROPIJA, AREST, DT, ENICA, KR, CER, ČETA, ČAMPORE, NA, IRIDIJ, BISULFIT, LEMENAT, TORZIJA, OSE, AKT, ARIANA. Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate z objavo osebnih podatkov.

Ime: ............................................................................................

Priimek: .....................................................................................

Naslov: ....................................................................................... .................................................................................................................

Podpis: ........................................................................................

­ ­