Živa, junij 2009

2

AKTUALNO

VSEBINA

priloga dolenjskega lista

3

4–10

Čez številne prepreke do evropskega denarja 11 Lepo, a tudi odgovorno je biti sam svoj šef 12–13 Kako vzeti, kar ponuja Evropa 14–15 Poletja, kot jih prikličejo sladke kepice 16 121 let star hram v novi preobleki 17 Konji so Lojzetu Blatniku povrnili zdravje 18 Pri štirinajstih že na glasbeni akademiji 19 Žugljevi pripravijo urnik dela 20 Žanina mama 21–34 Posebna priloga 35 Varčni lepotec 36 Ni vsako praskanje alergija 37 Dom za sanje in njihove krave 38 Nova Tonijeva zgoščenka 39 »Najhuje je, če si opečeš jezik.« 40 Kadar zaključek ni tak, kakršnega si otrok želi 41 Po prvem cvetenju jih razmnožimo s potaknjenci 41 Stoklasa 42 Grenko-slani okus nemirnega življenja 42 Pomanjševalnice 43 Načrtovanje letnega dopusta 44 Pred počitnicami h kozmetičarki in frizerju 45 Poletje s Sun Mixom 45 Horoskop 46 Križanka Na naslovnici: Tadeja Deželan, kraljica češenj Fotografija: Marko Klinc – Foto Life

priloga dolenjskega lista Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto Odgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica Dorniž Računalniška izvedba: Igor Rustja Cena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €, četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 € Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

Brez truda ne gre Verjetno ste ob avtocesti ali kje v vašem kraju že opazili tablo z napisom, da gradijo npr. cesto ali vodovod s pomočjo denarja iz Evropske unije. Omenjene table so nujne, da se ve, kaj pomaga graditi Evropa, pa čeprav namenja le del denarja, potrebnega za nek projekt. Na okrogli mizi na temo kako do evropskega denarja, ki jo je pred kratkim v Termah Šmarješke Toplice pripravil Dolenjski list, je direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Franci Bratkovič poudaril, da je to tudi naš denar, saj ga v Bruselj prek davkov odvajamo tudi Slovenci. Nekoč smo ga pošiljali na jug, sedaj pa severno od nas in tako kot se včasih ni hotel vrniti sam, je tudi danes.

Slovenija je bila zadnje čase bolj plačnica v bruseljski proračun kot pa prejemnica, da bi stvari spremenili, pa ni več veliko časa, saj se obdobje črpanja denarja končuje.

Nekatere občine so se pridobivanja evropskega denarja lotile načrtno kot npr. Občina Šentjernej, ki je za spremljanje in pripravo projektov zaposlila celo delavko in po rezultatih sodeč, se jim je to več kot obrestovalo. Občina je v zadnjih treh letih dobila 4 milijone evrov nepovratnih sredstev, seveda pa je morala za naložbe sama prispevati 7 milijonov evrov. Problem niso le zapleteni postopki za pridobivanje denarja, največkrat je problem zagotoviti lasten denar za določeno naložbo, še posebej se počutijo zapostavljene občine ob meji, ki so od avtoceste oddaljene 80 km in več in so jim bližje hrvaške avtoceste. Zaradi oddaljenosti so pri njih cene zemljišč in nepremičnin občutno nižje kot pri tistih, ki so bližje avtocesti. Za to obmejni kraji sami niso krivi, jih pa to vse bolj oddaljuje od razvoja, kakršnega poznajo drugje. Črnomaljski župan Andrej Fabjan se zavzema, da bi država morala obmejnim krajem tudi z zakonom dati priložnost za hitrejši razvoj.

Na okrogli mizi so udeleženci lahko slišali tudi koristne napotke, povsem sveža je bila informacija, da bo po novem DDV priznan kot upravičen strošek. Ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko mag. Zlata Ploštajner je v pogovoru za Živo povedala, da so Dolenjska, Bela krajina, Posavje in kočevsko-ribniško območje kar uspešni pri črpanju evropskega denarja. Kako uspešne so občine, je odvisno od tega, kako so urejene in če imajo na voljo denar, ki ga morajo založiti. Zelo pomembno je tudi sodelovanje med občinami, bolj ko sodelujejo, več projektov lahko izpeljejo in tudi več denarja lahko pridobijo, tudi iz Evrope. Zgled takšnega sodelovanja so posavske občine.

Torej - brez sodelovanja in truda ne moremo do evropskega denarja, pomembna pa sta še dobro izpeljan postopek in dobro pripravljena dokumentacija. Brez truda ne gre, sicer pa smo tudi denar, ki ga pošiljamo v Bruselj, težko prislužili, zato je prav, da se ga ne deli kar povprek.

Jožica Dorniž

4

OKROGLA MIZA

priloga dolenjskega lista

OKROGLA MIZA DOLENJSKEGA LISTA

Čez številne prepreke do evropskega denarja D

a bi ugotovili, kako uspešne so občine, podjetja in druge organizacije pri črpanju denarja iz skladov Evropske unije in katere so glavne prepreke, s katerimi se morajo spopasti, smo pri Dolenjskem listu sredi junija v Termah Krka v Šmarjeških Toplicah pripravili okroglo mizo. In kaj smo ugotovili? Da smo pri tem na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in na kočevsko-ribniškem območju kar uspešni, a bi bili lahko še bolj, če ne bi bila pot do tega denarja, ki je v bistvu naš, tako zapletena.

P r iijj aav v v eč vss e v ve Razvojni centri in agencije so vezni členi med ministrstvi oziroma službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter porabniki denarja iz evropskih skladov in imajo najboljši pregled nad razvojnimi regionalnimi programi. »Izkušnje kažejo, da je prijav na razpise Evropske unije v jugovzhodni Sloveniji vse več in so vse bolj uspešne.

Dveletno obdobje, ki se izteka, je prineslo pomembne izkušnje in usmeritve, za novo programsko obdobje 2010 do 2010 pa bodo sprejemali nove izvedbene načrte. Še v tem mesecu bo razpis in bo svet regije potrjeval nove izvedbene projekte, ki bodo kandidirali na razpisu regionalnega razvojnega sklada, hkrati pa bo služba vlade za lokalno samoupravo objavila razpise za področje spodbujanja ukrepov na podeželju in v kmetijstvu, razpisani pa bodo tudi razpisi za obmejno sodelovanje,« je dejala direktorica Razvojnega centra Novo mesto Mojca Špec Potočar in opozorila, da so lahko uspešni le tisti projekti, ki so pripravljeni do gradbenega dovoljenja in ki so uvrščeni v proračune občin. Sicer smo bili v jugovzhodni regiji uspešni pri črpanju denarja: porabili smo ves denar, ki je prišel iz skladov za regionalni razvoj oziroma razvoj regij, na vidiku pa je še kar nekaj milijonov evrov za področje kmetijstva, evropskega sklada za regionalni razvoj in turizem.

Tu r i zze e m rra a sstt e Turizem je v svetu najhitreje rastoča gospodarska panoga, prav tako v Sloveniji, kjer

Okrogle mize so se udeležili tudi Mojca Špec Potočar, Marjan Hribar, Alenka Košič in Franci Bratkovič.

smo v petih letih podvojili turistični promet iz dve na štiri milijarde evrov, kar je desetina bruto domačega proizvoda. »Od leta 2004 do danes smo podprli 112 projektov v skupni vrednosti 800 milijonov evrov, kar pomeni 3.700 novih neposrednih delovnih mest. V naši regiji, torej v Posavju, Beli krajini in na Dolenjskem, smo podprli 12 projektov,« je povedal generalni direktor Direktorata za turizem Marjan Hribar, ki ga veseli, da se uresničuje ena glavnih strateških odločitev: da ob velikih - glavna nosilca turizma sta na našem območju Terme Krka in Terme Čatež - začno rasti tudi manjši ponudniki.

In kam je šel nepovraten evropski denar?

Za gradnjo hotela Viarium v Šmarjeških Toplicah je bilo izkoriščenih 2,1 milijona evrov, za Balneo v Dolenjskih Toplicah 3,2 milijonov evrov, za dokončanje golf igrišča na Otočcu pol milijona, za hotel Bela krajina v Metliki 314 tisoč evrov, nepovratna sredstva so bila namenjena tudi za hotel v Velikih Laščah. V Terme Čatež je bilo vloženega 1,5 milijonov evrov evropskega denarja, v Spa center v Dobovi 600 tisoč evrov, z evropskim denarjem so gradili penzion Čateški vrelec.

na Darsu zadolžena za načrtovanje razvoja in mednarodnega sodelovanja ter koordinira uporabo sredstev evropskih skladov.

Na Darsu tudi v novem proračunskem obdobju računajo na evropski denar za avtocestna odseka Pluska - Ponikve in Ponikve – Hrastje, a je zaradi že znanega slovenskega diskriminatornega vinjetnega sistema postopek odobritve vlog trenutno ustavljen. »Iz Bruslja čakamo na potrditev vloge za avtocestni odsek Slivnica - Draženci, dokler to ne steče, nima smisla pošiljati drugih vlog, čeprav je za odsek Pluska – Ponikve pripravljena vsa dokumentacija.

Sicer pa je treba vedeti, da vse naložbe, ki jih sofinanciramo iz sredstev evropskih skladov, najprej naredimo in tudi plačamo, potem pa ta denar dobimo nazaj.«

Z a c e sstt e e v rro opski denar nu ujj e n Za gradnjo slovenskih avtocest je evropski denar življenjskega pomena. »Že v preteklem obdobju smo uspešno pridobivali denar, predvsem iz kohezijskega sklada, s katerim je bil sofinanciran tudi avtocestni odsek Smednik – Dobruška vas v višini 34 milijonov evrov,« pravi Alenka Košič, ki je

Gostitelja Berndardka Krnc in Gorazd Šošter, direktor Term Šmarješke Toplice.

priloga dolenjskega lista

54

G o s p o d a rrss t v o - p rre vo emalo o r i š čče ene mo ž n o sstt i ož i z kko Možnost sofinanciranja projektov iz skladov Evropske unije je za gospodarstvo v času gospodarske krize, ko je težko priti do svežega denarja - obenem pa se je treba dobro pripraviti na konec recesije in pripravljen pričakati nov zagon, še bistveno pomembnejša, kot je bila pred časom. A kljub temu ni prav razveseljivo dejstvo, da gospodarske družbe slabo izkoriščajo možnosti, ki jih ponujajo razpisi. »Saj so nekatere družbe uspešne, a generalno gledano se manj odločajo za prijavo na razpise, ker so postopki preveč zapleteni, razpisi so razdrobljeni, težava pa je tudi z upravičenimi oziroma neupravičenimi stroški. Ko v podjetju vse izračunajo, ugotovijo, da sicer dobijo povrnjenega 20, morda 30 ali celo 40 odst. vložka, a dejstvo, da bodo morali zato v prihodnjih letih voditi kup dokumentacije, ki mora biti narejena po črki zakona, kar zahteva celo dodatne zaposlitve, hitro spoznajo, da se vse skupaj ne izplača. Je pa res, da podjetja iščejo, razmišljajo, se tudi javljajo in so uspešna, a lahko bi bila še bolj,« meni Franci Bratkovič, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, ki opozarja na dejstvo, da je evropski denar v bistvu naš. »Ta denar je prišel tudi iz davkov naših ljudi in podjetij, mi ga pa skozi procedure dobimo nazaj.« »Ovira so tudi prestrašeni uradniki; najlepše v življenju se je skriti za predpis, češ ‘zakon je rekel’, ‘Bruselj je rekel’. To je le izgovor za lastno neznanje, predvsem pa izgovor za neodgovornost. Včasih imam občutek, da zaradi bojazni, da bi izplačali en evro preveč, naredimo za 10 evrov stroškov,« je kritičen Bratkovič.

Pogosto se dogaja, da za dobrimi projekti stojijo subjekti, ki za soudeležbo nimajo

Jože Preskar: »Državna uprava deluje v korist vseh državljanov, ne pa v korist posameznih interesov. Moramo pa zakone, kakršnakoli že so, izvajati.

Okroglo mizo je povezoval novinar Igor Vidmar, ob njem urednica Jožica Dorniž.

dovolj svojega denarja. To se da rešiti s pomočjo tako imenovanega ribniškega sklada – Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, ki ima tri ciljne skupine: kmetijstvo, občine in podjetništvo. Tudi predsednik uprave sklada Velislav Žvipelj je opozoril na togost slovenskega sistema in jo prikazal na primeru. »Leta 2007 smo uspeli sprejeli proračun za leti 2008 in 2009 veseli, da nas volitve ne bodo omajale, a decembra lani se je spremenila evropska uredba o regionalnem razvoju, ki bi jo še v istem letu morala sprejeti služba vlade za lokalno samoupravo. Če ni potrjena, država po tej regionalni shemi ne sme deliti, uredba pa je bila sprejeta šele marca, še danes pa na nivoju države niso potrjeni splošni pogoji in prejeta soglasja.« Da nekateri nimajo občutka za pravo gospodarsko dogajanje, kaže tudi sprememba termina upravičenih stroškov, ki so pogoj za pridobitev spodbud sklada. Upravičenci jih

Franci Bratkovič

črpajo z računi, ti pa imajo lahko različno starost. »Po starem smo lahko likvidirali do dve leti stare račune, kar je bilo ugodno za podjetnika, lani je veljalo, da je moral biti račun izdan v razpisu in tako se je dogajalo, da investitorji v primerih, ko so bili razpisi pozno objavljeni, z naložbo seveda niso mogli čakati. Zdaj je celo tako, da smejo upravičeni stroški nastajalt z dnem objave razpisa. A pri kmetijstvu je še slabše: ti lahko stroške uveljavljajo le za tiste račune, ki so bili izdani od dneva prejetja odločbe.« Letos omenjeni sklad podeljuje 25 milijonov evrov spodbud, od tega je 11 milijonov rezerviranih za podjetništvo, 9 za občine in 3 milijoni za kmetijstvo. »Cena denarja je pri nas atraktivna, resda je dražja od nepovrat-

Velislav Žvipelj: Uradniki so vestni, a morajo izpolnjevati pravni red. Prej je obdelava vlog trajala 60 dni, sedaj 30 dni. Morda je pametno imeti projekte na zalogo, če čakamo na razpis in začnemo šele takrat pripravljati dokumentacijo, je tisto leto zamujeno, še zlasti, če zahtevajo tudi gradbeno dovoljenje.«

6

OKROGLA MIZA

priloga dolenjskega lista

nega denarja, a Ä?e ta denar ĹĄtejemo kot dopolnilni vir, je ugoden,ÂŤ je pridal Ĺ˝vipelj.

A h , t i b i rro o k rra ati ‌ Roki za prijavo na razpise so po navadi kratki in morajo tisti, ki se prijavijo na razpis, v zelo kratkem Ä?asu pridobiti ĹĄtevilne dokumente. Mnogi pri tem kot glavno oviro vidijo birokrate, brez katerih, Ĺžal, ne gre, so pa vÄ?asih pospeĹĄevalci razvoja, drugiÄ? pa spet ovira. ÂťPostopki so vse bolj zapleteni tudi zaradi direktiv Evropske unije, ki nam ponuja denar in postopke. Roki so prekratki, saj priprava dokumentacije zahteva svoj Ä?as, tudi pridobivanje gradbenega dovoljenja, pri katerem je zelo pomembno, da je prostorski akt dobro pripravljen. VeÄ?ina obÄ?in se ob tem zaveda, da je pogoj za Ä?rpanje evropskega denarja pravoÄ?asna priprava prostorskih aktov, hkrati pa bi morali tudi investitorji bolj sodelovati pri pripravi prostorskih aktov, kar puĹĄÄ?a za sabo teĹžave, tudi dejstvo, da gradbenega dovoljenja ne moremo izdati,ÂŤ pravi JoĹže Preskar, naÄ?elnik Upravne enote Novo. ÂťNajveÄ? Ä?asa je potrebno za pripravo gradbene dokumentacije do pridobitve gradbenega dovoljenja. Tako ni le pri nas, paÄ? pa tudi drugod po svetu,ÂŤ je zatrdil Preskar.

Renata Brunskole: ÂťRazvoj in gradnja cest morata iti naprej, saj gospodarstvo ne bo Ä?akalo, ĹĄlo bo tja, kjer je ustrezna infrastruktura.ÂŤ

Man o njj z a k m e ett iijj sstt v vo Kmetijstvo je bilo v preteklosti ena od prioritet sofinanciranja Evropske unije, oÄ?itno

bo teh neposrednih subvencij v prihodnosti bistveno manj. Damjan Vrtin, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu, pravi, da je v zadnjem obdobju najveÄ?ji sklad program razvoja podeĹželja, v katerem je na razpolago 1,3 milijarde evrov, 900 milijonov je bruseljskih, ostalo pa iz drĹžavnega proraÄ?una. ÂťPri tem aktivno sodelujemo, obveĹĄÄ?amo kmetijska gospodarstva o razpisih, pripravljamo informativna izobraĹževanja.ÂŤ Renata Brunskole, Ĺžupanja ObÄ?ine Metlika in poslanka v drĹžavnem zboru, pravi, da je strateĹĄko najveÄ?ji projekt, podprt z evropskim denarjem, ki zdruĹžuje vse tri belokranjske obÄ?ine, projekt belokranjskega vodovoda, pa tudi tretja razvojna os.

Hkrati je izpostavila dolĹžnost obÄ?in, da zgradijo komunalno infrastrukturo, sicer gospodarstvo ne bo Ä?akalo - ĹĄlo bo tja, kjer bodo te stvari urejene.

Tudi v obÄ?ini ÄŒrnomelj je kar nekaj naloĹžb podprtih z evropskim denarjem, saj sama obÄ?ina takĹĄnih investicij ne bi zmogla speljati. Ĺ˝upan Andrej Fabjan pa opozarja na prihodkovno stran obÄ?inskih proraÄ?unov. ÂťAli smo obÄ?ine ob meji, 80 kilometrov stran od avtoceste, v enakem poloĹžaju kot na primer Ĺ entjernej ali Mirna PeÄ?? Tudi cene zemljiĹĄÄ? in stanovanj so tu precej niĹžje in ni-

,.&5*+4,0 (0;%"34,* ;"70% /070 .&450 ÀNJIFMTLB DFTUB /PWP NFTUP 5FM

'BY

& QPĂ?UB LTT PEEFMFL ON!HPW TJ 4QMFU XXX LNFUJKTLJ[BWPE ON TJ ,NFUJKTLP HP[EBSTLJ [BWPE /PWP NFTUP EFMVKF OB PCNPĹ˜KV %PMFOKTLF #FMF LSBKJOF JO 1PTBWKB *[WBKB EFKBWOPTUJ KBWOF TMVäCF LNFUJKTLFHB TWFUPWBOKF TUSPLPWOJI OBMPH TFMFLDJKF JO LPOUSPMF W äJWJOPSFKJ PQB[PWBMOP OBQPWFEPWBMOF TMVäCF [ESBWTUWFOFHB WBSTUWB SBTUMJO JO MBCPSBUPSJKTLF EFKBWOPTUJ OB QPESPĹ˜KV WJOBSTUWB 0QSBWMKBNP UVEJ PTUBMF USäOF EFKBWOPTUJ QPWF[BOF T QPESPĹ˜KFN LNFUJKTUWB JO QPEFäFMKB &OB QPNFNCOFKĂ?JI EFKBWOPTUJ [B SB[WPK LNFUJKTUWB JO QPEFäFMKB KF TWFUPWBOKF P WTFCJOJ 1SPHSBNB SB[WPKB QPEFäFMKB JO QSJQSBWB WMPH UFS QPTMPWOJI OBĹ˜SUPW [B QSJEPCJUFW OFQPWSBUOJI JOWFTUJDJKTLJI TSFETUFW /B UFN QPESPĹ˜KV JNBNP CPHBUF J[LVĂ?OKF JO TF MBILP QPIWBMJNP [ WJTPLJN EFMFäFN PEPCSFOJI WMPH LBS KF QPTMFEJDB EPCSFHB QP[OBWB OKB QPUSFC LNFUJKTUWB JO QPEFäFMKB /FQPWSBUOB JOWFTUJDJKTLB TSFETUWB QPNFNCOP QSJTQFWBKP L PISBOKBOKV JO SB[WPKV QPEFäFMKB UFS J[CPMKĂ?VKFKP LPOLVSFOĹ˜OP TQPTPCOPTU LNFUJKTLJI HPTQPEBSTUFW UBLP W PTOPWOJ LBLPS UVEJ W EPQPMOJMOJI EFKBWOPTUJI 7 [BPTUSFOJI HPTQPEBSTLJI SB[NFSBI EBKFNP WFMJLP QPVEBSLB FLPOPNTLP EBWĹ˜OFNV TWFUPWBOKV JO TUP SJUWBN EBWĹ˜OFHB LOKJHPWPETUWB 0HMBTOP TQPSPĹ˜JMP

priloga dolenjskega lista

smo v enakopravnem položaju. Tudi z zakonom bi bilo treba dati priložnost obmejnim krajem, ki v meji vidijo priložnost, ne pa prednost, ki je ni, saj smo bližje hrvaškim avtocestam kot slovenskim.« Občina Semič, ki ima kar 13,5-odstotno brezposelnost, je bila doslej uspešna pri pridobivanju evropskega denarja. »Imamo 7 projektov v vrednosti 15 milijonov evrov, a če bo gospodarstvo tako pešalo, kot sedaj, se bo še to zrušilo. Ni tak problem dobiti odobren projekt za evropska sredstva, problem ga je sfinancirati z lastnim denarjem.

Mi smo na zalogo naredili kar nekaj projektov, ki pa stojijo in so neizkoriščeni, čeprav niso bili poceni,« je poudaril Janko Bukovec, župan občine Semič.

občini pa noben župan ni vodil občine več kot en mandat. Da so problem uradniki na višjih nivojih, se je pokazalo tudi pri projektu Cerod, za katerega smo projekte na ministrstvo vložili avgusta lani v dobri veri, da se zadeva rešuje. A pred nekaj tedni smo dobili obvestilo, da projekt ne ustreza razpisom.« Grill je opozoril, da so mestne občine nosilec razvoja za celo regijo, na teh občinah pa je tudi breme delovanje številnih ustanov regijskega pomena. Upa pa, da bodo to rešile regije.

M e sstt n i o b č i n i z m a n a njj kka o j e k tte e njj š e p rro moči za man »Občine morajo prevzeti tudi odgovornost za regijske projekte, ne le za občinske,« je poudaril poslanec in podžupan mestne občine Novo mesto Ivan Grill in pri tem omenil regijsko čistilno napravo in Cerod. Ker je mestna občina obremenjena s takšnimi projekti, ji zmanjka moči za manjše. »Pomembno je tudi, da ima župan za sabo več mandatov in da ima ob sabi ekipo, ki pozna procedure, v mestni

Zvone Lah, Ivan Grill in Anton Maver.

76

Čeprav je Občina Šmarješke Toplice mlada občina, ima za sabo že precej izkušenj s pridobivanjem evropskega denarja, saj so v dveh letih pridobili več kot milijon evrov nepovratnih sredstev, večino za vodovod Koglo. Bernardka Krnc ob tem spoznava, kako pomembna je »zrelost« investicije, da je torej pridobljeno gradbeno dovoljenje, kar je osnova za pridobivanje denarja na infrastrukturnem področju. »Občina ima v zadnjem času velike težave, ker se je lani spremenil

8

OKROGLA MIZA

priloga dolenjskega lista

zakon o graditvi objektov, kar pomeni, da morajo biti vse služnostne pogodbe overjene pri notarju in vpisane v zemljiško knjigo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kar se lahko na terenu hitro zatakne. Zato apeliram na poslance, da bi te postopke poenostavili.

Občina ima tudi velike težave pri urejanju planskih dokumentov, saj vlada na ministrstvu za okolje mrtvilo, občine pa želimo priti do novih prostorskih planov,« je dejala Bernardka Krnc.

Zvone Lah, župan občine Mirna Peč in poslanec, je na okrogli mizi dejal, da naj bi Slovenija do leta 2013 iz EU pridobila 4 milijarde evrov, tretjino naj bi dobile občine, ostalo pa država. »Žal pa država nima pripravljenih projektov. Vlada skuša podpirati velike projekte, pri tem pa je čutiti koncentracijo,« pravi Lah, ki pogreša boljše sodelovanje v regiji. Občina Mirna Peč je tudi vključena v projekt suhokranjskega vodovoda, pri katerem se na terenu zatika pri pripravi služnostnih pogodb in lastništvu, vendar za reševanje teh težav država ne kaže prave pripravljenosti.

P rro oj e k t i n a z a l o g o Občina Šentjernej je uspešna pri črpanju evropskega denarja. »Uspešnost se meri po rezultatih, ki so posledica dobre vizije razvoja občine, hkrati pa je tudi več dejavnikov, ki ovirajo razvoj. Eden takšnih je neusklajenost med ministrstvi. Tudi usklajevanja občinskega prostorskega načrta na ministrstvu potekajo včasih tako počasi, kot da bi želeli, da se ne bi nič premaknilo. Da je lahko projekt neuspešen oziroma birokratsko oviran, v občini Šentjernej spoznavamo pri gradnji kanalizacijskega sistema in čistilne naprave ter pri projektu porečja reke Krke, s čimer se ukvarjamo že celo desetletje.

Projekt je zaradi prevelikega birokratiziranja danes še vedno na Ministrstvu za okolje in prostor, čeprav imamo za ta dela zagotovljenih 4 milijone evrov, gradbeno dovoljenje, za katerega smo morali pridobili 130 služnostnih pogodb,« je povedal v. d. direktorja občinske uprave občine Šentjernej Milan Jakše. Občina je v letih 2007 do 2010 dobila več kot 4 milijone evrov nepovratnih sredstev, za te naložbe pa so mora-

li sami prispevati 7 milijonov evrov. Da znajo biti s projekti na zalogo težave, je povedal sevniški župan Srečko Ocvirk: »Saj je to lahko dobrodošlo, a usmeritve, ki jih dobivamo, niso stabilne, pogoji pa ne vedno jasni.« Občina Sevnica je doslej dobila 11 milijonov evrov nepovratnih sredstev, sicer pa spada v regijo Posavje, ki je zgled korektnega sodelovanja šestih občin. »Na račun občine Sevnica je velikokrat slišati očitke, koliko denarja se vlaga k nam zaradi gradnje spodnjesavske verige elektrarn, a ta projekt se umešča v naš prostor, ki je bil več desetletij razvojno blokiran. Tudi daljnovod smo morali sprejeti, te obremenitve pa so zelo zahtevne.« Melita Čopar iz Občine Krško pravi, da so večji energetski objekti v prostor prinesli gospodarski razvoj, omogočajo pa tudi črpanje evropskega denarja. »Letos bomo dobili tretjino proračuna iz transfernih prihodkov, torej iz Evropske unije in državnega proračuna; gre za 18 milijonov evrov.« V preteklosti so bili na področju črpanja evropskega denarja uspešni, se pa soočajo s podobnimi problemi, med drugim tudi s tem, da že najavljeni razpisi niso objavljeni, čeprav imajo, na primer, projekt pripravljen že tri leta.

Z a c e sstt e p a n i č Občina Mokronog-Trebelno se uvršča med tiste nazadnje nastale občine, ki za razliko od občin z daljšim stažem nimajo na zalogi projektov. »Močno nam je prekrižala načrte tudi informacija, da naslednji, šesti razpis za prednostno usmeritev regionalnih razvojnih programov v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojni potencialov za obdobje 2007-2013 ne bo zajemal financiranja gradnje cestne infrastrukture. V občini imamo kar 60 km lokalnih cest in 97 km krajevnih cest, večina njih je v slabem stanju. Zato še toliko bolj računamo, da bomo skozi prihajajoči šesti razpis pridobili evropski denar za dograditev in obnovo vodovodnega sistema Mokronog, ki oskrbuje več kot 2.000 prebivalcev v občinah Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Trebnje,« pravi Anton Maver, župan občine Mokronog-Trebelno.

Milan Jakše in Anita Pavlovič iz šentjernejske občinske uprave.

Občine Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Trebnje se lotevajo tudi skupnega projekta gradnje čistilne naprave in glavnega kanalizacijskega voda s kapaciteto 10.000 populacijskih enot in graditi širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij na območju vseh petih občin.

D o u sstt a n o vitv e l a sstt n e ov ve občine nič od E v rro ope Ev Občina Straža še utira pot razvoja, čeprav je blizu regijskega centra, a so kljub temu določena naselja še vedno brez vode in imajo ogromno razvojnih težav. »V občino Straža do njenega nastanka ni prišel niti evro iz Evrope. Dejstvo je, da se morajo ožje lokalne skupnosti boriti za preživetje,« je dejal Alojz Knafelj, župan občine, ki na primeru projekta hidravlične izboljšave pitne vode občuti tudi, kako dolg je čas do umestitve dela projekta v širši regijski kontekst. V občinski upravi namreč že dve leti delajo za ta projekt in čeprav po nekih informacijah poteka zelo dobro, dejansko zavira razvoj občine, ki želi hkrati urejati tudi drugo komunalno infrastrukturo.

V občini Dolenjske Toplice Terme Krka in občina sodelujeta pri ustvarjanju širšega turistično zanimivega okolja. Terme Krka so dobile denar za hotel Balnea, občina je vključena v projekt porečja reke Krke, sodelujejo pri suhokranjskem vodovodu, evropski denar je namenjen tudi za gradnjo širokopasovnih omrežjih. »Problem pa je, kako bomo pri večjih projektih zagotovili lastni delež,« je dilemo občin z manjšim proračunom izpostavil Goran Udovč, direktor topliške občinske uprave.

Anton Zupet, župan občine Škocjan, pa je za zaključek navedel nekaj številk občine: 7 let mandata, 8 milijonov evrov zunanjih sredstev, 5 milijonov domačih investicijskih sredstev, na vidiku pa je še 6 milijonov evrov.

Ob pridobivanju evropskega denarja, ki je dejansko naš denar, se torej pojavlja veliko dilem, vprašanj in kritik. To, kako uspešni bodo posamezniki, občine, podjetja, pa, kot je pokazala skoraj triurna razprava, ni odvisno le od tistih, ki želijo priti do denarja, pač pa še od mnogih dejavnikov na različnih nivojih odločanja.

anja Gazvoda Tan ja Jakše Gazv oda

Andrej Fabjan, Melita Čopar, Janko Bukovec in Srečko Ocvirk.

Občina Krško uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev Občina Krško se zaveda priložnosti, ki jih omogoča uspešno pridobivanje evropskih sredstev, predvsem tistih iz Evropskega sklada za Regionalni razvoj. V njenem 61,8 milijonov vrednem proračunu za leto 2009 je evropskih in državnih sredstev skoraj 18 milijonov evrov, kar je za Občino Krško velik uspeh in plod večletnega dela, jasno začrtanih programov, ki so prepričali na razpisih za državni in evropski denar. Delež sofinanciranja pri vseh projektih presega 80 odstotkov.

Širokopasovne povezave v vsako hišo S soudeležbo Evropske unije v občini Krško tako že poteka izgradnja 218 km širokopasovnih povezav, ki bodo omogočile sodoben dostop do interneta, telefonije in televizijskega signala. Z enim večjih projektov zadnjih let želi Občina na območjih belih lis, kjer ni komercialnega interesa za gradnjo omrežja, omogočiti sodoben dostop do informacijske tehnologije vsem gospodinjstvom. Izgradnjo širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij bo Občina Krško predvidoma do vseh 15 krajevnih skupnosti zgradila do aprila 2010, za kar je pridobila 6 mio evrov evropskega denarja

Obnova Valvasorjevega kompleksa

OGLASNO SPOROČILO

V polnem teku je ta čas tudi obnova Valvasorjevega kompleksa, pomembne turistične točke v starem mestnem jedru. Obnova pomeni ohranitev zgodovinskega in kulturnega spomenika, omogočila pa bo tudi širitev različnih aktivnosti v občini in regiji, saj bodo obnovljeni prostori služili širši javnosti. Del prosto-

rov bo namenjen kulturnim dejavnostim, del pa storitvenim. V Valvasorjevi hiši bo svoje mesto dobila zbirka medaljerja in kiparja Vladimirja Štovička, v njej bo tudi večnamenska dvorana za multivizijske in druge dogodke. Izvedbo 1,9 mio evrov vredne investicije bo Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko podprla z nekaj manj kot 950.000 evri, ostalo bosta zagotovila Ministrstvo za kulturo in Občina Krško.

Kanalizacijsko omrežje Krško K zaščiti podtalnice Krškega polja ter k celovitemu zbiranju in čiščenju odpadnih vod bo v občini Krško pomembno prispevala izgradnja kanalizacijskega omrežja. Ta je po treh letih v zaključni fazi. Primarni kanalizacijski vod v dolžini 17,25 km bo predvidoma končan julija. Kanalizacijski sistem mesta in bližnje okolice, ki pokriva 13.000 ljudi, bo povezan s čistilno napravo pri podjetju Vipap. 5 mio evrov vredno investicijo je z 42% sofinanciral evropski kohezijski sklad.

Celovita ureditev naselij Izgradnja kanalizacijskega sistema v občini Krško omogoča celovito ureditev naselij in investicije, ki bodo v naslednjih letih spremenile urejenost številnih krajev. Končna podoba urejenega naselja z novo kanalizacijo, obnovljeno infrastrukturo, vodovodnim omrežjem, javno razsvetljavo, cesto in položenimi vodi za širokopasovne povezave se tako že kaže v Spodnjem Starem Gradu, dela gredo h koncu na Drnovem in Bregah, v polnem teku pa so še v naselju Velika vas-Gorenja vas in na Mrtvicah. V naslednjih mesecih bodo z izgradnjo sekundarne kanalizacije začeli tudi na Vihrah.

Celovita komunalna ureditev naselij poteka še v Dolenji vasi, Spodnji Libni, Pesjem ter na relaciji SenovoDovško. Skupna vrednost projektov celovitega urejanja je ocenjena na približno 13 mio evrov in prav tako sodi med projekte sofinancirane iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Celovita ureditev Podbočja Ena večjih pridobitev je končana regulacija struge potoka Sušica in izgradnja mostov v Podbočju. Skoraj 3 mio evrov vredna naložba, ki jo je Občina Krško financirala skupaj z Ministrstvom za promet in Ministrstvom za okolje in prostor, je kraju prinesla lepši videz in protipoplavno varnost. Poleg tega v tem mesecu v KS Podbočje odpirajo celovito urejeno cesto skozi naselje z novozgrajeno in obnovljeno komunalno infrastrukturo, pločnikom, štirimi avtobusnimi postajališči ter načrtujejo izgradnjo fekalne kanalizacije. EU bo slednjo sofinancirala s 660.000 evri od skupne vrednosti 900.000 evrov.

Večnamenski objekt Veliki Trn Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja je vir za obnovo večna-

menskega objekta na Velikem Trnu.

Celotna investicija je ocenjena na 660.000 evrov, delež sofinanciranja pa znaša 132.500 evrov.

Projekt predvideva obnovo nekdanje osnovne šole, kjer bodo poslovni prostori krajevne skupnosti in društev, ki delujejo v kraju, urejene bodo vinoteka, večnamenska soba, turistična informacijska točka za sprejemanje obiskovalcev in posredovanje informacij o turistični ponudbi ter predavalnica, ki bo omogočila strokovna predavanja. Načrt v objektu predvideva tudi ureditev dveh stanovanj.

Razvoj mladinskega turizma V začetku prihodnjega leta bo Občina Krško pristopila tudi k obnovi objekta in vzpostavitvi mladinsko turističnega kulturnega centra, kjer danes deluje Mladinski center Krško. S tem želi Občina spodbuditi in nadgraditi mladinsko dejavnost, omogočiti izvajanje večdnevnih mladinskih programov, nadgraditi javno dostopne prostore za neformalno izobraževanje, delno obnoviti produkcijske prostore centra in vzpostaviti ustrezne nastanitvene kapacitete za razvoj mladinskega turizma.

Za izvedbo 1,8 milijonov vredne investicije bo milijon evrov prispevala Občina Krško, ostalo pa so sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za šolstvo in šport.

Evropska sredstva omogočajo hitreje uresničiti dela na številnih področjih, ki jim občina Krško sledi že z novimi načrti. Izdelani so projekti, s katerimi prav tako računa na nadaljnjo uspešnost pri pridobivanju evropskega denarja. V tem okviru so tako načrtovane obnova gradu Rajhenburg, rekonstrukcija obstoječih magistralnih cevovodov, komasacija krškega polja in vzpostavitev registra komunalne infrastrukture.

1SPKFLUJ PCĹ˜JOF Ä—SOPNFMK 0CÇ JOB Ć€SOPNFMK KF W [BEOKJI MFUJI OB PTOPWJ QSJKBW OB KBWOF SB[QJTF LJ TF GJOBODJSBKP J[ TLMBEPW &6 VTQFĂ?OP LBOEJEJSBMB [B WSTUP QSPKFLUPW OFLBUFSJ PE OKJI TP äF EPLPOÇ BOJ PTUBMJ QB TP W GB[J J[WFECF P[JSPNB W QPTUPQLV PEPCSJUWF 1P KBWOFN SB[QJTV [B QSFEOPTUOP VTNFSJUFW x3FHJPOBMOJ SB[WPKOJ QSPHSBNj KF PCÇ JOB Ć€SOPNFMK PE 4MVäCF WMBEF [B MPLBMOP TBNP VQSBWP JO SFHJPOBMOP QPMJUJLP LPOFD BWHVTUB QSJEPCJMB TSFETUWB [B 1SFOPWP PCKFLUB LVMUVSOF EFEJĂ?Ç JOF W NFTUOFN KFESV Ć€SOP NMKB [B LVMUVSOF JO KBWOF OBNFOF W WJĂ?JOJ &63 LBS [OBĂ?B DFMPUOF WSFEOPTUJ QSPKFLUB 1SPKFLU KF CJM [BLMKVÇ FO GFCSVBSKB

/B KBWOFN SB[QJTV [B QSFEOPTUOP VTNFSJUFW x3FHJPOBMOJ SB[WPKOJ QSPHSBNj QB TNP KB OVBSKB QSBW UBLP PE 4MVäCF WMBEF 34 [B MPLBMOP TBNPVQSBWP JO SFHJPOBMOP QPMJUJLP QSFKFMJ TLMFQB P TPm OBODJSBOKV QSPKFLUPW 'FLBMOB LBOBMJ[BDJKB JO Ç JTUJMOB OBQSBWB 4UBSJ USH PC ,PMQJ W WJĂ?JOJ &63 LBS [OBĂ?B DFMPUOF WSFEOPTUJ QSPKFLUB JO 7PEPPTLSCB PCNPÇ KB 4JOKJ 7SI W WJĂ?JOJ &63 LBS [OBĂ?B DFMPUOF WSFEOPTUJ QSPKFLUB

4 TSFETUWJ FWSPQTLF LPIF[JKTLF QPMJUJLF TF T TLMFQPN LJ HB KF J[EBMB 4MVäCB WMBEF 34 [B MPLBMOP TBNPVQSBWP JO SFHJPOBMOP QPMJUJLP KBOVBSKB TPm OBODJSB QSPKFLU 5SBKOPTUOB PTLSCB T QJUOP WPEP JO WBSPWBOKF WPEOJI WJSPW /B KBWOFN SB[QJTV [B QSFEOPTUOP VTNFSJUFW #FMF LSBKJOF JO UP [B PCÇ JOP Ć€SOPNFMK W WJĂ?JOJ x3B[WPK PCNFKOJI SFHJK T )SWBĂ?LPj KF PCÇ JOB &63 LBS [OBĂ?B DFMPUOFHB Ć€SOPNFMK TFQUFNCSB QSFKFMB TLMFQF 4MVä QSPKFLUB [B PCNPÇ KF PCÇ JOF Ć€SOPNFMK CF WMBEF 34 [B MPLBMOP TBNPVQSBWP JO SFHJP 0CÇ JOB Ć€SOPNFMK TPEFMVKF UVEJ LPU QBSUOFS W OBMOP QPMJUJLP P TPm OBODJSBOKV QSPKFLUPW QSPKFLUJI 3FHJKTLB NSFäB UFNBUTLJI QPUJ o )F Ć€JTUJMOB OBQSBWB (SJCMKF W WJĂ?JOJ SJUBHF USBMJT OFU 3B[WPK Ç F[NFKOJI UVSJTUJÇ OJI &63 LBS [OBĂ?B DFMPUOF WSFEOPTUJ QPUJ W 1PLPMQKV o 7BMMJT DPMBQJT 7[QPTUBWJUFW QSPKFLUB LBUBTUSPW HPTQPEBSTLP KBWOF JOGSBTUSVLUVSF W 'FLBMOB LBOBMJ[BDJKB JO Ç JTUJMOB OBQSBWB +7 4MPWFOJKJ 1JMPUTLJ QSPKFLU UFTUJSBOKF Ç JTUP %SBHBUVĂ? W WJĂ?JOJ &63 LBS [OBĂ?B TUJ BWUPIUPOF Ç FCFMKF QBTNF LSBOKTLB TJWLB DFMPUOF WSFEOPTUJ QSPKFLUB 1PWF[PWBOKF JO VTQPTBCMKBOKF SPLPEFMDFW UFS

SB[WPK DFOUSPW SPLPEFMDFW UFS W QSPKFLUV 3B[WPK QPEKFU OJĂ?UWB OB WBSPWBOJI PCNPÇ KJI +7 4MPWFOJKF .FE QPNFNCOFKĂ?F QSPKFLUF LJ KJI PCÇ JOB Ć€SOPNFMK äF J[WBKB BMJ OBÇ SUVKF W QSJIPEOKJI MFUJI QB TP Ă?F 1SPNFUOB VSFEJUFW 7JOJDF Ć€J TUJMOB OBQSBWB JO LBOBMJ[BDJKTLJ TJTUFN 7JOJDB 6SFKBOKF LPNVOBMOF JOGSBTUSVLUVSF W 1PTMPWOJ DPOJ 53*4 ,BOJäBSJDB LJ KF OBEBMKFWBOKF äF J[EFMBOF QSPKFLUOF EPLVNFOUBDJKF [B LBUFSP TNP äF QSJEPCJMJ UVEJ FWSPQTLB TSFETUWB QSJ QSBWB JO TQSFKFN PCÇ JOTLJI TUSBUFĂ?LJI BLUPW o PCÇ JOTLJ TUSBUFĂ?LJ OBÇ SU 01/ JO J[WFECFOJI QSPTUPSTLJI BLUPW o PCÇ JOTLJ QPESPCOJ QSPT UPSTLJ OBÇ SU 011/ J[WFECB JOGSBTUSVLUVSF W SPNTLJI OBTFMKJI PCOPWB LVMUVSOFHB EPNB Ć€SOPNFMK VSFEJUFW QSPTUPSPW [B NFTUOP NV [FKTLP [CJSLP Ć€SOPNFMK [ [VOBOKP VSFEJUWJKP JO 6MJDP .JSBOB +BSDB PCOPWB Ă?QPSUOF EWPSBOF QSJ 4SFEOKJ Ă?PMJ Ć€SOPNFMK 7SUFD Ć€SOPNFMK /F QSPNFUOB TJHOBMJ[BDJKB W NFTUV Ć€SOPNFMK JO W ESVHJI OBTFMKJI W PCÇ JOJ Ć€SOPNFMK 5P TP MF HMBWOJ QSPKFLUJ PCÇ JOB QB W QSPSBÇ VOV JO W SB[WPKOJI QSPHSBNJI VQPĂ?UFWB Ă?F WSTUP NBOKĂ?JI QSPKFLUPW [B LBUFSF NFOJNP EB TP QSBW UBLP QPNFNCOJ LPU PNFOKFOJ QSPKFLUJ 0HMBTOP TQPSPÇ JMP

ObÄ?ina Metlika ObÄ?ina Metlika je v Ä?asu zadnje finanÄ?ne perspektive 2007-2013 uspeĹĄno kandidirala na evropskih razpisih in si zagotovila evropski denar pri financiranju naslednjih investicij:   Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada, in poteka v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – podroÄ?je voda; prednostne usmeritve: Oskrba s pitno vodo.

Kanalizacija in Ä?istilna naprava Gradac – Gre za novogradnjo kanalizacijskega omreĹžja v dolĹžini 4.482 m skozi naselje Gradac in izgradnjo bioloĹĄke Ä?istilne naprave z zmogljivostjo 700 populacijskih enot. Investicija je v fazi izgradnje in bo predvidoma dokonÄ?ana v naslednjem letu. Ocenjena vrednost investicije je 1.527.280 EUR, od tega je ObÄ?ina Metlika pridobila 712.818 EUR (47%) nepovratnih namenskih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kanalizacija in Ä?istilna naprava Radovica - Gre za novogradnjo

kanalizacijskega omreĹžja v dolĹžini cca 3.600 m skozi naselje Radovica in izgradnjo bioloĹĄke Ä?istilne naprave z zmogljivostjo 350 populacijskih enot. PredraÄ?unska vrednost investicije znaĹĄa 1.496.847,00 EUR, od tega je ObÄ?ina Metlika pridobila 1.036.207,00 EUR (69%) nepovratnih namenskih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Investicija se bo predvidoma izvajala v letu 2010.

Projekt Kanalizacija in ÄŒN Gradac in Radovica delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in poteka v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi.

Ceste Brezovica (vzhod, zahod in srednji del) in cesta

Kamenica - Gre za rekonstrukcijo prometne infrastrukture za dostop do objektov in zemljiĹĄÄ? na obmoÄ?ju Brezovice in Kamenice, ki se nahajajo znotraj 10 km obmejnega pasu z Republiko HrvaĹĄko. Vrednost vseh ĹĄtirih investicij znaĹĄa 1.281.024,00 EUR, od tega znaĹĄajo nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj 922.419,00 EUR (72%).

Izvedba investicij je predvidena v letu 2010, Ä?e bodo pridobljena vsa potrebna soglasja lastnikov zemljiĹĄÄ?.

Projekt delno sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in poteka v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-1013, razvojne prioritete ÂťRazvoj regijÂŤ; prednostne usmeritve Âťrazvoj obmejnih obmoÄ?ij s HrvaĹĄkoÂŤ.

Oglasno sporoÄ?ilo

Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine je projekt vseh treh belokranjskih obÄ?in (Metlika, ÄŒrnomelj in SemiÄ?), ki se bo izvajal v letih 2009 – 2013. Investicija vkljuÄ?uje izgradnjo vodovodnih sistemov in kanalizacijskih omreĹžij na obmoÄ?ju Bele krajine v skupni vrednosti 35.050.735 EUR, od tega bosta Evropski kohezijski sklad in drĹžavni proraÄ?un prispevala skupno 30.960.120 EUR (88%), razliko v viĹĄini 4.090.615 EUR (12%) pa bodo zagotovile belokranjske obÄ?ine.

V okviru projekta je za ObÄ?ino Metlika planirano skupaj 11.472.362 EUR sredstev, od tega bo na podroÄ?ju vodooskrbe 17.778 m novogradenj in 17.316 m rekonstrukcij vodovodnega omreĹžja, na podroÄ?ju kanalizacijskih sistemov pa bo na novo narejeno in obnovljeno 7.135 m kanalizacijskih cevovodov.

ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

priloga dolenjskega lista

11

Mirjan Ovniček

Lepo, a tudi odgovorno je biti sam svoj šef M

irjan Ovniček s Hriba pri Orehku, 36-letni mož in oče treh otrok, ki so ga kot marljivega delavca poznali v več novomeških podjetjih, je z odločitvijo za samostojno poklicno pot okleval več let. V začetku maja pa je minilo leto dni, odkar je urejanje in košnjo zelenic registriral kot samostojni podjetnik. Če je to odločitev sprva spremljala vrsta negotovosti, med drugim zlasti, če bo sploh imel kaj dela, si je z dobrim in trdim delom zagotovil stalne stranke, tako da se novega dela v zadnjem času otepa, saj ga kljub pomoči, ki si jo je moral omisliti, težko opravi.

“Ni mi žal, da sem šel na svoje. S to dejavnostjo se da preživeti, če si le pripravljen delati,” pravi. Njegov delavnik se še iz časov, ko je bil zaposlen pri Trati, kasneje v Novotermu ter krajše obdobje v Adrii Mobil in TPV-ju, začenja ob 5. uri zjutraj, z dela pa prihaja vedno kasneje. Biti sam svoj šef in si sam organizirati ter razporediti delo je sicer ena od prednosti samostojnega podjetništva, a izjemno odgovorna. Oktobra lani je v Termah Šmarješke Toplice pričel urejati preko tri hektarje velike zunanje površine, s čimer si je sicer zagotovil stalno delo, ki pa prav vsak dan tudi ob nedeljah in praznikih zahteva njegovo prisotnost.

Delo mu je odprl oglas na lokalni radijski postaji. “Največ povpraševanja je bilo za urejanje vinogradov. Srednja generacija je pri nas zasadila precej vinogradov, ki jih zdaj, ko se starajo, sami že težko obdelajo.

Kjer se mladi ne zanimajo za to, imajo resne težave s tem, kdo bo skrbel za vinograde,” pripoveduje. Drobnih opravil, ki jih ni pripravljen opraviti nihče, je preko cele-

ga leta dovolj, tudi na vrtovih: od obrezovanja drevja in grmičevja, sajenja rož do košnje. Polaga tudi robnike, tlakuje manjše poti. V Termah pozimi skrbi tudi za pluženje snega. Zagotovljeno delo je terjalo tudi več naložb v mehanizacijo. “Pri hiši smo imeli nekaj strojev, kar je bilo dovolj za začetek, zdaj pa z vsakim novim poslom potrebujem novo orodje,” pove. Prvo leto je tako kupil nov traktor, priključke za pluženje, dva manjša vrtna traktorja. Še prej kot v letu dni je zaposlil delavca, kaj več pa si za zdaj kljub večjemu delu, ki se mu obeta - s Komunalo se dogovarja še za košnjo okrog vodnih zajetij-, ne upa načrtovati. Ne glede na to, da je nosilec dejavnosti, ali pa prav zato, je z nogami trdno na tleh.

Rad vidi, da je delo dobro opravljeno in da stranke za opravljeno z veseljem plačajo, daleč od tega, da bi gledal le na zaslužek.

Kadar je dela več kot ga lahko opravita z delavcem, pa poprime kar cela družina. Žena Andreja, ki opravlja tudi administrativne posle, sicer pa je zaposlena v Adrii Mobil,

Pomoč žene Andreje je pri skrbi za administrativni del dejavnosti nepogrešljiva.

Mirjan Ovniček

pove, da so zadnje leto vsi veliko bolj zaposleni. Na kmetiji - imajo čredo ovac in nekaj prašičev - pa je s pomočjo staršev in starejših dveh sinov, ki štejeta 14 in 15 let, še vse obdelano. K temu, da bi šel na svoje, ga je več let nagovarjal svak, samostojni podjetnik, ki se ukvarja s pleskarstvom. “Za samostojno pot sem se odločil pet let prepozno.

Glej, da ti ne bo žal,” mu je govoril. “Če si pripravljen resno poprijeti za delo, ti lahko uspe,” meni sam, »večja težava je pri tistih, ki odprejo dejavnost, a bi bili le šefi, veliko imeli pa malo delali,« je zaključil pogovor na prvo junijsko nedeljsko popoldne, ki si ga je tako kot vedno, ko je na sporedu dirka formule 1, rezerviral za spremljanje tega tekmovanja. Ker prostega časa med tednom ni veliko, je nedelja edini dan, ki ga družina v miru rada preživi doma.

Besedilo in fotografije:

Irena No Ir ena N o v ak

Drobnih opravil, ki jih v številnih domovih ne zmorejo sami opraviti, je preko celega leta dovolj: od obrezovanja drevja in grmičevja, sajenja rož do košnje.

12 12

POGOVOR

priloga dolenjskega lista

Mag. Zlata Ploštajner, ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko

Kako vzeti, kar ponuja Evropa P

ridobivanje denarja iz skladov Evropske unije je vedno vroča tema. Mag. Zlata Ploštajner, po rojstvu Trebanjka, je lani julija prevzela vodenje Službe RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in kasneje v vladi Boruta Pahorja dobila mesto ministrice brez resorja, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V njeni službi nastaja večina razpisov za sofinanciranje projektov z denarjem iz evropskih skladov, poleg tega pa ima Služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko tudi nadzor nad razpisi ostalih ministrstev.

Slovenija naj bi bila neto prejemnica, a ji do sedaj to ni uspelo biti. Kako uspešna je bila dejansko v prejšnjem obdobju in kako kaže za obdobje 20072013?

Obdobje 2006 še ni zaključeno, zadnja izplačila se lahko opravijo še do konca tega meseca, iz kohezijskega sklada pa tudi še v letu 2010. Ravno včeraj smo dobili podatke iz Bruslja – iz evropskega regionalnega sklada smo dobili 95 odstotkov sredstev in bomo preostalih 5 odst. lahko dobili šele po evalvaciji programa pri evropski komisiji.

Zelo pa sem zadovoljna, ker smo situacijo bistveno izboljšali tudi pri socialnem skladu, kjer smo prav tako prišli na 95 odst., kolikor trenutno lahko dobimo, prav tako se izboljšuje tudi stanje na področju kohezije.

Za obdobje 2007-2013 pa, kar se razpisnega dela tiče, tudi v nadaljevanju tečejo aktivnosti zelo pospešeno, kar a se povračil tiče, pa se stanje počasi popravlja. Tu smo v zaostanku, saj to ni bila prioriteta.

Slišati je precej očitkov neposrednih izvajalcev projektov in tudi razvojnih agencij, da nekatera ministrstva, namesto da bi pomagala, postavljajo velikokrat nepotrebne ovire, zahtevajo preobsežno dokumentacijo in se pri tem izgovarjajo na Bruselj. Imajo ministrstva, ki pripravljajo razpise, težave s kadri?

Problemov je več. V veliki meri se strinjam s temi ocenami. Marsikdaj je vse preveč komplicirano, marsikaj smo si zakomplicirali sami. Ker sem tudi sama prej delala na področju, kjer sem bila prijavitelj, mi v moji službi očitajo, da imam kompleks prijavitelja.

To je dobro.

Morda res. Je pa zdaj težko spreminjati sistem, kakršen je. Bistveno lažje bi bilo že na začetku postaviti enostavnejšega, zdaj pa je odpravljanje vsake ovire dolgotrajen proces. Velikokrat je Bruselj izgovor, s katerim želimo ustaviti razprave o nekih rešitvah, ki smo jih postavili sami. Nekatere poenostavitve smo v zadnjem času že poiskali – ravno danes smo objavili navodilo o DDV kot upravičenem strošku, uredbo pa smo spremenili že prej.

Kaj pa stroški priprave in vodenja projekta?

V prihodnjem razpisu za sredstva za razvoj regij bodo ti stroški vključeni med upravičene stroške. Težave s kadri so dvojne – po eni strani imamo kadre, ki imajo premalo izkušenj predvsem z vidika izvajanja projektov, po drugi strani pa sploh težko pridemo do dobrih strokovnjakov, ki jim je ne glede na govorice o visokih plačah v javnem sektorju težko ponuditi toliko, kolikor jim lahko ponudi zasebni sektor, da ne govorim o vseh omejitvah pri zaposlovanju. Kadri

niso problem le na mojem, ampak tudi na vseh ostalih resorjih. V veliki meri imamo relativno mlade ljudi ali pa ljudi, ki so ves čas delali v državni upravi in tako tudi pogoje razpisov oblikujejo predvsem z vidika nadzora in ne z vidika prijavitelja, z vidika izvedbe. Prava pa je srednja pot – treba je zagotavljati nadzor, saj sicer tudi ni povračil iz Bruslja, po drugi strani pa mora biti projekt izvedljiv.

Marsikdaj se zdi, kot da je projekt zgolj zelo lepo zapisan, popolnoma prilagojen razpisnim pogojem, vendar po-

POGOVOR tem tak za okolje nima pravega učinka in ko je denar porabljen, ne ostane prav nič. Kako preprečiti take projekte, kako zagotoviti koristnost in trajno vrednost projektov?

Zelo pomemben je proces evalvacije projektov, ki bi ga bilo treba izboljšati, z vidika zmožnosti evalvatorjev oceniti učinke in trajnost projekta. Ocenjevanje je tisti kritični del, na katerega nas opozarjajo. Je pa tu še nekaj – dokler gre za subvencije, je to zelo privlačno za katerokoli podjetje. Morali bi razmisliti, da večji del teh sredstev ne bi namenjali subvencijam, ampak bi jih delili kot povratna sredstva, da bi prek kohezijskih sredstev podjetjem omogočali ugodne kredite. Tako bi podjetja tudi sama dosti bolj kritično premislila in ocenila dolgoročne učinke projekta, ker je pač treba denar vrniti. Tako bi rešili omenjen problem, obenem pa bi imela kohezijska sredstva večjo dodano vrednost in bi jih lahko uporabili za več projektov, saj bi se denar vračal.

Kako se je do sedaj na področju črpanja denarja izkazala jugovzhodna Slovenija, na katerih področjih je regija najbolj uspešna, kje bi lahko dobili več denarja?

Jugovzhodna Slovenija je na tem področju kar uspešna, nikakor ne odstopa navzdol, ni pa uspešna le na področju razvoja regij, ampak tudi na drugih področjih – na razpisih ministrstva za gospodarstvo, na področju kulture, okolja. Za spodbujanje podjetništva so tako vaša podjetja na primer dobila 7,5 milijona evrov, za spodbujanje konkurenčnosti 1.300.000, za informacijsko družbo 6.900.000, za naravno in kulturno dediščino 4.200.000, za regionalne razvojne programe 30 milijonov, skupno 51 milijonov evrov, vse iz nove finančne perspektive. Zanimivo je, da je regija uspešna tudi pri črpanju samem, saj je v letu 2008 dobila že 21 milijonov povračil, kar pomeni, da je nastopila z dobro pripravljenim projekti.

Nekatere občine na razpisih uspevajo s številnimi projekti, se hitro razvijajo (npr. Šentjernej), drugim ne uspe skoraj nič. Nekateri imajo v predalih projekte na zalogo, drugod jih ni. Če na primer v novomeški občini izvzamemo velike regijsko pomembne projekte, kot sta Cerod in projekt centralne čistilne naprave, se ne more pohvaliti s prav veliko projekti. Kje so glavni vzroki za tako različno učinkovitost?

Zelo pomembna je osnovna urejenost občine, po eni strani političnega vodstva in po drugi dodelanosti projektov. Če projekti niso že prej pripravljeni, je težko kandidirati. Poleg tega je precej odvisno od občinskega proračuna, da projekte sofinancira oziroma v preteklosti, da zalaga potreben denar.

V bran novomeške občine je treba omeniti, da so veliki regijsko pomembni projekti, ki

priloga dolenjskega lista

jih morajo nase prevzeti velike občine, veliko breme. Gre za velike zneske, ki jih morajo prispevati dvakrat – kot lastno udeležbo in poleg tega še zalagajo. Pri prvi fazi gradnje regionalnega centra za odpadke je polovico od sedmih milijonov prispeval kohezijski sklad. Projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Krke – Centralna čistilna naprava Novo mesto je vreden dobrih 18 milijonov evrov, od tega bo 8,8 milijona iz kohezijskega sklada, 9,2 milijona pa iz državnega in občinskega proračuna. Druga faza Ceroda je ocenjena na 23 milijonov evrov. Ob taki obremenitvi proračuna imajo občine manjšo zmožnost sofinancirati druge, manjše projekte. Zelo je pomembno, da so večje občine na teh področjih aktivne. Poglejte, kakšne težave ima Gorenjska, ki kot regija ni sposobna pripraviti skupnega projekta ravnanja z odpadki in bo zamudila priložnost sofinanciranja iz kohezijskega sklada. Čas teče in projekti, ki ne bodo prijavljeni letos ali prihodnje leto, ne bodo imeli več možnosti za črpanje.

V Dolenjskih Toplicah ste na svetu regije povedali, da je za nekatera področja denar že porabljen, na primer za lokalne ceste, na drugih področjih, na primer za urejanje urbanih središč, ga bo pa na voljo še precej. Ima na primer Novo mesto še čas, da pripravi projekt obnove in oživljanja starega mestnega jedra in dobi zanj denar?

Prav gotovo. Če se bo občina odločila pripraviti tak projekt, bo dobrodošel. To gre v okvir naših regijskih spodbud. Tu gre za presojo regije, katerim projektom bo na-

13

menjala sredstva. Načrtujemo, da bo prvo odpiranje, potem ko bo objavljen javni razpis, 10. oktobra. Bo pa več odpiranj, tako da bodo projekte lahko prijavljali tudi kasneje, glede na to, da bo priprava dokumentacije zahtevnejša, kot je bila do sedaj.

Novo mesto ima najstarejši narodni dom v Sloveniji, ki žalostno propada, zanj pa je narejen konzervatorski načrt in tudi zaščiten je kot spomenik. Bi se s primernim programom lahko dobilo kaj denarja za njegovo obnovo in oživitev?

So različne možnosti. Razlika je že v tem, ali je to spomenik lokalnega ali nacionalnega pomena. Če je to spomenik nacionalnega pomena, lahko kandidira na razpisih ministrstva za kulturo, ki ima denar namenjen za vlaganja v tovrstne zgradbe, vendar ne želijo financirati zgolj obnove, ampak tudi program. Ta čas delamo na tem, da bi povezali del socialnega sklada z delom regionalnega sklada, s katerim upravlja ministrstvo za kulturo, da bi lahko sofinancirali programe iz socialnega sklada. Če je spomenik lokalnega pomena, lahko kandidira v okviru našega razpisa za razvoj regij, kjer je pogoj, da mora biti vsaj 50 odst. površin v taki zgradbi namenjenih kulturni dejavnosti. Tudi tu je možno program dejavnosti prijaviti na razpisu socialnega sklada, možno je kandidirati tudi za denar, namenjen za čezmejno sodelovanje, če bi v projekt vključili partnerje s Hrvaške. Tudi neposredno iz Bruslja se da dobiti denar za tako imenovane mehke vsebine, ki bi jih lahko izvajali v teh prostorih.

Vidmar Igor V idmar

14 14

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

Pri sladoledarjih

Poletja, kot jih prikličejo sladke kepice D

ovolite, da vas spomnimo, čeprav bi radi hitro pozabili. Stopili ste do prodajalca in mu povedali, kaj želite.

On vam je dal točno tisto, kar ste hoteli. Plačali ste in odšli naprej po asfaltu mestne ulice, ki ga je poletno sonce razgrelo, kar se največ da, med prijetno hojo pa ste se zaklepetali z znanko, kot da se nista videli že sto let, in pozabili na vse drugo. In ko je potem znanka rekla: »Adijo, zdaj pa res moram iti, se vidiva, pridi na kavico, danes ob kosilu bom mojim doma postregla še s sladoledom, uh kako je vroče, saj vse teče od mene!« ste se spomnili, da vi že imate v rokah sladoled, ki vam ga je maloprej dal na vašo željo prodajalec. Imeli ste ga. Med klepetom se vam je stopil. Kar je sladko, ponavadi ni večno.

Sladoledu, temu spoštovanemu izumu človeštva, je usojeno tudi, da je dobrota sezone. Res pa je, da je to veljalo bolj na začetku zgodovine, kot pa danes, ker je zdaj, zahvaljujoč hladilni tehniki in novim smerem v gostinstvu, sladoled na voljo vse leto.

Ampak tisti, po katerem pomnimo poletje, je sladoled, ki ti ga podajo preko pulta kioska in slaščičarne nekje na ulici južno od severa in vmes.

Zato, da rečemo besedo ali dve o sladoledu in sladoledarstvu, smo se tokrat ustavili na eni od ulic v Brežicah v eni od tamkajšnjih slaščičarn, kjer imajo sladoled poleti. Slaščičarna Đabir – to je ta slaščičarna – dela in prodaja sladoled že nekaj desetletij. »Sladoled dela moj oče. Pred njim ga

je delal moj ded,« je povedal Muhamed (Meti) Bekiri, ki je tisto soboto stregel gostom družinske slaščičarne. Vanjo prihajajo stalni gostje, teh je več kot naključnih obiskovalcev, a pridejo tudi turisti, največ Italijani.

Sladoled se človeku menda kar prikupi, in to z vsem, kar sladoled pomeni. Meti namreč opaža, da ljudje ponavadi posegajo po istem okusu sladoleda. Merica, ki jo naročajo, je največkrat dve kepici.

Ulica o ž i v lljj e n a ož Kar zadeva okuse sladoleda - pomislite, ali bi se vam zazdel svet tuj in krut, če neko poletja ne bi mogli dobiti pri slaščičarjih svojega priljubljenega okusa? Slaščičarji,

tudi Meti, po malem mislijo tudi na to, zato svoje sladoledne mešanice, ki jih pripravljajo sami, ohranjajo skozi leta in leta preverjene okuse, tem pa vsako sezono dodajajo kakšnega novega, kot ga v barvi in okusu narekujejo modne smernice. »Čokolada, lešnik, vanilija in še kar nekaj okusov je, ki jih imamo stalno. Kakšne štiri okuse po mojem menjamo iz leta v leto. Skupno imamo šestnajst okusov sladoleda,« je povedal Muhamed, ki sladoled prodaja že 7 let. Đabiri potihne z zimo, a ko je sonce dovolj toplo, da brežiška ulica oživi, slaščičarna spet odpre vrata. Tako je to. Iz zime v zimo. Iz pomladi v pomlad. Vsaj 30 let, kolikor ima na tem mestu slaščičarno-sladoledarno Hasan Bekiri, Metijev oče.

Karimanijevi pred svojo slaščičarno. Pred slaščičarno Rami, v slaščičarni sinova Afrim (levo) in Jusuf (desno).

NA KRAJU SAMEM Precej podoben sladoledni mozaik sestavljajo kepice sladoleda Slaščičarne na Krki v Kostanjevici na Krki. »Vse življenje sem slaščičar. Petintrideset let sem tukaj,« je tisto nedeljo popoldne povedal Rami Karimani za mizico v senci svojega kioska-slaščičarne pri kostanjeviškem južnem mostu na reki Krki. Sinova Afrim in Jusuf sta imela tisto popoldne spet polne roke dela med sladoledi, saj so se pred kioskom vrstili obiskovalci. »Na sladoled k nam prihaja veliko domačinov. Imamo stalne stranke. Pridejo tudi turisti, a samo takrat, ko je lepo vreme,« je povedal Rami. Glede okusov, po katerih segajo ljubitelji sladoleda, tudi Karimani ugotavlja, da jih mora biti nekaj stalnih, nekaj pa jih je dobro spreminjati iz leta v leto.

Kiosk je v cvetju. »Žena skrbi za rože,« je pokazal na cvetlične lončke. Včasih kateri izgine; ali ga kdo odnese domov ali vrže v Krko. Ampak Kostanjevica na Krki je v splošnem, kot jo doživlja Rami Karimani, »miren, čist in prijeten kraj«, in »domačini so prijazni«.

Mogoče je majčkeno v nekaterih pogledih muhasta politika, kot jo doživlja Karimani. »Odkar je občina Kostanjevica, nisem zadovoljen. Ta občina mi je predpisala štirikrat višjo najemnino, kot sem jo plačeval prej. Ampak naš posel ni posebej velik.

Promet imamo mogoče med vikendom, med tednom malo, ko je dež, skoraj nič,« je potarnal Rami Karimani.

A bi rad ostal s kioskom in s sladoledi tukaj pri mostu ob reki, na teh nekaj kvadratnih metrih poslovne površine. Obiskovalcem je, kot smo izvedeli od nekaterih od njih, tale vabljiva sladka postajica v otoškem mestu všeč in bi jo pogrešali, če bi usoda sladoledni kiosk prestavila.

Prodajalnice sladoleda niso navadne trgovinice, saj ljudje po njih štejejo poletja in leta – svoja in druga. Tako kot Bekirijeva v Brežicah, tudi Karimanijeva v Kostanjevici na Krki nekega dne, ko sonce že spet dovolj greje, odstre pregrinjala z oken. Takrat ljudje, ko to vidijo, rečejo: »So že odprli. Pomlad bo.«

priloga dolenjskega lista

Muhamed Bekiri z veseljem nadaljuje očetovo in dedovo sladoledarstvo.

P o z d rra av z a H a s a n a In potem je pomlad. Za njo poletje. V enem takih poletij sem v Rovinju kupil sladoled. Mladenič, ki ga je mojstrsko naložil v držalo iz testa, je vprašal: »Ste iz Slovenije?« »Ja.« »V Brežicah imam sorodnika,« je nadaljeval. »V Brežice hodim v službo,« sem se zasmejal. »Ko boste šli spet v Brežice, pozdravite Hasana.« »Prav. Kdo ga pozdravlja?« »Senad.« In tako je, resda šele po skoraj dveh letih, ob mojem tokratnem obisku, in to prvem sploh v slaščičarni Đabir, izvedel Hasan Bekiri, da ga pozdravlja Senad. Zasmejali smo se temu, koliko časa je moralo miniti, da je pozdrav našel naslovnika. Ampak našel ga je. Sladoled ne samo, da meri čas, ampak tudi povezuje ljudi.

Besedilo in fotografije:

Martin Mar tin LLuzar uzar

Pred slaščičarno v Brežicah.

15

16 16

NAŠA DEDIŠČINA

priloga dolenjskega lista

Vinski hram

121 let star hram v novi preobleki P

o vinskih goricah tu in tam še najdemo stare vinske hrame, ki pa danes ne služijo več svojemu namenu – shranjevanju vina, orodja za delo v vinogradu in opreme za kletarjenje. Nekateri kažejo bolj žalostno podobo, drugi pa imajo po zaslugi marljivih lastnikov lepo prihodnost.

Eden takih je na Cikavi pri Trebelnem, kjer sta vinski hram iz leta 1888 temeljito obnovila Janez in Jožica Grabnar z bližnjega Jelševca.

Martinov hram bi pred leti ves zanemarjen in poln starih sodov skoraj delil usodo mnogih drugih hramov, ki so jih vinogradniki podrli in na njihovih mestih postavili zidanice. Pa so nekega nedeljskega popoldneva leta 2001 Grabnarjevi po temeljitem premisleku sklenili, da bi bilo pravzaprav najlepše, če bi ta stari hram obnovili in mu tako vdihnili novo življenje. “Hram smo s pomočjo sosedov, prijateljev in svaka Franca Puclja, ki je opravil mizarska dela, prenovili v pičlih štirinajstih dnevih,” je pripovedoval Janez Grabnar. Sprva so hoteli vanj postaviti le manjšo mizo in nekaj stolov, na koncu pa so med drugim v njem uredili lično kmečko sobo z veliko mizo in klopmi, kjer se radi družijo s prijatelji.

S l a m n a tta a sstt rre eha Poseben izziv je Grabnarjevima predstavlja streha. “Pred hramom smo že imeli zloženo opeko, pa je kar nismo mogli dati nanj.

Kmalu je postalo jasno, da na star hram ne sodijo ne opeka ne betonski strešniki, temveč le slama. V Kaplji vasi pri Tržišču smo našli mojstra Franca Mlakarja, nekaj slame za streho smo nabrali v domačem kraju,

ostalo pa dobili pri kmetih v Dobju,” je povedal Janez, Jožica pa pristavila, da so s tem imeli res veliko dela, a se je trud bogato poplačal.

Nekaj metrov stran od hrama so postavili še veliko staro prešo, prav tako krito s slamo, v bližini pa še manjši lesen hram, ki so ga kupili in ga tako rešili pred propadom. V njem je poleg orodja centralna peč na drva, s katero ogrevajo Martinov hram. “Prav pozimi dobi hram še poseben čar, nadvse romantično je sedeti v topli izbi in gledati zasneženo pokrajino skozi majhna okenca,” sta dejala v en glas in razmišljala, koliko takih starih objektov, ki predstavljajo izjemno vinogradniško dediščino, je po nemarnem izginilo iz naših vinorodnih goric. “Pa tudi pravih spodbud občin in drugih ustanov in motivacije za ohranjanje tovrstne dediščine v preteklosti ni bilo in je še vedno ni. Tako je vse pravzaprav odvisno od posameznika,” sta še pridala.

Na domači kme ett iijj i v vss e b i o Pri Martinovih, tako po domače pravijo danes Grabnarjevi hribovski kmetiji (Janez se je namreč v Jelševec priženil), je vse bio.

Še pogled od zadaj.

Sicer niso registrirani kot ekološka kmetija, a če bi bila mlajša, pravi Jožica, bi se tudi za to potrudila. V hlevu imajo šest bikcev, ki so večino leta na paši, pa velik ograjen vrt za kokoši, zelenjavni vrt, letos pa sta za poleg hrama na Cikavi nekaj krompirja posadila na prav poseben način. Namesto da bi ga zakopala v zemljo, sta ga po njej le raztresla in vse skupaj pokrila s slamo, da zadržuje vlago. Zaenkrat dobro uspeva, da bodo videli, kakšen bo krompir, pa bo treba še malo počakati.

Seveda imajo tudi vinograd; le kaj bi vinski hram brez vina, pa čeprav imajo “ta pravo” klet na domačiji. In ker po Janezovem k staremu hramu ne sodijo betonski stebrički, so v njihovem vinogradu z okoli 500 trtami, predvsem za cviček, seveda leseni. Tako vse skupaj tvori ubrano celoto.

Jožica in Janez Grabnar sta res lahko zadovoljna s tem, kar so naredili.

Besedilo in fotografiji:

Mojca Mo jca Žnidaršič

Jožica in Janez Grabnar pred lepo obnovljenim Martinovim hramom.

NAŠI KRAJI

priloga dolenjskega lista

17

Naši kraji – Konjsko

Konji so Lojzetu Blatniku povrnili zdravje K

er si težko predstavljamo vas, ki ima v svojem imenu tako nedvoumno omenjen izvor svojega imena v konjih, teh plemenitih, koristnih in po mnenju mnogih najlepših živalih, smo vaščane Konjskega vprašali, če kaj več vedo o izvoru imena svojega kraja z 22 hišami. Nismo kaj dosti izvedeli, smo pa vsaj še pri Blatnikovih našli konje. Imajo jih kar pet: tri kobile posavske pasme in dva prikupna žrebička. Sicer pa tu konjereja ni bila nikoli izrazita.

71-letni Lojze Blatnik se je začel z rejo konj ukvarjati leta 1960, čeprav to ni bila družinska tradicija, a je tako vzljubil konje, da se jim ni nikoli več odpovedal. Še več: v hlevu je imel že tudi 7 konj in prepričan je, da so mu ravno konji pred dobrim desetletjem, ko je zbolel, vrnili zdravje. Takrat ni opustil skrbi za konje, kupil je še eno kobilo in prav delo s konji ga je okrepilo, da je lažje premagal zahrbtno bolezen.

Osemletna kobila Cvetka je 5. maja povrgla žrebeta, šestletna Drina pa 16. V hlevu ima Lojze leto dni staro Mirzo. Na do-

Neža Blatnik je živa legenda Konjskega.

Domači in vaščani se že veselijo njene bližnje stoletnice.

Lojze Blatnik s Cvetko in Drino ter njunima žrebičkoma.

mačiji je tudi povsem obnovljen zapravljivček, lepi komati in druga oprema pričajo o skrbnem rejcu.

Vaščani Konjskega bodo Blatnikovi mami ob njenem stotem rojstnem dnevu gotovo pripravili nepozabno praznovanje. Lojzetova mama, 99-letna Neža Blatnik, je ne le najstarejša vaščanka, temveč tudi najstarejša prebivalka sevniške občine. Mama Neža bere še dobro vidi, saj brez očal, in dobro sliši. Ravno dan pred našim obiskom je bila na operaciji sive mrene v novomeški bolnišnici in se je pohvalila, da zdaj tudi na drugo oko čisto jasno vidi na manjšo stensko uro.

Do 92. leta je še cele dneve delala na njivi, kjer se je očitno najbolje počutila. “Rekla je, da ni ne lačna ne žejna, zato smo ji jesti prinesli kar na njivo,” se spominja Lojze. Potem jo je večkrat zadela možganska kap, a k sreči se je vse dobro steklo. Mama Neža je zelo vedrega značaja, še vedno rada zapoje. Ima 11 vnukov in 13 pravnukov. Seveda je zelo vesela njihove pozornosti ter hvaležna za skrb sina Lojzeta in njegove žene Slavice, ki ji omogočata, da kljub temu da so ji noge precej opešale, živi še dovolj polno življenje. Njen dan se začne ob 8. uri in tudi spat gre okoli osme zvečer, če so pa obiski – teh pa ne manjka, mama Neža ne gre spat “s kurami”. Pravi, da ji zjutraj prav nič ne manjka spanca, da dovolj počiva čez cel dan … Je večkrat na dan po malem, ima raje fižol kot meso, včasih pa spije tudi kozarec cvička iz domačega vinograda v Poganki.

Konjsko, razložena vas v sedlu nižjega hriba ob cesti z Radne proti Telčam, z

nadmorsko višino okrog 330 metrov, se prvič omenja že leta 1178 kot last stiškega samostana. Jeseni 1941 so Nemci razen dveh družin domačine izselili in tu namestili tri kočevarske družine. Od tu je doma kipar Martin Bizjak, ki je umrl 1918. Po globoki gozdnati Konjščanski dolini teče Konjščanski potok, ki ponikne in se pokaže šele v gozdnati grapi nad vzhodnim delom Radne, kjer se pod regionalno cesto Sevnica – Krško izliva v Savo. Pripadajoča zaselka Konjskega sta Artiče v strmini nad Konjskim proti Lazam in Na hribu. Artičani so se šele pred nekaj leti rešili kapnice.

Vaščani so zaposlitev poiskali v okrog 5 km oddaljeni savski dolini, pretežno v sevniških podjetjih; večini pa je kmetovanje dopolnilni vir preživljanja. Konjščani imajo poljščine celo zaščitene z električnim pastirjem, a jih vse bolj opuščajo, češ da za divjad pa ne bodo delali …

Lojze Blatnik je začel je že pred 2. svetovno vojno spoznavati konjerejo in jo vzljubil, ko so bili Blatnikovi, podobno kot še drugi Konjščani izseljeni v Staro cerkev pri Kočevju. “Osem let sem bil pri gozdni furman. S tistim delom in zaslužkom sem tudi obnovil hišo. Zmeraj sem z veseljem in pojoč odšel od doma in se tako tudi vrnil,” pravi Lojze, tretji od petih še živečih otrok te družine; pri Blatnikovih se je rodilo sicer sedem otrok. Če je kakšno slavje, mama Neža najraje zapoje ljudsko Da bi dolgo živeli …. Z Lojzetom sta jo ubrano zapela ob našem slovesu.

Besedilo in fotografije:

ercc PPaa v el PPer er

18 18

NA MLADIH SVET STOJI

priloga dolenjskega lista

Aristel Škrbić, marimbist

Pri štirinajstih že na glasbeni akademiji K

rčan Aristel Škrbić zaradi velikega talenta za glasbo in zanimive življenjske zgodbe gotovo sodi v kategorijo tako imenovanih čudežnih otrok. Ko je pri 10-ih letih začel hoditi v krško glasbeno šolo, si verjetno še nihče ni mislil, da bo kar preskočil srednjo šolo in pri vsega štirinajstih letih sprejet na glasbeno akademijo. To pa še ni vse.

Akademija je namreč v avstrijskem Linzu, zato sta z mamo, ki je vseskozi njegova največja opora na glasbeni poti, lani pripravila kovčke in se preselila čez mejo v Avstrijo.

Njegova zgodba je zanimiva predvsem zaradi tega, ker se je z glasbo začel ukvarjati precej pozno, in še to po naključju. »Do desetega leta me ni preveč vleklo v glasbeno šolo. Takrat mi je oče kupil afriški boben in sem začel razbijati po njem. Ko sem izvedel, da v glasbeni šoli učijo tudi tolkala, sem šel na sprejemni izpit in tako se je vse skupaj začelo,« se spominja 14letnik. Na začetku so ga zanimali predvsem bobni, ki se jih je učil pri Mitji Kuslju, po selitvi glasbene šole v nove prostore in nakupu nekaterih novih inštrumentov pa ga je povsem prevzela marimba. V tolkalski inštrument, ki so ga Afričani uporabljali že pred našim štetjem, se je zaljubil na prvi pogled in po le nekaj mesecih vadbe je za marimbo preživljal po nekaj ur na dan.

precej možnosti in časa za vadbo. Udeleževal sem se tudi poletnih glasbenih šol in na eni izmed njih se je začela moja zgodba o odhodu v Linz,« pove Aristel. Na poletni šoli v Izoli je namreč poslušal različne skladbe za marimbo, še poseben vtis nanj je naredila tista, ki jo izvaja slavni romunski marimbist Bogdan Bacanu. To je bil eden od dveh profesorjev, pri katerih je mladi Krčan želel nadaljevati svoje glasbeno izobraževanje in po spletu srečnih naključij se mu je njegova želja tudi uresničila. Konec lanskega maja je tako v Linzu, kjer Bacanu poučuje, že spoznal oba profesorja, septembra pa se je po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih, le dobra dva meseca zatem, ko je dopolnil 14 let, že vpisal na akademijo.

N a v d u š i l s l aav vnega p rro ofesorja

D o b rro o d e l n i kko o n c e rrtt za marimbo

»Srečo sem imel, da tega inštrumenta ni igralo veliko drugih učencev, zato sem imel

»Odločitev za selitev v Avstrijo zame ni bila težka, saj sem se že pred tem začel za-

Aristel za marimbo povprečno preživi 6 ur na dan, včasih pa na njej “oddela” kar cel delavnik.

Mladi glasbenik upa, da mu bo uspelo diplomirati še pred polnoletnostjo, zatem pa načrtuje podiplomski študij.

nimati, kje bi lahko nadaljeval svoje izobraževanje. Mami je rekla, naj se ne omejujem z bližino doma, ampak naj gledam na to, pri kom bi se rad učil. Ko je profesor rekel, da me bo poučeval, je tudi ona to sprejela kot neke vrste izziv,« je na vprašanje o morebitnih težavah pri selitvi odgovoril Aristel, za katerim je verjetno eno najbolj napornih let v njegovem mladem življenju. Poleg prilagoditve na novo okolje, obiskovanja akademije in vadbe marimbe je namreč vzporedno delal tudi izpite za zadnji razred osnovne šole. Vsak mesec se je tako vračal v Krško in opravljal tudi po tri izpite naenkrat, vendar pa se mu je, kot poudarja za svoja leta zelo zrel in odločen mladenič, to obrestovalo, saj je v tem obdobju na marimbi zelo napredoval.

Naslednji veliki cilj nadarjenega glasbenika je dobrodelni koncert, ki ga bo 18. oktobra pripravil v krškem kulturnem domu. Na njem bodo zbirali sredstva za nakup marimbe, za katero je treba odšteti kar dobrih 15.000 evrov. Aristel upa, da mu bo z vstopnino in donacijami uspelo zbrati potreben denar, saj bo brez lastnega inštrumenta težko še naprej glasbeno rasel, ob tem pa dodaja, da si želi v prihodnosti izpopolnjevati pri eni najbolj znanih marimbistk na Japonskem. Tako kot glasba ne pozna meja se namreč tudi sam noče omejevati, ob tako veliki želji in vloženem trudu pa uspeh prav gotovo ne bo izostal.

Besedilo in fotografije:

Anja An ja KKerin erin

PRI NJIH DOMA

priloga dolenjskega lista

19

Pri kraljici metliške črnine

Žugljevi pripravijo urnik dela M

inuli mesec so na Vinski vigredi v Metliki, eni največjih turističnovinarskih in kulturno-etnoloških prireditev v Sloveniji, okronali drugo kraljico metliške črnine. Silvija Kostelec iz Drašičev je krono predala Simoni Žugelj iz Čuril. Pri Žugljevih se je, odkar so dobili kraljico - pa četudi le vinsko - življenje precej spremenilo.

Na Žugljevi domačiji v Čurilih pri Metliki živijo Simonina stara starša Marija in France, mama Bernarda in oče Andrej ter Simona z bratoma Gregorjem in Mitjo. A četudi je sedemčlanska družina za slovenske razmere nadpovprečno velika, se Žugljevi dobro ujamejo. Stara mama Marija gospodinji in pripravi kosilo, pri katerem se med tednom zberejo vsi razen Simone, ki je študentka 1. letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer turizem. Bernarda se vrne iz službe v črnomaljskem Globusu, fanta pa iz novomeških šol, kjer je Gregor ta mesec končal šolanje za pečarja-keramika, jeseni pa bo nadaljeval šolanje na srednji gradbeni šoli; Mitja pa je končal prvi letnik srednje gradbene šole. Za Andreja je kosilo tudi krajši počitek ob delu na kmetiji, saj je že 23 let čisti kmet. Žugljeva kmetija je že od nekdaj trdna, več generacij je pri hiši tudi vinograd. A včasih sta bila bolj kot vinogradništvo pomembna poljedeljstvo in živinoreja. Pred 33 leti so se pričeli ukvarjati s trsničarstvom, ki se mu še posebej posvečajo zadnjih pet let, ko so ga registrirali kot dopolnilno dejavnost. Posajenih imajo tudi 8.000 trt, kar je veliko za belokranjske razmere. Vendar doma predelajo le toliko grozdja, kot potrebujejo vina za lastne potrebe, ostalo pa

oddajo v Vinsko klet Kmetijske zadruge Metlika.

O t rro o c i o d rraščali aščali med tr trtt a m i Ker je dela na kmetiji veliko, Bernarda in otroci pa imajo obveznosti v službi oz. šoli, pri Žugljevih naredijo tedenski delovni dela, vsak večer pa se še bolj natančno dogovorijo, kaj bodo delali naslednji dan. Andrej manjša dela in tista s traktorjem opravi dopoldne sam, popoldne pa poprimejo skupaj za opravila, pri katerih je potrebnih več rok. Večja dela opravijo ob koncu tedna, ko se zbere vsa družina. Ko pa za trsničarska dela niso dovolj le njihove roke, priskočijo na pomoč še znanci. Žugljevim otrokom ni neznano in pretežko nobeno delo na kmetiji. “Odraščali so ob delu. Že kot dojenčki so vse dneve preživeli z nami. Vzeli smo jih s seboj v vinograd. In danes razumejo, da je za preživetje pač treba delati,” je kratek in jedrnat Andrej.

Je potem čudno, da se je Simona, ki je odraščala med trtami, prijavila na razpis za izbor kraljice metliške črnine? “Že lani so me prepričevali, naj se prijavim, a sem imela maturo. Priznam, da sem imela pred komisijo tremo, ker nisem vedela, o čem me bodo spraševali. Sicer pa nimam strahu pred javnim nastopanjem, saj sem si kot

Simona po kronanju na Vinski vigredi z očetom in mamo.

dijakinja srednje turistične šole nabrala veliko izkušenj - bila sem animatorka, vodnica,” našteva Simona, ki je bila kot odlična dijakinja uspešna na številnih tekmovanjih, tako da je dobila status mlade raziskovalke.

Za krepitev samozavesti je imela torej dovolj priložnosti. Pa tudi splošne razgledanosti, o kateri so jo tudi preizkusili člani komisije, ji ne manjka.

“Ko je Simona povedala, da bo kandidirala za vinsko kraljico, smo jo podprli. Razveselili smo se njenega uspeha, a takoj spoznali, da se bo v družinskem življenju marsikaj spremenilo. Ko obiskuje prireditve, jo spremljava bodisi oba z možem ali pa vsaj eden od naju, saj kot mlada voznica ne sme sesti za volan, če popije kakšen požirek vina. A je zanimivo. Na ta način spoznavamo nove kraje in ljudi,” se nasmehne Bernarda. Stara mama in dedi - Simona je najstarejša od njunih osmih vnukov - pa ob tem zavzdihneta, da se bodo sedaj videli še manj kot doslej.

V Sloveniji je namreč 11 lokalnih vinskih kraljic, princesa in kralj, ki so združeni v slovensko vinsko kraljestvo. Zelo so povezani in ko se v katerem od krajev, kjer kraljujejo, kaj dogaja, povabijo v goste druge člane vinskega kraljestva. Andrej ob tem pravi, da bodo prav zato, ker bodo spremljali Simono, sedaj še bolj skrbno načrtovali delo doma. “Zavedam se odgovornosti tako do študija kot do kraljevskega poslanstva. Ne smem razočarati ne sebe, ne staršev, ne tistih, ki so me izbrali za vinsko kraljico, ne belokranjskih vinogradnikov, ki jih zastopam po Sloveniji,” je odgovorno vzela svojo nalogo Simona, ki ji prav v teh dneh stekleničijo kraljičino vino. A četudi bo do prihodnje Vinske vigredi predstavljala predvsem belokranjska vina, si ne more kaj, da ne bi poudarila, da se pot do dobrega vina prične pri dobri trsni cepljenki.

Besedilo in fotografiji:

Žugljevi: Andrej, Bernarda, Simona, Gregor in Mitja.

Mirjam Bez ek -Jakše Bezek ek-Jakše

20 20

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Majda Povše

Žanina mama M

ajda Povše, Žanina mama, je srečna, da sta si hčerki Sabina in Žana, ki jo ljubkovalno kliče Žani, izbrali prav njo za mamo, če namreč drži, da si otroci izberejo starše. Všeč ji je, kar delata njeni dekleti, če sta ob tem, kar počneta, srečni. »Moja mama je doma iz Bereče vasi, ate pa iz Dolenjec. To je najlepši kraj na svetu.

Tam imam njivo in vrt kot spomin na otroštvo, ki sem ga, predvsem med šolskimi počitnicami, preživljala v tej belokranjski vasici. Ko pridem tja, vse diši tako kot pred leti. Tam sem spet otrok. Kadar pride Žani domov iz belega sveta, mi rada pomaga vrtnariti. Morda tudi zato, da se njena mamica ne bi preveč utrudila (smeh). Žani je bila močno navezana name. Ko je bila otrok, je bila najraje v mojem naročju. Če so jo še tako vabila k sebi, ni šla. Bolj samostojna je postala v puberteti,« pripoveduje.

Rojeni ste v Metliki. »V Metliki sem živela do dvajsetega leta.

Tam se končala osnovno šolo, v Črnomlju pa ekonomsko. V črnomaljski glasbeni šoli sem obiskovala ure klavirja in tam sem se seznanila s Silvestrom Mihelčičem. Kmalu je odkril moj pevski talent. Ko je pripravljala črnomaljska gimnazija Vesele večere, sem večkrat pela. Najbolj sem navduševala gledalce z Mihelčičevo skladbo Pisanice. Z njo sem nastopila tudi na Radiu Ljubljana in še zdaj hranim posnetek, ki so mi ga dali namesto plačila. Pred leti smo z Darkom Vardijanom, mojim sorodnikom, in Ivanom Vrbancem, ki nastopa po Sloveniji v duu TI, ustanovili ansambel, s katerim smo želi

uspehe po Beli krajini. Pozneje sem pela v narodnozabavnem ansamblu Breza, v katerem so bili še Martin Horžan, Boco in Tone Ahac iz Gradca. Pred kratkim smo se razšli.

Bilo je prenaporno. Vaje, nastopi, služba, družina. Toda petju se nisem odpovedala.

Na prireditvi Dajmo malo fušat’, ki jo pripravlja metliški JSKD, sem nastopila s sestro Dragico Končar in njenim možem Marjanom. Matjaž Rus nas je iz Kresnic preimenoval v Sestre.« Poročili ste se, ko ste imeli dvaindvajset let. »Z Darkom Povšetom, ki je v službi pri železnici, honorarno pa dela na Radiu Sraka. 1982. leta sem rodila Sabino, ki je profesorica razrednega pouka v Osnovni šoli Loka. Tudi Sabina se ukvarja s petjem, obe pa igrata violino. Sabina je pela z menoj pri Brezi, zdaj pa večkrat snema pri Marku Pezdircu spremljevalne vokale. Posnela jih je tudi za Ireno Tratnik, ki je poskušala priti s pesmijo Pogrešam te na letošnjo Sloven-

sko popevko. Sabina sodeluje z Žani in vesela sem, da sta dobri prijateljici.« Medijsko veliko bolj izpostavljena pa je Žana. »Žani je po poklicu zdravstvena tehnica.

Po srednji šoli je odšla v Ljubljano. Delala je pri lepotnem kirurgu dr. Fabjanu. Njegova žena je sestrična mojega očeta Karla. Žani si je dala povečati prsi, kar ji je kirurg opravil brezplačno. Za protiuslugo mu je delala Žani reklamo. Žani si je zelo želela imeti večje prsi. Po operaciji je postala veliko bolj samozavestna. Pred tem je bila v službi pri Reševalni, kjer so jo imeli zelo radi. V Celju, kamor se je preselila, je delala v kozmetičnem in frizerskem salonu. To je bilo v času, ko se je pripravljala na nastop na EMI, kjer je spoznala Danija. Ko je bila noseča, je odprla butik s svojo kolekcijo, a ko ji je prostore zalila voda, je lokal zaprla.

Posvetila se je samo glasbi. Piše tudi besedila za risanke, ima veliko nastopov. Nemalo časa ji vzame hčerkica Kiara. Skoraj vsak konec tedna se odpeljem v Celje, da vidim vnukinjo. V moje življenje je prinesla nov smisel.« Ste upokojeni? »Za to sem še premlada. Delam v Belokranjski veterinarski postaji, kjer nadomeščam tajnico. Dneve mi izpolnjuje glasba. Vedno sem jo imela rada. Žani je res dobra v petju R&B, ritem in bluesa, ki pa se pri nas posluša bolj malo. Predvsem pa se od njega ne da živeti. Morala je postati, čeprav nerada, bolj »komercialna«. Še vedno jo ljudje najbolj poznajo po Drugi violini.

Prepričana sem, da ima Žani pred seboj še veliko lepega, da bo še uspešnejša, kajti kar dela, dela s srcem.«

Toni Gašperič

DOMAČE VIŽE

DOBER TEK

1PMFUKF W PCKFNV [FMFOJI HP[EPW 4 UFN PHMBTPN WBN QSJ[OBNP [OJรคBOP DFOP QPMQFO[JPOB QP PTFCJ OB EBO

W KVMJKV รป W BWHVTUV รป t OFPNFKFOP LPQBOKF W WTFI CB[FOJI UVEJ W WPEOFN QBSLV ;PSB t FO PUSPL EP MFUB JO WTJ PUSPDJ EP MFUB W TPCJ [ EWFNB PESBTMJNB PTFCBNB CSF[QMBล OP CJWBOKF [BKUSL JO LPQBOKF t PUSPDJ EP MFUB QPQVTUB t PUSPDJ EP MFUB QPQVTUB %PQMBล JMB QP SFEOFN IPUFMTLFN DFOJLV PTUBMJ QPQVTUJ TF J[LMKVล VKFKP

t ร F WFEOP #JPUFSBQJKB QP NFUPEJ ;EFOLB %PNBOล Jล B 1SPTJNP EB UB PHMBT QSFEMPรคJUF OBร J IPUFMTLJ SFDFQDJKJ

1SJWPร ว JUF TJ PTWFรคJUFW W SB[LPร KV [ESBWJMOJI UFSNBMOJI WSFMDFW 5FM BMJ & NBJM JOGP!U UPQPMTJDB TJ XXX UFSNF UPQPMTJDB TJ

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

23

Ups, poletje – nič še ni zamujenega Ups, poletje je eden od programov v Termah Šmarješke Toplice. Že ime pove, da je treba ujeti možnosti, ki nam jih nudijo, in te so seveda usmerjene v lepo telo in zdrav videz, ki se poleti razgali v celoti. Kako tik pred vrhuncem poletja doseči v sorazmerno kratkem času vidne rezultate in se brez skrbi pojaviti v kopalkah? Na to dajejo odgovor strokovnjaki v Termah Šmarješke toplice.

Mateja Jurečič je terapevtka, ki skrbi za različne masažne tretmaje telesa. Sedaj, ko se je treba znebiti celulita in odvečnih blazinic, je še najbolj izpostavljen t.im. Body Wrapping program s cimetom forte ter AHA kremo. Gre za tretma, kjer je celo telo premazano s kremo Cimet forte AHA, nato pa terapevtka premazano telo še povije v folijo. Po 30 minutah počivanja odstrani folijo, telo pa namaže še Lipo-drain kremo. Ta postopek pospeši delovanje limfnega sistema, intenzivira se razgradnja maščob, toksinov in pospeši se odvajanje vode. »Že po prvem tretmaju so rezultati vidni, saj stranke izgubijo 2 do 4 centimetre,« pojasni Mateja Jurečič. Celoten postopek traja eno uro, priporočljivo je, da se vsaj dve uri po tem ne prhamo, ne kopamo, ne sončimo (naravno ali v solariju) in da ne gremo v savno. Tako bodo učinki še boljši. Trajnejši rezultat je mogoče doseči po najmanj petih tretmajih in seveda ob upoštevanju zdravega načina življenja – pravilnega prehranjevanja, potrebnega je veliko gibanja in nujno je uživati veliko tekočine.

Sicer pa v Termah Šmarješke Toplice omogočajo še druge oblike nege telesa, ki so namenjene oblikovanju.

Drenažna maska za telo tudi zmanjšuje obseg in topi maščobne blazinice. Masko terapevtka pokrije s folijo in stranka počiva 45 minut. Sledi tuširanje in premaz z mandljevim oljem. Brez masaže traja postopek eno uro, z masažo pa uro in pol.

Drenažna maska za telo lahko pomaga na »kritičnih« predelih - pri ženskah noge, pri moških trebuh.

Pospešuje razstrupljanje – maska je na določenem predelu 30 minut, sledi prhanje in nato masaža celotnega telesa.

Za telo je izjemno pomemben piling, saj ta odpre pore in koža intenzivneje sprejema hranljive snovi. Wine terapy ali sanjarjenje v dvoje nudi vinski piling, po prhanju pa sledi maska, imenovana medeni dotik.

In na koncu še masaža celotnega telesa.

Postavo pa v Termah Šmarješke Toplice oblikujejo tudi z Beauty tek aparatom. Deluje na osnovi mikrotoka, kar pomeni, da zaznava stanje tkiva in to informacijo pošlje v računalnik. »S tem aparatom oblikujemo stegna, trebuh, roke, prsi … Dragocen je tudi pri obdelavi obraza, saj zmanjšuje povešenost obraza, zmanjšuje gubice … Z Beauty tekom izboljšujemo prekrvavitev in spodbujamo delovanje celic. Pri tem uporabljamo posebno kremo, imenovano elektrolit,« pripoveduje Mateja Jurečič. Po Beauty tek tretmaju je treba uživati veliko tekočine, naša terapevtka priporoča zeleni čaj ali čaj iz kopriv, predvsem pa vodo. “Ob tem tretmaju priporočamo tudi intenzivno gibanje - kolesarjenje, hojo itd.

Koliko tretmajev je potrebnih, je odvisno od stanja kože in problemov, s katerimi se srečujemo, kar seveda oceni strokovnjak. Ni se nam treba bati poletja, kajti učinkovitih načinov, da uredimo svojo postavo, je veliko.

L. J.

Mateja Jurečič

VRTNARSKI KOTIČEK

3B[NJÝMKBUF P OBLVQV BMJ QSFOPWJ EPNB BMJ TUF [ NJTMJNJ äF QSJ QPMFUKV JO MFUOFN EPQVTUV ƎF CJ SBEJ QPMFUOF NFTFDF J[LPSJTUJMJ [B OBLVQ BMJ VSFEJUFW TWPKFHB EPNB BMJ [B VäJWBOKF OB [BTMVäFOFN EPQVTUV TP WBN W /-# OB WPMKP /-# 4UBOPWBOKTLJ JO /-# 0TFCOJ LSFEJUJ ; OKJNJ MBILP J[QPMOJUF äFMKP TFCJ BMJ ESVHJN BMJ QB TJ [HPMK [BHPUPWJUF OFLBK HPUPWJOF 0CJŘBKOP UBLP QSJ OBLVQV TUBOPWBOKB LPU UVEJ QSJ SB[OJI WFŘKJI PCOPWJUWFOJI EFMJI OF HSF CSF[ TUBOPWBOKTLFHB LSFEJUB 7 /-# JNBUF [EBK OB WPMKP BLDJKTLP QPOVECP TUB OPWBOKTLJI LSFEJUPW LJ KF QPEBMKÝBOB EP KVMJKB 1PMFH VHPEOJI QPHPKFW OBKFNB LSFEJUB TP W /-# OB WPMKP USJKF SB[MJŘOJ BLDJKTLJ QBLFUJ T QSJWMBŘOJNJ PCSFTUOJNJ NFSB NJ ėF TF CPTUF PEMPŘJMJ [B OBKFN TUBOPWBOKTLFHB LSFEJUB QPIJUJUF LFS PCTUBKB UVEJ NPäOPTU QSFEŘBTOFHB [BLMKVŘLB BLDJKF "LDJKTLB QPOVECB /-# 4UBOPWBOKTLJI LSFEJUPW WFMKB [B LSFEJUF [ PEQMBŘJMOP EPCP EP MFU JO [OFTLPN LSFEJUB OBE &63 ŘF JNBUF PEQSU TWPK PTFCOJ SBŘVO W /-# BMJ QB HB CPTUF PC OBKFNV LSFEJUB PEQSMJ JO OBOK QSFOFTMJ TWPKF PTFCOF EPIPELF UFS PC OBKFNV LSFEJUB TLMFOFUF äJWMKFOKTLP [BWBSPWBOKF LSFEJUPKFNBMDB QSJ /-# 7JUJ äJW MKFOKTLJ [BWBSPWBMOJDJ

4LMFOJUFW äJWMKFOKTLFHB [BWBSPWBOKB LSFEJUPKFNBMDB ÇJWMKFOKF KF OFQSFEWJEMKJWP PCEPCKF PEQMBŘFWBOKB LSFEJUB QB KF EPMHP [BUP KF TLMFOJUFW äJWMKFOKTLFHB [BWBSPWBOKB [B ŘBT PEQMBŘFWBOKB LSFEJUB WTFLBLPS QSJQPSPŘMKJWB TBK TF W QSJNFSV OBTUBOLB [BWBSPWBMOFHB EPHPELB EPMH QPSBWOB [ OBTMPWB [BWBSPWBMOF QPMJDF UBLP EB ESVäJOB JO EFEJŘJ [ EPMHPN OJTP PCSFNFOKFOJ

KF QPU EP /-# 0TFCOFHB LSFEJUB IJUSB JO FOPTUBWOB ;B TUSBOLF /-# LJ WTBK ÝFTU NFTFDFW QSFKFNBUF QMBŘP BMJ QP LPKOJOP OB /-# 0TFCOJ SBŘVO JO QPTMVKFUF [ WTBK FOP /-# 1MBŘJMOP LBSUJDP TNP QSJQSBWJMJ QPTFCOP QPOVECP /-# 0TFCOJI LSFEJUPW ėF TF PHMBTJUF W LBUFSJ LPMJ /-# 1PTMP WBMOJDJ KF MBILP [OFTFL EP &63 OB WBÝFN SBŘVOV äF JTUJ EBO ;B WJÝKJ [OFTFL QB TF PHMBTJUF W QPTMPWBMOJDJ LJ WPEJ WBÝ PTFCOJ SBŘVO 7FŘ JOGPSNBDJK WBN KF OB WPMKP OB TQMFUOJI TUSBOFI XXX PTFCOJLSFEJU TJ JO XXX TUBOPWBOKTLJLSFEJU TJ BMJ W WBÝJ OBKCMJäKJ QPTMPWBMOJDJ /-# 6SFTOJŘJUF TJ äFMKF JO VäJWBKUF QPMFUKF # # "& &

/BKFN TUBOPWBOKTLFHB LSFEJUB

1PTFCOB QPOVECB [B ESVäJOF %SVäJOF JNBUF PC OBKFNV /-# 4UBOPWBOKTLFHB LSFEJUB QPTFCOF VHPEOPTUJ 7 QSJNFSV LP WFŘ LSFEJUPKFNBMDFW TPŘBTOP OBKFNB LSFEJU [B JTUJ OBNFO TF WTBLFNV PE LSFEJUPKFNBMDFW [NBOKÝB WJÝJOB TUSPÝLPW PEPCSJUWF LSF EJUB )LSBUJ KF WTFN LSFEJUPKFNBMDFN PNPHPŘFO OBKFN LSFEJUB QP FOPUOJ PCSFTUOJ NFSJ TUSPÝLJ NPSFCJUOF DFOJUWF OFQSFNJŘOJO QB TF NFE OKJNJ QPSB[EFMJKP /-# OVEJ UVEJ QPTFCFK VHPEOF QPHPKF [B OPWF TUSBOLF o ESVäJOTLF ŘMBOF LSFEJUPKFNBMDFW

! ! % ) !# $% % % !' $ # % "! # * # % $' %!' $ ' ! ! !$ ! "!$' % $ &" !$% * ! $ # '$ ! ' $ $'! + ' $

/BKFN PTFCOFHB LSFEJUB 5VEJ QPŘJUOJDF OB NPSKV W HPSBI BMJ UPQMJDBI BMJ WFŘKJ OB LVQ LJ HB äF EBMK ŘBTB OBŘSUVKFUF TP MBILP VSFTOJŘMKJWJ TBK

""" !

) !+ !$% ! "# , $ ) &, #&+ $ # % "! $ $ "! !

! % !# ! % ' + "!$ !' $" % $%# ((( $% !' $ # % $ % ! $ *% '

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

25

POTROĹ NIĹ KI KREDITI

Ko v Ĺžepu ni denarja, potrebe pa obstajajo V trenutku, ko so Ĺželje ali potrebe po zapravljanju denarja veÄ?je od stanja na tekoÄ?em raÄ?unu, se zastavi vpraĹĄanje, kaj storiti. ÄŒe Ä?lovek potrebuje nov pralni stroj, na primer, zagotovo ne bo razmiĹĄljal o tem, ali ga bo kupil takoj ali Ä?ez pol leta, Ä?e gre za nov kos pohiĹĄtva, raÄ?unalnik, avtomobil ali sanjske poÄ?itnice v daljnih krajih, pa o nakupu velja razmisliti. V vsakem primeru, ko nekaj potrebujemo, a za to nimamo dovolj denarja, se pojavi moĹžnost, da pri kateri od bank najamemo potroĹĄniĹĄki kredit.

Prednost potroĹĄniĹĄkih kreditov je v tem, da kreditojemalec relativno hitro pride do denarja, Ä?eprav se bo le v redkih primerih lahko izognil temu, da mu ne bo treba izpolnjevati posebne vloge o zaposlitvi in prihodkih. Tu se pri marsikomu zgodba zaplete, kajti veliko ljudi ima sluĹžbe le za doloÄ?en Ä?as in ti morajo zadnjo anuiteto vrniti pred iztekom pogodbe o zaposlitvi, pri Probanki celo dva meseca prej. Poleg tega se stranka ne more obvezati za neomejen meseÄ?ni obrok, temveÄ? lahko odplaÄ?ilu kredita nameni od tretjine do polovice meseÄ?nega dohodka, a ji mora ostati vsaj minimalna plaÄ?a, to je 453 evrov, so pojasnili v Novi KBM. Branko Spruk iz UniCredit Banke pa je k temu dodal ĹĄe to, naj se kreditojemalec zaveda, da se lahko v Ä?asu odplaÄ?evanja kredita pojavijo tudi nepredvideni stroĹĄki, zato je dobro, da se ne odloÄ?i za najviĹĄji moĹžni meseÄ?ni obrok.

K a j Ä?Ä?e e o sstt a n e ĹĄ b rre ez sluĹžbe?

V Ä?asih, ko pravzaprav nihÄ?e ne ve, koliko Ä?asa bo ĹĄe imel zaposlitev, tudi tisti, ki imajo pogodbe za nedoloÄ?en Ä?as, ni slabo, Ä?e vemo, kaj nas Ä?aka v primeru, da izgubimo sluĹžbo. NataĹĄa CrnkoviÄ? iz Hypo Alpe Adria banke je povedala, da ob sklenitvi kreditne pogodbe strankam ponudijo tudi zavarovanje za primer brezposelnosti, kar pomeni, da ob izgubi zaposlitve kreditojemalec lahko izkoristi moratorij na odplaÄ?evanje glavnice do pol leta, obresti pa v tem Ä?asu poravna zavarovalnica, pri kateri sklene zavarovanje. Tudi Ä?e kreditojemalec nima tega zavarovanja, je najboljĹĄe, da se v primeru izgube zaposlitve oglasi v banki, kjer bodo poskuĹĄali najti ustrezno reĹĄitev, je povedala UrĹĄka Ĺ obar iz NLB, vse banke poudarjajo, da je najslabĹĄe, Ä?e stranka ne plaÄ?uje obveznosti, njim pa ne sporoÄ?i, da je kaj narobe.

Koliko Ä?asa bo kreditojemalec vraÄ?al denar, je odvisno od situacije, v kateri se je znaĹĄel, je pa res, da pri potroĹĄniĹĄkih kreditih veljajo omejitve, in sicer je pri veÄ?ini bank (NLB, Nova KBM, Hypo Alpe-Adria Bank, Probanka) potroĹĄniĹĄki kredit mogoÄ?e najeti za najveÄ? osem let, v UniCredit Banki pa celo za 10 let. V primeru najema namenskega kredita bo stranka lahko pridobila veÄ? denarja in si izpogajala daljĹĄo odplaÄ?ilno dobo, vsekakor pa bo v tem primeru banka zahtevala raÄ?un ali predraÄ?un za nakup dobrin ali plaÄ?ilo storitev, je povedala NataĹĄa Derganc Ĺ tajdohar iz Pro-

I n ffo o rrm m a t i v n i i z rra aÄ?uni Pred odloÄ?itvijo pri kateri banki bi vzeli kredit, se velja o pogojih dobro pozanimati. Prvi korak lahko naredimo Ĺže doma, saj vse banke na svojih spletnih straneh objavljajo podatke o kreditih, kar pa je najpomembnejĹĄe, poleg imajo tudi posebne obrazce, informativne izraÄ?une, ki hitro pokaĹžejo, koliko nas bo stala storitev. Razlike znajo biti precejĹĄnje, sploh pri stroĹĄkih odobritve in pri zavarovanju, s tem, da se vÄ?asih splaÄ?a s ponudbo ene banke stopiti ĹĄe do druge, kjer na podlagi ugodnejĹĄega izraÄ?una ponudijo boljĹĄe pogoje, povsod pa ugodnejĹĄi pogoji veljajo za komitente banke.

A..

J. A

4530Ă€&, 4530Ă€&, ;"7"307"/+" 0%0#3*57& 7 &73*) 7 &73*)

#"/,"

0#3&45/" .&3"

/-#

N &63*#03

1SPCBOLB

N &63*#03

6OJ$SFEJU #BOL /PWB ,#. )ZQP "MQF "ESJB #BOL

banke, NLB in Hypo Alpe Adria banka pa bosta v primeru namenskega kredita denar nakazali kar na raÄ?un prodajalca.

Vsekakor je vsak kredit individualna pogodba med banko in stranko, zato lahko zapiĹĄemo le okvirno, da bo najviĹĄji znesek kredita lahko znaĹĄal od 20 tisoÄ?akov (UniCredit banka) do 30 tisoÄ?akov (Nova KBM, Probanka), kot Ĺže reÄ?eno, pa bodo povsod natanÄ?no pogledali kreditno sposobnost stranke. Tudi zavarovanje je odvisno od statusa prosilca, v veÄ?ini primerov bo dovolj zavarovanje pri zavarovalnici, si pa banke pridrĹžujejo pravico, da zahtevajo tudi kakĹĄno dodatno obliko zavarovanja (vinkulacijo police Ĺživljenjskega zavarovanja v korist banke do dokonÄ?nega poplaÄ?ila kredita ali solidarno poroĹĄtvo). Vsekakor se je treba zavedati, da banke ne delujejo po principu BoĹžiÄ?ka ali dedka Mraza, kdor si je denar pri njih izposodil, ga bo moral tudi vrniti, ob tem pa velja omeniti tudi to, da bo zavarovalnica, ki je doloÄ?en kredit zavarovala, banki res poplaÄ?ala, Ä?e ne bo mogel kreditojemalec, vendar bo potem denar od njega izterjala.

&0.

.&4&Ä—/* 0#30, 7 &73*)

N &63*#03

N &63*#03

OPNJOBMOP

7 UBCFMJ TP JOGPSNBUJWOJ J[SBÇ VOV CBOL OB EBO BMJ KVOJK [B FWSPW QPUSPĂ?OJĂ?LFHB LSFEJUB LJ CJ HB LPNJUFOU PEQMBÇ FWBM QFU MFU P[JSPNB NFTFDFW

AVTO TIMES KATERA JE MOJA NAJLJUBŠA BANČNA POSLOVALNICA? MOJ MOBILNIK! Uporaba mobilnih telefonov je v zadnjem desetletju skokovito narasla. Mobilnik pa se v zadnjem času uveljavlja tudi pri opravljanju različnih bančnih storitev.

Mednje med drugim sodijo mobilna banka, možnost brezgotovinskega plačevanja z mobilnikom - Moneto ali pa prejemanje SMS sporočil o stanju in prilivih na osebni račun.

Priročna mobilna banka Možnost kadarkoli in kjerkoli spremljati stanje in promet na osebnem računu in pooblaščenih računih ter porabo s plačilnimi karticami z odloženim plačilom in z Moneto pride prav še posebej tistim, ki so stalno v gibanju. Pri tem potrebujejo le mobilnik s spletnim brskalnikom z dostopom do interneta. Tovrstno storitev Nova KBM nudi v okviru mobilne banke mBank@Net. Pristop in uporaba mBank@Net-a sta za komitente Nove KBM brezplačna.

Nikoli brez denarja, če tudi brez denarnice Parkomat, samopostrežni avtomat, nakup jutranje kave, kosilo ... lahko predstavljajo problem, če denarnico pozabimo doma. Težavo lahko reši mobilnik. S storitvijo Moneta je mogoče plačevati na več kot 6.900 plačilnih mestih po Sloveniji (Moneta Avtomati, Moneta Terminali, Moneta Internet, Moneta v Telefonski prodaji, polnjenje predplačniškega računa, nakup M-vstopnice, Moneta SMS). Deluje na vseh vrstah mobilnikov, uporabljajo pa jo lahko vsi Mobitelovi in Debitelovi naročniki, Mobiuporabniki ter komitenti Nove KBM in PBS, od junija pa tudi Si.mobilovi naročniki. Moneto pri Novi KBM banka odobri brezplačno. Prav tako banka ne zaračunava nadomestila za njeno uporabo, plačuje se le cena uspešno izvedene transakcije oz. stroška klica na Moneta Terminalih in Moneta Avtomatih po ceniku izbranega mobilnega operaterja. Z Moneto pri Novi KBM se lahko plačuje neposredno z osebnega, poslovnega ali pooblaščenega računa z odloženim plačilom enkrat mesečno, z enim mobilnikom pa se lahko

plačuje z več različnih računov. Primerna je tudi za plačila večjih zneskov, saj mesečno porabo banka prilagodi posamezniku. Pregled in nadzor nad porabo se lahko spremlja preko sporočil SMS (Moneta na 1919) ali spletne banke Bank@Net in mobilne banke mBank@Net. Za varnost je poskrbljeno z varnostno kodo PIN za Moneto, v primeru izgube ali kraje mobilnika pa se lahko Moneto vklopi na drugem mobilniku.

Pregled nad porabo z SMS-om Ko v bližini ni bankomata ali dostopa do interneta, je porabo na osebnem računu na hitro mogoče pogledati tudi prek SMS-a. Svojim uporabnikom Nova KBM nudi storitev SMS – Sporoči Mi Stanje. Ob naročilu storitve sami določijo pogostost in čas prejemanja SMS obvestil na svoj mobilni telefon: dnevno, tedensko, mesečno, ob izbranih urah ali ob vsaki spremembi stanja. Pristop k storitvi je brezplačen, plača se le prejeti SMS (SMS o stanju stane 0,05 EUR, SMS o prilivu pa 0,06 EUR).

Sodobne bančne poti nemalokrat olajšajo življenje in prihranijo čas, za to pa je potrebna sodobna banka s posluhom za zgodbe in cilje svojih komitentov – Nova KBM. Janez Stajnko, direktor sektorja sodobnih prodajnih poti v Novi KBM: »Mobilni telefon je postal naš nepogrešljivi spremljevalec. V Novi KBM sledimo sodobnim trendom in vedno več storitev prilagajamo uporabi na mobilnikih. mBank@Net je nov člen v naboru naših uporabnih in priročnih storitev, ki izkoriščajo tehnične možnosti in udobnost mobilne telefonije.«

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

27

NAMESTO GREZNIC BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE

Za čisto in zdravo okolje Biološke čistilne naprave so nadomestek greznice. Iz njih lahko spuščamo očiščeno vodo nazaj v okolje, iz klasičnih greznic pa je izpust prepovedan. »Nove greznice morajo biti zaprt sistem - iz njih se ne sme več spuščati gospodinjskih odpadnih voda nazaj v okolje, to pa pomeni velike stroške praznjenja greznic,« pojasnjuje Zdravko Skubic iz Ivančne Gorice, direktor podjetja Armex Armature.

To podjetje prodaja male biološke čistilne naprave in ponuja dva tipa bioloških čistilnih naprav: Wirbell in SBR. »Te biološke čistilne naprave so široko uporabne. So različno velike oz. zmogljive in segajo že od samo dveh uporabnikov - torej za manjšo stanovanjsko hiši - pa vse do priključka 220 enot, to je pa že cela vas.« Gre za popolno biološko razgradnjo, torej za dosleden posnetek iz narave, le da je proces spodbujen z dodatnim vpihovanjem zraka. Seveda pa mora biti biološka čistilna naprava za delovanje priključena na elektriko. Iz bioloških čistilnih naprav pride do 99 odst. očiščena voda. Ta sicer ni kemično obdelana, jo pa z dodat-

no opremo za dezinfeciranje lahko uporabljamo za zalivanj vrtov itd.

Vzdrževanje bioloških čistilnih naprav je enostavno – enkrat letno je treba izprazniti zbiralni prekat, enkrat letno pa jo servisirati. Stroški obratovanja biološke čistine naprave so na letni ravni okoli 250 evrov na družino (električna energija, praznjenje in servis).

Biološka čistilna naprava je locirana blizu stanovanjske hiše. Pomembno je, da se jo vgradi v zemljo in tako ne zaseda dragocenega prostora na dvorišču ali vrtu. Tako imenovana povozna izvedba predvideva celo vkop naprave pod dovozno pot. Podjetje Armex Armature je edino na našem tržišču, ki nudi plastične rezervoarje tudi v povozni izvedbi. Povprečna cena biološke čistilne naprave je okoli 3500 evrov, življenjska doba rezervoarja pa je do 50 let.

Biološke čistilne naprave so prava rešitev za območja, kjer ni ustrezne komunalne ureditve, torej zunaj mestnih središč oz. na podeželju. Na takih območjih se za to rešitev odločajo tako rekoč vsi lastniki

Biološka čistilna naprava.

novih stanovanjskih objektov. Po izkušnjah Zdravka Skubica je vse več zanimanja za biološke čistilne naprave tudi pri lastnikih starejših stanovanjskih hiš. In tudi pri teh se najde ustrezna in kakovostna rešitev.

Varovanje narave in urejenost bivalnega okolja sta vse pomembnejša elementa v kvaliteti življenja. Zdravko Skubic je zadovoljen, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pri tem svetuje in pomaga reševati probleme.

L. J.

28 28

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

AKCIJA DOLENJSKEGA LISTA IN STUDIA AKTIVITA

Zadovoljne ob zaključku akcije Akcija Dolenjskega lista in Studia Aktivita, ki smo jo predstavili pred dobrima dvema mesecema, je zaključena. 36-letna Damjana Gorenc iz Šentjerneja ter 30-letna Saša Cunk iz Gabrja, ki sta bili srečni izbranki, sta danes videti precej drugače kot na začetku. To opazijo njihovi znanci, prijatelji, to pa dokazujejo tudi posnetki, narejeni pred začetkom njune preobrazbe.

Ob zaključku so vse tri – Saša, Damjana in Nada Ovniček, lastnica Franšize Aktivita in njuna svetovalka – obujale spomine na premagovanje začetnih ovir, spomnile so se veselja ob prvih rezultatih, pa tudi kriznih trenutkov, ki spremljajo tako preobrazbo. Pogovor poteka ob zdravih dobrotah - na krožniku so jabolka in sveže češnje, nabrane na domačem vrtu. Ob pravilnem prehranjevanju in rednem gibanju bosta dolgoročno ostali vitki in zdravi, pravi Nada, pri njej pa se bosta razvajali in lepšali še kako drugače, saj jima omogoča tudi zanimiv in preizkusa vreden laserski lifting obraza, manikuro itd. »Zadovoljne smo vse tri,« pravi Nada Ovniček, hkrati pa doda, da sta se tako Damjana kot Saša srečevali tudi z nekaj težavami. Pojasni, da se vsako telo po svoje odzove na preobrazbo, ki je tesno povezana z zdravim načinom prehranjevanja, gibanjem in pripadajočim tretmajem. »Pomembna je motivacija, zato sem po temeljitih pogovorih in ocene stanja telesa skupaj s kandidatkama našla najprimernejše rešitve. Na osnovi teh smo dosegle odlične rezultate, najpomembnejše pa je, da so te dolgoročne,« pojasni Nada Ovniček. »Ko pogledam moj trebuh pred terapijo in današnji rezultat, sem lahko zares zelo zadovoljna. Kar pozabila sem, da je bil tisti trebuh s slike moj. Ko pa napreduješ, želiš še več in še bolje - v moje primeru bi bil to popolnoma raven trebuh. Toda tega pa le nisem mogla doseči, ker sem težje sprejemala terapijo s kavitacijo,« pojasni Saša, mlada mama dveh otrok. »Zelo sem zadovoljna, da imam sedaj dobro oblikovano telo,

Še posnetek na stezi, kjer sta Damjana in Saša naredili veliko kilometrov. Med njima je Marija Krnc Kogovšek z Dolenjskega lista, ki je - skupaj s Studiom Aktivita - organiziral akcijo oblikovanja telesa.

da sem se znebila grdega trebuha in da je celo predel okoli vratu lepši, brez odvečnega podbradka.« Nada pojasni, da ima Saša zelo občutljivo kožo, zato terapije s kavitacijo, ki je sicer zelo učinkovita in pri večini njenih strank zelo dobro sprejeta metoda raztapljanja maščobe, žal ni dobro prenašala. Zato je od predvidenih osem tretmajev imela le štiri. Toda že to je zadoščalo, da je danes s svojo podobo zadovoljna. Seveda je celotna terapija zajemala kombinacijo večih metod. Izjemno pomembna sta samodisciplina in skrb za pravilno in zdravo prehranjevanje; v tem času je tudi njena družina privzela zdrav način prehra-

njevanja, kar je še dodaten uspeh. Saša tudi redno telovadi, zanjo so še posebej pomembne vaje za krepitev trebušnih mišic. »Ne smemo pozabiti, da sta najpomembnejša samospoštovanje in pravilen odnos do svojega telesa,« doda Nada.

Damjana bo z načinom, ki ga je osvojila v Aktiviti, nadaljevala. »Nekaj kilogramov sem že izgubila, do cilja, ki sem si ga zastavila, pa jih moram še pet,« pravi. Vse oblike tretmajev je dobro sprejemala, se

Damjana in Saša sta zadovoljni – vitkejši sta, pa tudi bolj vitalni, saj sta osvojili nov način življenja z več gibanja in bolj zdravo prehrano.

POSEBNA PRILOGA

Saša Cunk

priloga dolenjskega lista

29

Damjana Gorenc

previdno in pravilno prehranjevala in začela v tem času tudi teči. »Moj cilj je prihodnje leto preteči mali maraton, se pravi 21 kilometrov; prvi preizkus, tek v Metliki, sem dobro prestala in sedaj grem naprej.« Zadovoljna je, ker se je njeno telo opazno pomladilo in spet dobiva lepo obliko. V tej smeri bo, kot je večkrat poudarila, nadaljevala.

Zgovorno je bilo vprašanje kolega, »ali tam, kamor hodi, sprejemajo tudi moške«. Tako spontane iskrene pohvale dajo človeku

moč, da se spopade tudi s kriznimi trenutki; moč in spodbudo pa jima je dajala tudi Nada, saj sta Damjana in Saša povedali dejali, da je odlična motivatorka. »Glede na to, da je Damjana napredovala malo počasneje, kot sva obe pričakovali in da še nekaj simptomov kaže na morebitne težave s ščitnico, je dosegla odlične rezultate. Pomembno je, da se je zaveda lastne odgovornosti,« pravi Nada in doda, da, če smo zadovoljne, ko se pogledamo v ogledalo, se dobro poču-

timo in težave lažje rešujemo. Marija Krnc Kogovšek z Dolenjskega lista je čestitala vsem trem, Nadi Ovniček in Saši ter Damjani in dodala, da so na Dolenjskem listu zadovoljni, ker sta zadovoljni tudi srečni izžrebanki. »Naše bralce želimo razveseljevati in jim vedno znova ponuditi kaj koristnega, zdravega in dobrega, kot je bila akcija s Studiom Aktivita.«

L. J.

SAŠA TREBUH PREJ; SAŠA TREBUH PO TRETMAJU Razlika je očitna: tak je bil trebuh na začetku, danes pa je slika povsem drugačna.

DOMAČE VIŽE

*[LPSJTUJUF NPŘ TPODB ;BSBEJ PNFKFOJI [BMPH JO WFEOP WJÝKJI DFO GPTJMOJI HPSJW TPOǏOB FOFSHJKB WFEOP CPMK QSJEPCJWB OB QPNFOV 4PODF KF QSBLUJǏOP OFJ[ǏSQFO WJS PCOPWMKJWF FOFSHJKF LJ KF CSF[QMBǏOP OB SB[QPMBHP WTF MFUP 7 QPWF[BWJ [ NPEFSOJNJ WBSǏOJNJ PHSFWBMOJNJ TJTUFNJ KF OKFOP J[LPSJÝǏBOKF OF TBNP FLPMPÝLP TNJTFMOP BNQBL UVEJ J[SFEOP VEPCOP ;BSBEJ WJTPLPLBLPWPTUOJI NBUFSJBMPW JO QPTUPQLPW J[EFMBWF [BHPUBWMKBKP 8FJTIBVQUPWJ TQSFKFNOJLJ TPOǏOF FOFSHJKF WJTPLF TPMBSOF EPCJULF QSFLP DFMFHB MFUB 6TNFSKBOKF L J[LPSJÝǏBOKV PCOPWMKJWJI WJSPW FOFSHJKF LBäF OB PEHPWPSFO PEOPT EP OBÝFHB PLPMKB LJ TF HB WFEOP CPMK [BWFEBKP UVEJ MBTUOJLJ JOEJWJEVBMOJI TUBOPWBOKTLJI PCKFLUPW 1FSGFULUOB UFIOJLB JO WJTPLJ t ;B EPTFHBOKF EPCSJI UPQMPUOJI EPCJULPW UVEJ QSJ OJ[LJI [VOBOKJI J[LPSJTULJ WBN [BHPUBWMKBKP TPMBSOP FOFSHJKP [B EFTFUMFUKB UFNQFSBUVSBI TP LPMFLUPSKJ EPCSP UPQMPUOP J[PMJSBOJ 5FSNPJ[PMBDJKTLJ EPMHP

LP W QPMFUOJI NFTFDJI OJ PEKFNB UP QMPUF KF PCSBUPWBMOB WBSOPTU W DFMPUJ [BHPUPWMKFOB 1PMFH UFHB NFBOESBTUJ DFWOJ J[NFOKFWBMOJL [BHPUBWMKB UVEJ CSF[IJCOP PE[SBǁFWBOKF TJTUFNB

NBUFSJBM KF CSF[ P[POV ÝLPEMKJWJI TOPWJ JO ÝǁJUJ QSFE J[HVCBNJ [BSBEJ 4BNP TVIJ LPMFLUPSKJ MBILP FGFLUJW PIMBKBOKB OP J[LPSJÝǁBKP TPOǁOP FOFSHJKP %B *OPWBUJWOB UFIOPMPHJKB BCTPSCFSKFW CJ EPTFHBMJ ǁJN WJÝKF UPQMPUOF EPCJULF QSFEQPHPK [B WSIVOTLF TPMBSOF EP UFLPN DFMFHB MFUB KF OPUSBOKPTU OBÝJI CJULF *OPWBUJWOB UFIOJLB JO J[SFEOP 44& VǁJOLPWJUP [BÝǁJUFOB QSFE WMBHP LBLPWPTUOB PCEFMBWB TP HBSBODJKB [B 0SPÝFOP TUFLMP CJ OBNSFǁ PCǁVUOP [NBOKÝBMP VǁJOLPWJUPTU JO [OJäBMP PQUJNBMOF TPMBSOF EPCJULF MFUOJ UPQMPUOJ EPCJUFL t 1SFEQPHPK [B WJTPLF J[LPSJTULF KF WJTPLP TFMFLUJWOJ WFǁTMPKOJ BCTPSQ t 1MBWBKPǁF WMFäBKFOP TPMBSOP TUFLMP DJKTLJ OBOPT .JSPUIFSN 5BLP TF KF [BUFTOKFOP T TQFDJBMOJN UFTOJMPN [B QSJEPCJWBOKF UFSNBMOF FOFSHJKF J[ UFNQFSBUVSOP PCTUPKOF HVNF QPMFH EJSFLUOFHB TPOǁOFHB TFWBOKB &1%.

PQUJNBMOP J[LPSJTUJ UVEJ EJGV[OP t 7 PLWJS J[ "MV QSPm MPW JOUFHSJSBO TWFUMPCP W PCMBǁOFN WSFNFOV QBUFOUJSBO TJTUFN VUPSPW [B PEWPE .PESJLBTUJ TJKBK QPWSÝJOF CJTUWFOP OKBWBOKF QSFQSFǁVKF WEJSBOKF WMBHF *[KFNOB LBLPWPTU NBUFSJBMPW JO EPQSJOFTF L IBSNPOJǁOFNV DFMP W J[PMBDJKTLJ NBUFSJBM JO PCNPǁKF PCEFMBWF EPMHB äJWMKFOKTLB EPCB LVQOFNV WUJTV BCTPSCFSKB 7SIVOTLJ NBUFSJBMJ JO J[SFEOP LBLP t ;B QPWF[BWP NFBOESBTUP TQF t 6ǁJOLPWJU TJTUFN QSF[SBǁFWBOKB JO WPTUOB PCEFMBWB TP HBSBODJKB [B USBKOP MKBOJI CBLSFOJI DFWJ UPQMPUOFHB PE[SBǁFWBOKB TLSCJ [B VSBWOPUFäF WJTPLF UPQMPUOF EPCJULF J[NFOKFWBMOJLB JO "MV BCTPSCFSKB OF LMJNBUTLF QPHPKF W OPUSBOKPTUJ TF VQPSBCMKB JOPWBUJWOB UFIOPMP t 1SBÝOBUP MBLJSBOB QPWSÝJOB TUBCJMOF LPMFLUPSKB HJKB EWPKOFHB MBTFSTLFHB WBSKFOKB HB PLWJSKB J[ "MV QSPm MPW EBKF LPMFL UPSKFN IPNPHFO WJEF[ JO [BHPUBWMKB LJ [BHPUBWMKB PQUJNBMFO QSFOPT 8FJTIBVQU NPOUBäOJ TJTUFN [B WBSOP WQBEMF TPOǁOF FOFSHJKF OB OPTJMFD JO FOPTUBWOP NPOUBäP LPMFLUPSKFW PEQPSOPTU OB WSFNFOTLF WQMJWF ;BSBEJ J[CSBOJI NBUFSJBMPW JO MPHJǁOF UPQMPUF t 4PMBSOP TUFLMP KF J[SFEOP PEQPSOP HB [BQPSFEKB NPOUBäOJI LPSBLPW QP QSPUJ UPǁJ JO DFMP QPIPEOP ƀF [BSB t #BLSFOJ DFWOJ J[NFOKFWBMOJL J[ UFLB NPOUBäB 8FJTIBVQUPWJI TPOǁOJI EJ FLTUSFNOJI BUNPTGFSTLJI WQMJWPW EFMBO QP CSF[LPOǁOFN QPTUPQLV LPMFLUPSKFW IJUSP JO CSF[ OBQBL LMKVC UFNV QSJEF EP QPÝLPEC TUFLMB [BHPUBWMKB FOBLPNFSOP DJSLVMBDJKP HB KF NPHPǁF [FMP FOPTUBWOP [BNF NFEJKB 1SJNFSFO KF [B MPX n PX JO t ;B QSJUSEJUFW LPMFLUPSKFW QPUSFCV OKBUJ IJHI n PX TJTUFNF 5VEJ W QSJNFSJI KFUF TBNP FOP PSPEKF 8FJTIBVQUPW TPMBSOJ TJTUFN 854 ' KF JEFBMOB EPQPMOJUFW 8FJTIBVQUPWJI PHSFWBMOJI TJTUFNPW 0CPKJ TP PQUJ NBMOP NFETFCPKOP VTLMBKFOJ JO FOBLP W[ESäMKJWJ JO [BOFTMKJWJ W EPMHPMFUOJ VQPSBCJ *OWFTUJSBOKF W TPMBSOJ TJTUFN TF J[QMBǁB UBLP QSJ OPWPHSBEOKBI LPU QSJ QPTPEPCJUWBI PCTUPKFǁJI OBQSBW /B UFK UPǁLJ WFMKB QPTFCFK QPVEBSJUJ EB JNBKP 8FJTIBVQUPWJ LPMFLUPSKJ DFSUJm LBU LBLP WPTUJ 4PMBS ,FZNBSL LJ WBN PNPHPǁB LPSJÝǁFOKF WJÝKFHB OJWPKB OFQPWSBUOJI TSFETUFW T TUSBOJ ESäBWF ESäBWOF TVC WFODJKF [B LPSJÝǁFOKF PCOPWMKJWJI WJSPW FOFSHJKF WFǁ JOGP OB XXX FLPTLMBE TJ QPETUSBO ASB[QJTJ

TJTUFNPW 1PESPǁKF VQPSBCF [BKFNB PCKFLUF PE FOPTUBOPWBOKTLJI IJÝ EP WFMJLJI JOEVTUSJKTLJI PCKFLUPW 7TJ LPMFLUPSKJ TP OB WPMKP W IPSJ[POUBMOJ JO WFSUJLBMOJ J[WFECJ ÀUFWJMOF WBSJBOUF LJ KJI OVEJ TJTUFN PNPHPǁBKP J[WFECP ÝF UBLP [BIUFWOJI SFÝJUFW -BTUOJLJ 8FJTIBVQUPWJI TPMBSOJI TJTUFNPW EBKP TWPKJ PLPMJDJ WFEFUJ EB KJN OJ TBNP WFMJLP EP ǁJTUFKÝFHB PLPMKB BNQBL EB EBKP WFMJLP UVEJ OB LBLPWPTU JO EJ[BKO #PSJT (PKLPÝFL VOJW EJQM JOä TUS

8FJTIBVQU E P P 5FIBSKF $&-+&

5FM

'BY

.BJM CPSJT HPKLPTFL!XFJTIBVQU TJ t OPTJMOJ JO QSJUSEJMOJ FMFNFOUJ TP J[ * OFU IUUQ XXX XFJTIBVQU TJ BMVNJOJKB JO [BUP [FMP MBILJ t ,FS TP NPOUBäOJ FMFNFOUJ OBTUBWMKJ WJ TP QSJNFSOJ [B SB[MJǁOF UJQF TUSFI JO TUSFÝOJI LSJUJO t ;B NFETFCPKOP TQBKBOKF QPTBNF[ OJI LPMFLUPSKFW TMVäJKP UPWBSOJÝLP QSFENPOUJSBOF 4FSUP TQPKLF UFT OKFOKF LPWJOF OB LPWJOP

;B EWPLBQOJDF SBWOF TUSFIF BMJ TQFDJ BMOF TUSFÝOF J[WFECF 8FJTIBVQU JNB [B WTBLP TUSFIP VTUSF[OP SFÝJUFW *[WFECF LPMFLUPSKFW [B WHSBEOKP W TUSFIP OB TUSFIP BMJ [B QSPTUP QPTUBWJUFW TP QSJNFSOF [B OPWPHSBEOKF QB UVEJ [B TBOBDJKF P[ SB[ÝJSJUFW PCTUPKFǁJI

À0-4," .&5-*,"

*/45"-"$*+& ,3"À&7&$ t $&/53"-/0 0(3&7"/+& t 1-*/4,& */45"-"$*+& t .0/5"Ç" 74&) 7345 501-05 /*) ė31"-, */ 40/ė/*) ,0-&,503+&7

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

31

Urejanje centralnega ogrevanja:

Poleti je treba misliti na zimo Inštalacije Kraševec iz Metlike je podjetje z dolgo tradicijo. Dva Martina, oče in sin, vpeljujeta novosti in najnovejše dosežke pri inštalacijah za centralno ogrevanje, vodovode in plinovode. Poleti, pravi oče Martin, je čas za pripravo na mrzle dni, zato imajo ta čas veliko dela. »Našim strankam prikažemo možnosti, ki jih nudi sodobna, okolju prijazna in energetsko varčna tehnologija. Poleg tega omogoča država za okolju prijazne rešitve subvencije.

Pri solarnih sistemih te znašajo do 25 odst.

Zavedamo se, da je investicija velika, zato pomagamo tudi pri urejanju posojil za te rešitve. Seveda gre za posege, ki morajo biti

opravljeni visoko strokovno, prav zato morajo biti tudi materiali oz. izdelki, ki jih vgrajujemo, kakovostni. Ob veliki ponudbi z velikim razponom cen se je treba zavedati, da so najcenejši izdelki pogosto najslabša izbira. Zato priporočamo kakovostnejše rešitve, saj priznani proizvajalci nudijo tudi primerno garancijo. Končno tudi država subvencionira samo dobre in trajne rešitve,« pripoveduje Martin Kraševec starejši.

O kko o lljj u p r iijj a z n e rre ešitv e ve Ob prenovi centralnega ogrevanja pri strankah, ki vztrajajo pri klasičnih rešitvah,

Martin Kraševec

priporoča tistim, ki imajo na voljo dovolj drv, ogrevanje na lesno bio maso. Za boljše izkoristke je potreben uplinjevalni kotel na drva ali sekance oziroma pelete. Ogrevanje z lesno bio maso je cenejše od ogrevanja s fosilnimi gorivi, izgoreva brez ostanka žvepla, izkoristek je velik in ne onesnažuje okolja s toplogrednimi plini. Ekološki sklad pa ta način izrabe energetskega vira podpira z različnimi spodbudami, kot so dolgoročni krediti.

Toplotne črpalke, ki izkoriščajo zemljo, zrak ali vodo, so dobra rešitev za pripravo ogrevanja sanitarne vode in seveda tudi za ogrevanje cele hiše. S toplotno črpalko lahko tudi hladimo prostore in to energijo hkrati uporabimo za ogrevanje sanitarne vode ali za dopolnjevanje ogrevanju. Ta rešitev je zelo primerna – poleg stanovanjskih hiš - za zidanice ali vikende.

S o n č n a e n e rrg g iijj a s kko ozi ett o celo le Zelo priporočljiva je izbira toplotne črpalke ali solarnega sistema s kolektorji. Stari kolektorji so zbirali sončno energijo le v toplih mesecih, sodobni sončni kolektorji pa zbirajo sončno energijo skozi celo leto oz. vsak sončen dan v letu. Energija je shranjena v posebnih zbiralnikih, toplotna črpalka pa se vključi po potrebi oz. glede na nastavitev. S toplotno črpalko prostor hladimo, z zbrano sončno energijo pa ga ogrevamo. Rešitev centralnega ogrevanja s sončno energijo je možna pri klasičnem radiatorskem sistemu, še večje prihranke pa dosežemo, če imamo talno ali stensko ogrevanje.

Kotlovnica na lesno biomaso s podporo solarnega sistema

L. J.

DRUŽINSKI KOTIČEK

19/*'9,)'9(++ ! 019/-9))9-*-9(/ 19 6 " 0 $$$0 " 0 $$$0 %0

! 9 9& 9# 9#9 9 9 # 9 9# " 9 9 1

:9(9 ! 9 ! 9'//4 9*2, ( :9 # ! 9 # 9 ! 9# 9 ! 9'//4 9)// 0 :9 9 " 9 ! 9'//9 :9 959 # 9&9 ! 9 29 :9 9 !" 29 & # 9& :9& 9 !" 9 9 " 9 ! :9 9 &! & 9 9(+ 0 :9 " 9# 9 9 # & # 9 # :9 !9 ! 9!" #9 9!

9 ! 9 ! 9&9.2+89 9 9 9

0 # 9 " # 9 9 ! 9 9',/

3 ( ! 9 9& 9! 9 ! 9

9 9 9" ! # 9 9 ! 9& 9 # 9 ! 29 ! 9 & 9 9 ! 9& 9# 9 ! 9 ! 9 ! 9 29# 9 ! 9 9 & 9 # & # 9 9& " 9 ! 09

0

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

33

PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZIRANJE:

Za zdravo in prijetno počutje Povpraševanje po klimatskih napravah se iz leta v leto povečuje.

Vse pogosteje se stranke odločajo za klimo, ki poleti hladi, pozimi pa ogreva bivalne prostore. Poleg tega pa imajo sodobne klimatske naprave še mnoge druge odlike, pravi Rihard Peskar, direktor podjetjae KLI-PE, Rihard Peskar. »Včasih, so klima naprave uporabljali samo za hlajenje, zato so se prodajale kot sladoled – poleti je bilo veliko povpraševanje, v ostalih obdobjih leta pa skoraj ničda ne. Danes je drugače.« se slikovito izrazi.

Rihard Peskar našteva prednosti klimatskih naprav, ki so doživele v zadnjih letih izjemen razvoj. »Invertske klimatske naprave zagotavljajo izjemno energijsko varčno delovanje. Z uporabo teh naprav se znatno zmanjšajo poraba energije in emisije CO2, torej gre za s tem pa je omogočeno okolju prijazno delovanje. Klimatske naprave z inverterjem hitro dosežejo želeno temperaturo in natančno prilagodijo izhodno moč, da ohranjajo konstantno temperaturo. Enako ugdodbne razmerepogoje zagotavlja tudi ob večjemu številu oseb v enem prostoru,«.» pojasnjuje g. Peskar.

Sodobne klime imajo tudi vgrajen samoočiščevalni filter in zagotavljajo popolno uničenje mikro-organizmov, ki so ponavadi izvor alergij. »Zato lahko rečemo, da sodobne klimatske naprave omogočajo visoko čistost prostorov,.« še dodaja naš sogovornik.

Tudi najnovejše klimatske naprave za individualne hiše ali stanovanja so sestavljene iz dveh enot – zunanje in notranje. Poleg odličnih energetskih in drugih funkcionalnih lastnosti pa oblikovalci namenjajo veliko pozornosti tudi estetiki, tako, da je notranja enota klimatske naprave lahko tudi okras prostoru.

P rre e z rra a čče eva n njj e v p a s i v n i h i n n i z kko o e n e rrg ge ett s k i h h i š a h Poleg klimatskih naprav pa sso tudi prezračevalni sistemi pomemben program podjetja KLI-PE. Te izvajajo tako za velike sisteme kot so bolnišnice, trgovski centri itd., kot tudi za individualne hiše ali stanovanja. Razmah prezračevalnih sistemov se je pri nas začel z ekološko prebujenostjo in zavedanjema nujnosti varčevanja z energenti. Prezračevalni sistemi so namreč pomemben del v pasivnih hišah. Prezračevalne sisteme pa je mogoče vgraditi tudi v starejše stavbe, še zlasti, če imajo visoke strope in je tako cevni sistem mogoče razpeljati v znižanii strop. Pogosto pa se za tak sistem odločajo stranke pri obnovi podstrešij. »Prezračevanje je potrebno tudi v primerih, ko v stanovanjih stranke menjajo okna. Nova okna popolnoma tesnijo, s prezračevalnim sistemom pa omogočimo dovod svežega zraka v bivalne prostore in hkrati odvod iztrošenega, oziroma pregretega ali navlaženega zraka. Slab zrak, ki je posledica sproščanja škodljivih plinov ( te pa sproščajo razne barve, laki, cigaretni dim, razni materiali itd.) je pogost vzrok raznih obolenj. Poleg tega pa neustrezno odstranjevanje vlage iz prostora povzroča neprijetno počutje in nastanek zidne plesni,.« navaja Rihard Peskar.

Na primerno počutje v zaprtih bivalnih prostorih ne vpliva samo temperatura, ampak je zelo pomembna tudi kvaliteta zraka, ta pa je odvisna od vsebnosti CO2. Zato moramo prezračevanju posvečati posebno pozornost.

P rre e d n o sstt i p rre e z rra a čče eva n njj a Skozi sesalne cevi se odpadni zrak odvaja iz kopalnice, kuhinje, WCja, hkrati pa skozi vpihovalne cevi dovajamo nov, sveži zrak v bivalne prostore – v dnevno sobo in spalnice. S pomočjo Na podlagi vgrajene filtracije v prostore dovajamo prečiščen zrak brez prahu inter mrčesa.

Hkrati smo zavarovani pred zunanjim hrupom, saj imamo svež zrak tudi ob zaprtih oknih. Prednosti vgradnje prezračevalne naprave Rihard Peskar strne v naslednje točke: « Učinkovito varčevanje z energijo, regeneracija toplotne energije, ne obremenjuje okolja s strupenimi snovmi (prah, plini ,…),, stalen dovod svežega zraka po vsejcelotni hiši, ne obremenjuje okolja z izpustom CO2, ni cvetličnega prahu, ne povzroča hrupa, ni pršic ter plesni in ni težav z vlago.«

L. J.

BERITE Z NAMI

40/ė/" 0ė"-" 4POŘOB PŘBMB TP EBOFT OBKCPMK WTBLEBOKB JO OBKCPMK SB[ ÝJSKFOB [BÝŘJUB PŘJ QSFE ÝLPEMKJWJNJ 67 äBSLJ 4P PEMJŘFO NPEOJ EPEBUFL WFOEBS NPSBNP QPTLSCFUJ EB CPEP JNFMB UVEJ SFTOJŘOP WBSPWBMOP GVOLDJKP [B OBÝF PŘJ 1SBW HPUPWP OBT KF EBOFT WFŘJOB PTWFÝŘFOJI LBLP WBSPWBUJ TWPKP LPäP QSFE ÝLPEMKJWJNJ 67 äBSLJ [BUP OF QP[BCJNP EB KF QPUSFCOP [BÝŘJUJUJ UVEJ PŘJ 0CŘVUMKJWPTU PŘJ OB SB[OF PCMJLF äBSŘFOKB OJ QSJ WTFI MKVEFI FOBLB QPEPCOP LPU KF SB[MJŘOB UVEJ PCŘVUMKJWPTU LPäF 5BLP TP UFNOPQPMUJ MKVEKF NBOK PCŘVUMKJWJ PE TWFUMPQPMUJI /BKWFŘKB OFWBSOPTU TPOŘOJI äBSLPW QSFäJ OB OBT OB QPWSÝJOBI LJ NPŘOP PECJKBKP TWFUMPCP LPU TP TOFH WPEB QFTFL TWFUMJ [JEPWJ JQE 67 äBSLJ MBILP äF QP LSBKÝFN TFWBOKV QSFEWTFN W HPSBI QSJ WBSKFOKV QB UVEJ W TPMBSJKV TPOŘFOKV OB QMBäJ BMJ OB TOFHV QPW[SPŘBKP CPMFŘB WOFUKB WF[OJDF WFLF JO SPäFOJDF 7 J[KFNOJI QSJ NFSJI MBILP 67 äBSLJ EPTFäFKP NSFäOJDP JO QPW[SPŘJKP OKFOP [BŘBTOP BMJ USBKOP PLWBSP *O LBLP PCŘVUJNP EB TP OBÝF PŘJ QSJ[BEFUF 0ŘJ OBT QFŘFKP TF TPM[JKP [FMP TF OBN CMFÝŘJ W OKJI JNBNP PC ŘVUFL QFTLB 1SJ NPŘOFKÝJI PQFLMJOBI TF LNBMV [WFŘFS JO QPOPŘJ QPKBWJ [FMP NPŘOB CPMFŘJOB ,BLÝOP [BÝŘJUP OBN OVEJKP TPOŘOB PŘBMB 1SJ TPOŘOJI PŘBMJI MPŘJNP EWF [BÝŘJUJ o [BÝŘJUB QSPUJ CMFÝŘBOKV JO [BÝŘJUB QSPUJ 67 TFWBOKV

;BÝŘJUB QSPUJ CMFÝŘBOKV

;BÝŘJUB QSFE VMUSBWJPMFUOFN TFWBOKFN 6MUSBWJKPMJŘOJ äBSLJ TP LSBULPWBMPWOJ OFWJEOJ äBSLJ WBMPWOJI EPMäJO NFE JO ON 4POŘOB PŘBMB QB OBK TJ CPEP MF LPU NPEOJ EPEBUFL BMJ LPU LPSFLDJKTLJ QSJ QPNPŘFL NPSBKP JNFUJ QPQPMOP [BÝŘJUP QSFE OFWBSOJNJ äBSLJ 1P TUBOEBSEJI $*& $PNNJTJPO *OUFSOBUJPOBMF EF M &MDMBJSBHF TP 67 äBSLJ SB[QPSFKFOJ W USJ TLVQJOF 67" 67# JO 67$ 67$ äBSLJ TP äBSLJ LSBULJI WBMPWOJI EPMäJO LJ KJI W DFMPUJ BCTPSCJSB BUNPTGFSB JO OF QSJEFKP EP [FNMKF 67$ äBSLJ [B OBÝF PŘJ OJTP OFWBSOJ 67# äBSLJ TP äBSLJ TSFEOKJI WBMPWOJI EPMäJO LJ EFMPNB EPTFäFKP QPWSÝJOP OBÝFHB QMBOFUB 1PW[SPŘJKP SKBWFOKF LPäF JO MBILP QPÝLPEVKFKP PŘJ 7 LPNCJOBDJKJ [ NS[MJNJ WFUSPWOJNJ JO CMFÝŘFŘF TF CFMJNJ TOFäOJNJ SB[NFSBNJ W HPSBI TP QPUFODJBMOJ QPW[SPŘJUFMKJ TOFäOF TMFQPUF UFS EP VS USBKBKPŘF WFOEBS CPMFŘF WOFUKF SPäFOJDF ,MKVC OFTUSJOKBOKV WTFI TUSPLPWOKBLPW JO [OBOTUWFOJLPW OFLB UFSF SB[JTLBWF EPLB[VKFKP EB MBILP EOFWOP J[QPTUBWMKBOKF 67# äBSLPN JO NPŘOJ TPOŘOJ TWFUMPCJ W EBMKÝFN ŘBTPWOFN PCEPCKV QPW[SPŘB OBTUBOFL LBUBSBLUF QPTUPQOP QPNPU OJUFW PŘFTOF MFŘF 67" äBSLJ TP EPMHPWBMPWOJ äBSLJ LJ KJI QSWPUOP BCTPSCJ SBUB SPäFOJDB UFS PŘFTOB MFŘB JO MF W NBOKÝJI LPMJŘJOBI NSFäOJDB ;B 67" äBSLF OJ EPLVNFOUJSBOP EB CJ QPW [SPŘBMJ NPUOKF W ŘMPWFÝLFN PŘFTV

0C OPSNBMOJ TWFUMPCJ [BHPUBWMKB PQUJŘOJ TJTUFN PŘFTB OBSBWOP [BÝŘJUP QSPUJ äBSŘFOKV 0ŘFTOB ÝBSFOJDB EFMVKF 1SJ J[CJSJ TPOŘOJI PŘBM LPU [BTMPOLB LJ T TWPKJN ÝJSKFOKFN JO PäFOKFN QPWFŘVKF CPEJUF QP[PSOJ BMJ [NBOKÝVKF [FOJDP JO UBLP VSBWOBWB QSFIPE TWFUMPCOJI t *[CFSJUF TPOŘOB PŘBMB LJ JNBKP LBLPWPTUOB TUFLMB [ 67 äBSLPW W PLP mMUSPN JO ÝŘJUJKP QSFE 67 TFWBOKFN EP ON /BÝF PLP TF UPSFK TBNP QSJMBHBKB SB[MJŘOJ NPŘJ TWFUMPCF 7 LPMJLPS QB QPTUBOF PLPMKF QSFWFŘ TWFUMP TF OBN [BCMFÝŘJ t 3KBWB TJWB JO [FMFOB CBSWB TUFLFM OBKNBOK TQSFNFOJKP OB SBWOF CBSWF LBS KF ÝF QPTFCFK QPNFNCOP [B WP[OJLF JO OF NPSFNP WFŘ HMFEBUJ 7 HPTUP OBTFMKFOJI NFTUJI QSPŘFMKB [HSBEC JO DFTU CPMK PECJKBKP TWFUMPCOF äBSLF t 4UFLMB NBWSJŘOJI CBSW TWFUMP PSBOäOB WJKPMB SP[B TWFUMP NPESB UVSLJ[OB y [NBOKÝBKP MPŘMKJWPTU CBSW LPU [FMFOJ HP[EPWJ JO USBWOJLJ ÀF CPMK QB TF W OBÝF PŘJ JO TP [BUP OFQSJNFSOB [B WPäOKP PECJKB TWFUMPCB OB QFÝŘFOJI QMBäBI W WPEJ JO OB TOFHV 5BLÝOP CMFÝŘBOKF MBILP PEQSBWJNP [ EPWPMK UFNOJNJ [BÝŘJUOJNJ TUFLMJ .PŘ [BUFNOJUWF TPOŘOFHB TUFLMB P[OBŘVKFNP T ÝUFWJMJ NFE JO ,BUFHPSJKB KF EFmOJSBOB T o QSFQVTUOPTUJ TWFUMPCF 5BLÝOB PŘBMB JNBKP CSF[CBSWOB BMJ OFäOP PCBSWBOB TUFLMB JO TP QSJNFSOB [B OPÝFOKF W PCMBŘOFN WSFNFOV LP KF QSJTPUOB EJGV[OB TWFUMPCB BMJ NPUFŘF CMFÝŘBOKF ,BUFHPSJKB EFGJOJSB PŘBMB T QSFQVTUOPTUKP o TWFUMPCF LJ TP QSJNFSOB [B OPÝFOKF W [NFSOJ PC MBŘOPTUJ ,BUFHPSJKB EFGJOJSB PŘBMB T QSFQVTUOPTUKP o TWFUMPCF LJ TP QSJNFSOB [B OPÝFOKF QSJ TSFEOKJ TWFUMPTUJ ,BUFHPSJKB EFmOJSB PŘBMB T QSFQVTUOPTUKP o TWFUMPCF LJ TP QSJNFSOB [B OPÝFOKF QSJ WJTPLJ TWFUMP TUJ ,BUFHPSJKB KF EFGJOJSBOB T QSFQVTUOPTUKP o TWFUMPCF 5BLÝOB PŘBMB TP QSJNFSOB [B [BÝŘJUP PŘJ W WJTPLPHPSKV PC NPSKV UFS [B TOFäOF QPWSÝJOF ;BSBEJ QSFWJTPLF [BUFNOJUWF KJI OJ EPWPMKFOP VQPSBCMKBUJ QSJ WPäOKJ BWUPNPCJMB 1SJ [BÝŘJUJ PŘJ QSFE TPOŘOJNJ äBSLJ QB OF [BEPTUVKF MF [HPSBK PQJTBOB [BÝŘJUB 0ŘJ NPSBNP [BÝŘJUJUJ QSFEWTFN QSFE LSBULPWBMPWOJNJ VMUSBWJKPMJŘOJNJ äBSLJ 5FNOB PŘBMB LJ ÝŘJUJKP PŘJ TBNP QSPUJ CMFÝŘBOKV TP MBILP OFWBSOB LFS TF [FOJDB [B UFNOJNJ TUFLMJ SB[ÝJSJ JO T UFN POFNPHPŘJ OB SBWOP [BÝŘJUP PŘFTB QSFE äBSLJ 7 LPMJLPS OF VQPSBCMKBNP LBLPWPTUOFHB TUFLMB [ 67 mMUSPN QSJIBKB TLP[J UFNOP TUFLMP JO SB[ÝJSKFOP [FOJDP ÝF WFŘ 67 TWFUMPCF

t 4UFLMB OF TNFKP CJUJ NPUOB JO OB NBOKÝJ QSJUJTL T QSTUPN TF OF TNFKP VQPHOJUJ t ėF TUFLMP [BWSUJNP BMJ HB QSFNJLBNP MFWP JO EFTOP TF PQB[PWBOJ QSFENFU QSJ QPHMFEV TLP[J OKJI OF TNF TQSFNFOJUJ BMJ J[NBMJŘJUJ t 0ŘBMB OBK CPEP EPWPMK WFMJLB EB [BÝŘJUJKP UVEJ EFMF PLPMJ PŘFTB t 4POŘOB PŘBMB J[CJSBKUF QSJ PŘFTOFN PQUJLV LJ WBN CP TWFUPWBM TUSPLPWOP QSJMBHPEJM JO QP QPUSFCJ UVEJ LEBK LBTOFKF QPSBWOBM WBÝB PŘBMB

67 äBSLJ JO PUSPÝLF PŘJ 0USPÝLF PŘJ QPUSFCVKFKP QPTFCOP QB[MKJWPTU JO [BÝŘJUP QSFE 67 äBSLJ /KJIPWF PŘJ TP ÝF W GB[J SB[WPKB JO TP [BUP UVEJ CPMK PCŘVUMKJWF OB TPOŘOP TWFUMPCP

,BLP [BÝŘJUJNP PUSPÝLF PŘJ QSFE 67 äBSLJ t 0USPLB LJ KF NMBKÝJ PE ÝFTU MFU OF J[QPTUBWMKBKUF EJ SFLUOJ TPOŘOJ TWFUMPCJ ; OKJN CPEJUF W TFODJ UFS QPE TFOŘOJLPN t .FE VSP EPQPMEBO JO VSP QPQPMEBO LP TP TPOŘOJ äBSLJ OBKNPŘOFKÝJ OBK CP PUSPL W TFODJ P[JSPNB W IJÝJ t ėF äFMJUF EB CP WBÝ PUSPL SBE OPTJM TPOŘOB PŘBMB NV EPWPMJUF EB TJ TBN J[CFSF TUJM LJ NV KF WÝFŘ t 0QP[PSJUF PUSPLB OBK OPTJ TPOŘOB PŘBMB UVEJ PC PCMBŘOJI EOFWJI LBKUJ 67 äBSLJ QSFIBKBKP UVEJ TLP[J PCMBLF t ėF PUSPL OF äFMJ OPTJUJ TPOŘOJI PŘBM OBK OB HMBWJ OPTJ QPLSJWBMP t 0USPLB OBVŘJUF EB OF TNF OJLPMJ EJSFLUOP HMFEBUJ W TPODF t #PEJUF W[HMFE TWPKFNV PUSPLV JO UVEJ WJ OPTJUF QP LSJWBMP UFS TPOŘOB PŘBMB .BKB 7JENBS

AVTO TIMES

priloga dolenjskega lista

35

Test: renault megane coupe 1,5 dCi

Varčni lepotec S

tretjo generacijo Renaultovega kompakta sem se že družil in vam predstavil petvratno izvedbo, sedaj pa je na vrsto prišla tudi izvedba s trojimi vrati, ali bolj popularno poimenovana coupe. In to coupe z velikim »C«, saj Renaultovi strokovnjaki niso le predelali peterovratne izvedbe, temveč naredili nekoliko drugačen avtomobil, nižji in bolj dinamičen, zato si povsem zasluži naziv coupe. Še naprej pa je to na daleč prepoznaven renault. Izdelek, kateremu je težko namenit kakšno kritiko glede videza, saj avtomobil s precejšnjo dozo agresivnosti in dobro odmerjene elegance vzbuja veliko pozornosti na cesti. Po merah je coupe skladen s petvratno izvedbo. Natančneje, dolžina (4295 mm), širina (1808 mm) in medosna razdalja (2640 mm) so enaki, le višina je drugačna. Coupe je zaradi svoje dinamičnosti za slabih pet centimetrov nižji, oddaljenost od tal pa je ostala enak in znaša 12 centimetrov.

Ureditev notranjosti je prav tako taka kot pri peterovratni izvedbi, kar pomeni, skladen dizajn, s poudarkom na ergonomiji. Morda je celotna notranjost za moj okus preveč monotono siva, so pa zato materiali, iz katerih je izdelana, kakovostni, prav taka je tudi končna obdelava. Nekoliko omejen je prostor v kabini. Spredaj je prostora na pretek, zadaj pa ga je manj, zaradi nižje strehe pred-

Megane coupe bo marsikoga prepričal s svojim dinamičnim videzom.

vsem v višino, s čimer pa se je pri takšnih avtomobilih treba sprijazniti. Nekoliko manjši je tudi prtljažni prostor, ki pri takšnem avtomobilu ni nikoli prodajni argument. Sprejme za 344 litrov prtljage, kar je 28 litrov manj kot pri peterovratni izvedbi, zato pa najdemo dodatnih 33 litrov še v dnu prtljažnika. Nekoliko večja razlika nastane, ko podremo zadnjo sedežno vrsto, takrat je v copueju na voljo 991 litrov prostora pri peterovratni izvedbi pa 138 litrov več. To pa spet ni tako velik argument, da bi se človek odrekel stilsko lepo oblikovanemu avtomobilu.

Preizkušeni megane coupe je poganjal štirivaljni 1,5-litrski dCi motor, ki razvija 78 kW oziroma 106 KM in 240 Nm navora že pri nizkih 1750 vrtljajih. Ta motor je najmočnejši iz ponudbe 1,5 dCi in omogoča vozilu le solidno agilnost. Nekoliko težko si predstavljam kupca, ki se bo odločil za tako atraktiven avtomobil s tako šibkim motorjem. Seveda je motor kot tak odličen in preverjen Renaultov izdelek z uglajenim delovanjem, ki pa bo v prvi vrsti zadovoljil umirjene voznike, ki na prvo mesto postavljajo nizko porabo. Motor je združen s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, kar omogoča vozilu solidne pospeške in končno hitrost. Sam pa menim, da bi takšnemu vozilu pristajal precej močnejši motor. Še sreča, da je na naših cestah dovolj avtomobilov s še šibkejšim motorjem, pa šalo na stran, tudi ta motor se zna lepo in hitro zavrteti v višje vrtljaje, vendar takrat pričakujte več hrupa, nemirnejše delovanje in višjo porabo.

Najti optimalen položaj za volanom ter se udobno namestiti v sedež ni težka naloga. Tudi navajanje na postavitev stikal traja kratek čas. Drugače rečeno, ergonomija je na visoki ravni, sedež je dovolj udoben tudi za daljša potovanja, saj je nastavljiv tudi v ledvenem delu, sredinski naslon za desno roko s predalom pa je prav tako dobrodošel. Med glavne vrednote megane coupeja je ob dinamičnem videzu, dobri opremljenosti in solidni varnosti potrebno dodati tudi dobro podvozje in posledično dobro lego na cesti.

Nekoliko trše vzmetenje pri takšnem vozilu ne moti, saj gre za odličen spoj udobja in stabilnosti.

Nova generacije méganea, še posebej v njegovi coupe izvedbi, je, čeprav je o okusih težko razpravljati, eden najbolj privlačnih kompaktnih avtomobilov na našem tržišču.

Borut Štajnaher Bor ut Št ajnaher

Te h n i č n i p o d a t k i : Motor: štirivaljen, turbodizel, neposreden vbrizg preko skupnega voda, štirje ventili na valj; prostornina: 1461 ccm; najvišja moč: 78 kW/106 KM; največji navor: 240 Nm pri 1750 vrt/min; dolžina: 4295 mm; širina: 1808 mm; višina: 1471 mm; medosna razdalja: 2640 mm; menjalnik: 6-stopensjki ročni; prtljažnik: 344/991 l; najvišja hitrost: 190 km/h; pospešek od 0 – 100 km/ h: 10,5 s; povprečna poraba na 100 km: 6,5 l

36 36

PIKIJEV KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Alergični dermatitis

Ni vsako praskanje alergija D

iagnoza alergija je za žival, njenega lastnika in tudi veterinarja precej neprijetna. Diagnostika je zapletena, dolgotrajna in precej draga za lastnike, potrebno se je držati številnih omejitev, učinki terapije pa niso opazni čez noč. Potrebno je veliko vztrajnosti, vendar smo na koncu vsi zadovoljni, saj omogočimo živali normalno življenje in ugotovimo krivce za občasna poslabšanja.

Alergična reakcija je pretirana imunološka reakcija organizma na snovi (alergene) iz okolja, ki pridejo v stik z organizmom preko hrane ali kontaktno. Gre za povsem fiziološko reakcijo, ki pa je tako burna, da povzroča patološke spremembe. Alergije so prirojene bolezni, ki se pri živalih najpogosteje pojavijo pri starosti 1 do 3 let, imajo kroničen progresiven potek in jih v teku življenja na različne načine lahko bolj ali manj uspešno obvladujemo.

Alergeni so teoretično lahko katerekoli snovi v okolju, najpogostejši alergeni pri psih in mačkah pa so bolšja slina, pršice, cvetni prah trav in dreves, epitelne celice ljudi in živali … Med alergeni v hrani pa najpogosteje govedina, mlečni izdelki, soja in druge žitarice.

Ko pride organizem večkrat v stik z alergenom, ustvarja specifična protitelesa, ki so odgovorna za zunanje znake, ki jih opazimo pri alergijah. V principu poznamo 4 različne tipe alergičnih reakcij, od takojšnjega anafilaktičnega šoka, ki ogroža življenje, do zapoznele alergične reakcije.

Klinično razdelimo alergične reakcije na tri skupine: 1. Lokalna reakcija z rdečino, oteklino in bolečino; reakcija na lokalen stik z alergenom (pri psih najpogosteje bolšja slina, piki insektov), ki jo spremlja razširitev krvnih žil v podkožju in koži (na nepigmentirani koži je videti kot rdečina), tekočina prehaja žilne stene in povzroči nastanek otekline, mesto je boleče oz. srbeče. Živali zaradi srbeža s praskanjem še dodatno poslabšajo stanje, že v nekaj urah se na tem mestu pojavu ekcem (rdeča vlažna koža, na površini je rumenkast lepljiv vnetni eksudat, dlaka odpade), ki ga imenujemo tudi »hot spot«. Če v tej fazi živali ne oskrbimo, se v nekaj dneh razvije gnojno vnetje kože.

2. Atopični dermatitis. Atopija je sistemska alergična reakcija na alergene iz okolja (najpogosteje več različnih), ki se kaže z močni srbežem. Kadar so alergeni sezonsko prisotni (cvetni prah …), so lahko simptomi močneje izraženi. Živali z atopijo so zelo podvržene sekundarnim težavam. Zaradi stalne vnetne reakcije je koža topla, lahko rdeča, lokalna odpornost kože je zmanjšana, zato se pogosto pojavljajo glivična obolenja, predvsem na tačkah, v dimljah, po trebuhu, v ušesih … Pri alergičnih psih se pogosto pojavlja vnetje zunanjega sluhovoda in vnetje paranalnih žlez. Dlaka močneje izpada in ima neprijeten vonj. Velikokrat je edini način, da ugotovimo, kateri alergeni so krivi za težave, testiranje na alergijo.

Tudi pri živalih lahko naredimo intradermalni test za alergije, zaradi omejenosti in nespecifičnosti tega testiranja pa se pogosteje odločimo za testiranje na podlagi krvnega vzorca (v krvnem serumu ugotavljamo, katera protitelesa so prisotna). Če je mogoče, ugotovljene alergene odpravimo iz okolja oz. preprečimo nadaljnji stik (npr. če sta pes ali mačka alergična na bolšjo slino, moramo redno dajati sredstva proti bolham). Kadar pa je te alergene nemogoče povsem odpraviti (pršice, cvetni prah dreves in trav), lahko alergijo obvladujemo z imunoterapijo (v rednih presledkih apliciramo zdravilo, ki nevtralizira alergijska protitelesa). V težjih primerih si velikokrat pomagamo tudi s kortikosteroidi in antihistaminiki, ki pa so le začasna rešitev.

3. Alergija na hrano. Tudi alergija na hrano se najpogosteje kaže z bolj ali manj močnim srbežem po celem telesu, predvsem po tačkah in okoli vratu ter s sekundarnimi komplikacijami. Alergična reakcija se lahko pojavi na same osnovne sesta-

Mački zaradi alergije in stalnega praskanja odpada dlaka.

Sekundarne glivične infekcije so pogosta komplikacija pri alergijah.

»Hot spot« ali kontaktni alergični dermatitis; koža je rdeča, srbeča in boleča.

vine hrane (goveje meso, soja …) ali na aditive, konzervanse, ojačevalce okusa … Klinično je v začetku to alergijo nemogoče razlikovati od atopije. V začetku zdravljenja mora imeti žival dieto, ki je sestavljena iz drugih virov beljakovin in ogljikovih hidratov kot do sedaj. Po 8 - 10 tednih diete, ki se je morajo strogo držati vsi (nobenih priboljškov!), začnemo spet postopno uvajati druge vrste hrane in spremljamo, kdaj se znaki spet pojavijo.

Ni vsako praskanje že alergija in tudi vse alergije niso enake. Vsak primer je potrebno obravnavati posebej, tudi v skladu z lastnikovimi zmožnostmi in željami. Želja vseh nas pa je, da omogočimo psu ali mački dolgo in kakovostno življenje.

Pree m rru žičnik,, dr.vet.med.

V esna Pr u K rržičnik žičnik

ZABAVNA GLASBA

priloga dolenjskega lista

37

Dom za sanje in njihove krave N

ovomeška glasbena skupina Dom za Sanje (DZS) v teh dneh predstavlja zadnji singel Krave plavajo po morju, na katerem se aktualnih tem lotevajo na nekoliko bolj veder način. Za jesen načrtujejo videospot, menda ga nameravajo posneti na strehi ene od slovenskih veleblagovnic, kamor bodo prileteli s helikopterjem. Govori se tudi, da naj bi z baloni dvignili nekaj glavnih igralk iz omenjene skladbe. Pri vsem tem naj bi sodelovali gasilci, ki naj bi z brizgalnami ustvarjali zelen dež, piloti prostovoljci pa naj bi naredili okrogle oblake, na katere … Za kaj več se bo potrebno obrniti na agencijo, Dom za Sanje pa za zdaj le sporočajo: “Kaj je res in kaj se zdi, da je resnica, je komu mar?” Več o tem in onem nam je povedal gonilni človek skupine, akademski glasbenik tolkalec Miro Tomšič.

Kako je nastala skupina DZS? Kaj je bil razlog za nastanek? »Z Janezom sva preigravala moje skladbe na akustičnih kitarah.

Prišel je Peter in dodal bas linije. Zbrali smo material in priredili prvi koncert v atriju Knjigarne Goga, kamor je na naše presenečenje prišlo toliko ljudi, da so nekateri ostali zunaj. Na koncertu je kot gost sodeloval tudi Miho. Ker je koncert doživel lep odziv, zasedba pa se je izkazala za odlično kombinacijo, smo postali bend.« Nam lahko podrobneje predstaviš člane? »Miha je odličen bobnar, trenutno absolvent Pedagoške fakultete, drugače pa dijak 4. letnika SGBŠ Ljubljana smer jazz, bobni in petje. Sodeluje z različnimi glasbenik, zasedbami in orkestri.

Obožuje petje ob sodu. Peter odlično obvladuje najnižje frekvence, po poklicu pa je profesor matematike in fizike. Je član dveh orkestrov in najboljši kuhar v skupini, kar pride do izraza na raznih snemanjih. Janez ima v skupini največ strun in kablov. Je odličen kitarist ter navdušen zborovski pevec. Sodeluje z različnimi orkestri, po poklicu pa je univ. dipl. geodet. V skupini je najbolj spretnih rok, kar dokazuje tudi njegov zvočnik na koncertih, ki ga je naredil sam. Sam se najraje držim mikrofona in ob tem, ko pojem, počnem čim manj stvari, saj se mi zelo hitro zgodi, da pozabim besedilo. Poučujem na novomeški Glasbeni šoli Marjana Kozine. Obožujem delo z otroki. Sem edini član v skupini, ki pred koncertom ne sme spiti niti kapljice alkohola, saj ta name učinkuje preveč nepredvidljivo.« Največje prelomnice v glasbeni karieri? »Zagotovo je bila prva prelomnica takrat, ko smo postali močnejši za kopico belih in črnih tipk, ki jih je s sabo prinesel Jakob Kotnik.

Klaviature so skupini dale popolnoma novo dimenzijo, takrat smo krenili v novo smer. Kot drugo prelomnico lahko štejemo nastop na TV Slovenija v oddaji Orion, kjer smo se po izboru strokovne komisije uvrstili v finale. Sledil je krasen spot Klemena Dvornika, ki je DzS ponesel na vrhove lestvic. Tretja prelomnica je čas pred snemanjem našega prvenca Izredno stanje, saj smo zopet postali kvartet. To je stvar postavilo na glavo, morali smo preurediti aranžmaje, ki so bazirali bolj na kitarah, zaradi česar smo postali malce trši. Četrta prelomnica pa je najbolj zanimiva. V času promocije plošče smo začeli svoje skladbe preigravati akustično, kar nas je izjemno navduševalo in DzS pripeljalo nazaj h koreninam. Takrat smo začeli sodelovati tudi z Bernardom Prešernom, kar je DzS dalo ogromno novih možnosti in skupino popeljalo v novo smer.« Kaj se je z vami dogajalo v zadnjih dveh letih? »Za nami je izid prvenca Izredno stanje. Po končani promociji albuma smo začeli ustvarjati nove stvari ter se čisto slučajno prijavili na razpis Vala 202 in bili izmed nekaj več kot 200 skladb

izbrani s skladbo TV Shop Show, v kateri smo se malo pošalili iz TV reklam. Skladba po izboru priznanih glasbenih urednikov Andreja Karolija, Jureta Longyke in Jerneja Veneta je imela dober odziv poslušalcev in izšla na kompilacijski plošči z naslovom Imamo dobro glasbo - Val 08. Predstavlja novo smer DzS-ja in je nekakšna predhodnica zadnjega singla z naslovom Krave plavajo po morju. Tudi naše Krave je med plavanjem zajel Val 202 in jih spremenil v popevko tedna na Valu 202.« Kdo je vaša publika? »To so vsi, ki jih naša glasba pritegne, predvsem so to tisti, ki v glasbi najdejo še kaj več, kot samo skupek določenih frekvenc.

Zgodilo se je, da je na koncertu nek poslušalec, ki je bil v rahlo “zasanjanem” stanju, zaprl oči, razprl roke in se delal, kot da leti, in to kar nekaj časa. Na nekem drugem koncertu je poslušalec pod odrom plesal popolnoma abstraktno, kar je bilo zopet podobno nekakšnemu letenju. Nobenega od njiju nismo poznali, zanimivo pa je, da je obakrat šlo za skladbo Posijala si kot sonce.« Bi bili bolj uspešni, če bi živeli in ustvarjali v Ljubljani? »Dvomim, da bi bili uspešnejši, bi pa zagotovo delali lažje, saj je iz Ljubljane približno uro vožnje do kateregakoli bolj oddaljenega kraja v Sloveniji. Če si v Ljubljani, lahko zjutraj vstaneš, skočiš na RTV Slovenija na tonsko vajo, potem domov na kosilo, vmes počneš karkoli, nato popoldne nazaj na generalko pa spet domov pod tuš in zvečer si na televizijskih ekranih. Ogromno stvari, intervjujev nastopov lahko opraviš skorajda mimogrede, medtem ko si morajo drugi za te stvari včasih vzeti cel dan.« Se je zasedba ustalila?

V tej zasedbi obstajamo od začetka. Vmes se je pridružil Jakob Kotnik, a nas je tik pred snemanjem prvega albuma zapustil. Zadnje dve leti sodelujemo z odličnim pianistom Bernardom Prešernom, ki je v skupino prinesel nov veter, nov zaOdgovor na nagradno vprašanje iz gon, predvsem smo prejšnje številke se glasi: Etnokostel. postali subtilnejši.

Med prejetimi odgovori smo izžrebali Vse kaže tako, da Mileno Pucelj iz Drenj pri Straži. enostavno ne bomo Novo nagradno vprašanje: Navedite mogli brez Bernarda naslov novega singla novomeške skin bo postal naš član, upine DzS, v katerem se čisto nakar je samo še vpratančno ne ve, kaj je res in kaj ne. šanje časa. Preveč Odgovore s svojim naslovom pošljite do nam je zlezel pod koponedeljka, 20. julija, na naslov: Dožo. Včasih na pomoč lenjski list, p.p. 212, 8001 Novo priskoči še back vokamesto, »Za Živo«, ali na elektronski listka Lina Rahne, naslov tajnistvo@dol-list.si . Med kar skupini na odru odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki močno izboljša zvok bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredin sliko.« ništvo Dolenjskega lista.

R udi Vlašič

DOMAČE VIŽE

priloga dolenjskega lista

(FOTO: M. KOBE)

38 38

Verderber ve za deželo

Nova Tonijeva zgoščenka T

oni Verderber, starotrški skladatelj, harmonikar, pevec in vodja ansambla je pred dnevi izdal novo zgoščenko, ki jo je poimenoval po naslovni skladbi Vem za deželo. Veliko pozornosti posveča zvenu tamburice in besedilom.

Deset novih pesmi, ki se bodo gotovo prijela. Toni prisega na preverjeno ekipo sodelavcev. Ambasador Kolpe in Župančičev nagrajenec.

»Številni ljubitelji mojega ansambla so me spraševali, kdaj bo kaj novega. Lani na pomlad smo izdali izbor najlepših pesmi Fanike Požek z naslovom Čaša sreče. To je bilo nadaljevanje projekta, s katerim sem si zastavil nalogo zbrati na treh CD najlepše, kar so pisci besedil Fanika, Toni in Ivan Sivec ustvarili za moj ansambel. Manjka mi le še zgoščenka Kruh ponoči spi, Gašperičeve pesmi Žarek spomina so že izšle pred štirimi leti. Zamisel je bila dobro sprejeta, kar mi daje voljo, da nadaljujem.

Vendar brez novosti ne gre. Ljudje se dokaj hitro naveličajo poslušati vedno eno in isto.

Prav zato je že nekaj dni na tržišču novost Vem za deželo.«

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi:Sopran.

Med prejetimi odgovori smo izžrebali Natašo Medved iz Straže.

Novo nagradno vprašanje: Vem za deželo, lepo in belo poje na novi zgoščenki Toni Verderber. O kateri deželi, predvidevate, poje pesem? a) o Gorenjski ali b) o Beli krajini. Odgovore s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 20. julija, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, »Za Živo«, ali na elektronski naslov tajnistvo@dol-list.si . Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

Ostajate pri stari preverjeni ekipi? »Angleži menda pravijo, da ne gre menjati konja, ki zmaguje. Tudi pri zadnjem izdelku so zraven Fanika, Toni in Ivan. Glasba je moje delo, pri priredbah pa se mi je pridružil sin Domen. Posnetki so nastajali zadnjo zimo v mojem studiu v Starem trgu, tako da se nam ni bilo treba voziti kam daleč, pa tudi ceneje je vse skupaj. Privoščili smo si lahko tudi več ponavljanj, kar je gotovo pripomoglo h kakovosti izdelka. Sodim med ljudi, ki niso hitro zadovoljni, in dokler nisem povsem prepričan, da je to res tisto, kar hočem, ne rečem: Končali smo!« Katere pesmi prinaša zgoščenka? »Naslovna skladba je Vem za deželo, sledijo pa ji: Medvedje so naši sosedje, Tisto leto, V dobri družbi, Fant s tamburico, Nad vodico, Objemi svoje drevo, Kadar se spomnim očeta, Koščeva ljubezen in Navihanka. Gre za domoljubna, ljubezenska, življenjska sporočila. Dve skladbi sta instrumentalni, pri drugih pa pojem jaz z izdatno pomočjo drugih članov: Pavleta Šterka, baskitarista, Jožeta Kastelica, kitarista, Dušana Vrliniča, klavaturista, moj sin Domen pa igra tamburico, ki je prepoznaven instrument našega ansambla. Verderber brez tamburice ne bi bil Verderber, zato zvenu tamburice posvečamo še posebno pozornost.« Ponovno ste se odločili, da izdate zgoščenko pri Založbi Zlati zvoki. »Ja, to je že peti naš izdelek, ki smo ga izdali pri tej založbi. Z njo smo zadovoljni, ker poskrbi za dobro promocijo. Premalo je namreč narediti kaj dobrega, to je treba znati tudi prodati. In brez dobre promocije v času velike konkurence ne gre. Tako nas vrtijo po vseh slovenskih radijskih postajah, kar je zelo pomembno. Ljudje nas slišijo, tudi organizatorji najrazličnejših prireditev,

pa nas povabijo. Čez leto imamo kar veliko nastopov po vsej Sloveniji. Zanimivo je, da poznajo naša besedila bolje v Prekmurju ali na Primorskem kot v Beli krajini. To se mi zdi kar ganljivo. Sicer pa resno delamo že osemindvajset let in prav čudno bi bilo, če se ne bi uveljavili tudi zunaj Bele krajine.

Pa ne samo to - nastopili smo že v številnih evropskih državah, nekajkrat smo poleteli tudi na ono stran velike luže, v Ameriko in Kanado.« S čim še poleg tamburice izstopate v poplavi slovenske narodnozabavne ponudbe? »Prav gotovo so to besedila, ki jim posvečam zares posebno pozornost. Tekst mora veliko povedati, to ne smejo biti prazne in stokrat prežvečene besede. Veliko mojih pesmi poje o Beli krajini, kar so opazili tudi v domačem kraju in v občini Črnomelj. Starotrško turistično društvo mi je podelilo listino ambasadorja reke Kolpe, Občina Črnomelj pa Župančičevo priznanje. To mi veliko pomeni, saj vemo, kako je: največkrat spregledajo tvoje delo prav tisti, ki si jim vsak dan pred očmi.« Kaj vas letos še čaka? »Kup nastopov. Ne na festivalih, ki nas ne zanimajo več, pač pa na veselicah, kjer se ljudje še znajo poveseliti. Sam pa bom imel še veliko dela v snemalnem studiu. Do novih nosilcev zvoka pomagam priti belokranjskim in drugim glasbenim skupinam in posameznikom. Še posebej dejavni so zadnjih nekaj mesecev člani tamburaške skupine KUD Lepa Anka s Preloke. V kratkem bodo izdali plošček s slovenskimi ljudskimi in umetnimi pesmimi. K sodelovanju so me povabili tudi kot pevca. Z veseljem sem se odzval, saj sem vesel, da se na glasbenem področju v Beli krajini kaj dogaja.«

Toni Gašperič

V KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

priloga dolenjskega lista

39

»Najhuje je, če si opečeš jezik.« S

ava Mutiča pozna veliko ljudi. Po njegovi službeni plati so ga imeli priložnosti spoznati tisti, ki ne poravnavajo svojih obveznosti, in tisti, ki želijo imeti poplačane terjatve, še veliko več pa je ljudi, ki 47-letnega Kočevca pozna po njegovi ljubiteljski dejavnosti. Savo je namreč izvršitelj, njegova velika ljubezen pa je kuhanje. »Že če si povabljen v hišo, je težko stopiti čez prag, kaj šele, če nisi,« pravi na podlagi izkušenj. Svoj čas se je kot komercialist ukvarjal s prodajo od vrat do vrat. Zato se še danes, pri svojem težkem in nehvaležnem delu izvršitelja vedno pusti stranki povabiti v stanovanje. »Če je potrebno, delam rubež tudi 6 ur, ker je to, da se že ob prvem obisku dogovorimo o poplačilu dolga, najugodnejše za stranko in zame,« pravi in doda, da se večina dolžnikov zaveda svojih obveznosti, so pa tudi taki, ki skušajo izkoristiti vse zveze in poznanstva za to, da bi se izognili plačilu. »Prav so mi prišli vsi izgovori: da je žena noseča, da gradiva hišo in še kaj,« pravi o svojem neuspešnem študiju prava. To je ena redkih stvari, ki jih obžaluje. Pri delu izvršitelja, ki ga kot samostojni podjetnik opravlja že od leta 2000, ko je država začela podeljevati koncesije, bi mu namreč znanje prava prišlo še kako prav.

D o b rro o kku uha v užina vss a d rru Kuhanje ga je pritegnilo že kot otroka.

Začelo se je sicer z maminimi naročili, kaj morata z bratom pripraviti, da bo kosilo hitreje nared, ko se bo vrnila iz službe. Že kmalu pa sta ga veselje do kuhanja in lju-

bezen do dobre hrane tako prevzela, da je začel na svoje kulinarične poskuse vabiti tudi prijatelje. Danes, ko ima svojo družino, skuha kosilo tisti, ki pride prvi domov. Savo dela po vsej Sloveniji, tako žena Desanka kot sin Goran in hči Ines, ki sicer prihaja domov le ob vikendih, pa so zaposleni v Ljubljani. »Včasih že dan prej kaj pripravimo in potem naslednji dan samo dokončamo,« pove in doda, da je vseeno, kdo kuha, saj so vsi dobri kuharji.

Pred štirimi leti se je prvič prijavil na tekmovanje. Na mednarodnem sejmu lova in ribolova v Gornji Radgoni je kuhal divjačinski golaž. Čeprav je bil na tekmovanju prvič, je osvojil obe prvi nagradi: strokovne komisije in občinstva. Da skuha najboljši golaž, je potrdil tudi naslednje leto, letos pa je osvojil 2. mesto. Ena od njegovih posebnosti je, da vse naredi na kraju samem – lupi, reže, seka, duši, peče, kuha … To pa sploh ni lahko. Še posebej ne, ker običajno pripravlja več jedi, in to v večjih količinah.

Leta 2000, ko je postal član LD Predgrad, je za srečanje lovskih kolegov prvič skuhal hrano za več kot 50 ljudi, na lanskoletni prireditvi »Kočevje dogaja« pa je skuhal kar 80 l pasulja, 50 l divjačinskega golaža, 10 kg polente in 25 l gobove juhe ter spekel 6 kg

Prebranca – v enega je dal še kislo zelje - je pekel pod pekvo.

polhov pod pekvo, 15 kg prebranca in janca na kolu, vse skupaj pa okronal še s palačinkami velikankami za poslastico.

P rre e b rra anec Za nas je pripravil prebranec in prebranec s kislim zeljem, a ker ne more iz svoje kože, je ob tem skuhal še zajeten lonec pasulja ter spekel dve krači in krompir. Glede prebranca nam je razkril, da zanj vedno uporabi bel in rjav fižol, ki ju ne namaka, ju pa zato nekoliko dalj časa kuha. Pomembno je, da se fižol kuha v malo manj vode, tako da že potegne na žele. Polovico kuhanega fižola uporabi za prebranec, polovico pa razredči z vodo in skuha pasulj. Čebulo nareže na lističe in prepraži, nato pa jo, za razliko od večine, ki zlagajo fižol in čebulo po plasteh, zmeša s fižolom, doda vodo in začimbe. Od začimb je uporabil peteršilj, drobnjak, luštrek, zeleno, šetraj, curry, origano, rožmarin, lovorov list, sol, vegeto in muškatni orešček, in to tako, da nobena začimba ne prevladuje. Pojasnil je, da mora biti jed pred peko tako gosta, da rezine vratovine in slanine, med katere zložimo še narezano zeleno in rdečo papriko ter cele ostre feferone (za veliko pod pekvo 4), ostanejo na površju. »Najhujše za kuharja je, če si opeče jezik,« pravi. Se pa ob tem, ko mora človek delati zgolj po občutku, kot pravi, pokaže tudi prednost kuhanja velikih količin hrane.

Napake se namreč lažje popravijo. Na koncu pač mora biti jed dobra. To pa ni le stvar kuharjevega ponosa, ampak, pravi, tudi njegove odgovornosti. »Če obljubiš, da boš nekaj skuhal, ljudi ne smeš razočarati in jih pusti lačne,« pravi.

Besedilo in fotografiji:

Bogato obložena miza: oba prebranca, krači in krompir

Mojca Lesko všek-S -Sv Mo jca Lesk o všek -S ve te

40 40

DRUŽINSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Kadar zaključek ni tak, kakršnega si otrok želi Vsak konec je lahko začetek novega …

Ob zaključku šolskega leta marsikdo preživlja trenutke, ki si jih ni ravno želel.

Vsi učenci/dijaki si gotovo želijo biti uspešni v šoli. Otroci so navadno še posebno navdušeni nad uspehi. Toda samo hrepenenje po uspešnosti in velike želje žal niso dovolj za dosego dobrih rezultatov. Med otroki obstajajo velike razlike v tem, koliko časa, energije, vztrajnosti in volje vložijo v svoje učne dosežke, ki se najbolj pokažejo ob zaključku šolskega leta. Če ne prej, otroci ob zaključevanju ocen ugotovijo, da sposobnosti, pa če so še tako dobre, pogosto niso dovolj za želeni uspeh. Za to so potrebne tudi delovne navade in kopica človeških lastnosti, kot so vztrajnost, natančnost, doslednost, organiziranost ipd.

Ob vsakodnevnem srečevanju z učenci in dijaki opažam, da veliko otrok nima ustrezno razvitih organizacijskih veščin, delovnih navad in omenjenih potrebnih lastnosti. V razgovoru z njimi velikokrat izvem, da natančno vedo, kaj vse bi morali storiti za boljši uspeh oz. dosežke, vendar se jim ne da vložiti ustreznega napora in energije, predvsem pa si niso pripravljeni vzeti dovolj časa, da bi uresničili svoje želje in prišli do želenega cilja. Kar čakajo, misleč in upajoč, da se nekaj že bo zgodilo. Pogosto se tudi res zgodi, vendar ne njim v prid in ne v skladu z njihovimi željami in pričakovanji.

Kadar so razočarani nad učnim uspehom, gredo navadno skozi več faz doživljanja.

Najprej nastopi faza iskanja krivca za neuspeh v nekom drugem. Najpogosteje so to (po njihovem mnenju) “prezahtevni” učitelji, ki so jih vprašali prav tisto, česar se niso učili, in največkrat prav “nalašč” takrat, ko niso bili pripravljeni. Včasih so krivi tudi “zahtevni” starši, ki jim nalagajo domača opravila in se zaradi dela doma niso mogli dovolj časa učiti. Včasih so krivci mlajši bratci ali sestrice, ki starejšim niso dali miru. Skratka, vzrokom ni ne konca ne kraja. Po fazi obtoževanja in iskanja krivca sledi faza jeze, nato pa žalosti in razočaranja.

Ko v sebi predelajo vsa ta čustva, sledi faza strahu. Kaj sedaj? Kako povedati in priznati, da se jim želje niso uresničile? Kdo jih bo razumel? “Starši že ne,” mi povedo otroci. Ko starši vidijo zaključni (ne)uspeh otroka, s katerim niso zadovoljni, se začno jeziti in jim očitati, da so tako in tako skozi šolsko leto premalo delali. Včasih tudi starši šele ob zaključku šolskega leta ugotovijo,

da so si morda le premalokrat vzeli čas, da bi odšli na govorilne ure in si tako pridobili realne in sprotne informacije o otrokovih dosežkih v šoli.

Očitanje in obtoževanje otrok za nedelo v preteklosti navadno ne rodi sadov. Zato je bolje, da poiščete ustreznejše reakcije oz. poti, ki vas bodo z otrokom zbližale in negovale medsebojni odnos. Bolje bo, da oblikujete načrte za naprej, kot da za nazaj iščete krivce za slabe rezultate. Otroci lahko vselej izboljšajo svoje učne uspehe, če se le svojih obveznosti lotijo z voljo in s pravo strategijo.

Učnih rezultatov, ki jih je otrok ”prideloval” skozi šolsko leto, ob zaključku šolskega leta najverjetneje ni moč posebej spreminjati. Kadar ocene v spričevalu niso take,

kot ste si jih vsi skupaj želeli, naj kljub vsemu zaključno spričevalo otroka ne bo razlog za slabe družinske odnose. Otroci naj si nikar ne kupujejo starševske ljubezni z ocenami. Stvari, ki so se zgodile, so se najverjetneje zaradi nečesa zgodile. Najpomembneje pa je, da ob rezultatih, s katerimi otroci niso zadovoljni (pa ne glede na to, ali najdejo pravega krivca zanje ali ne), čim prej naredijo načrte, kako bodo stvari popravili. Kar pomeni, da se na osnovi letošnjega uspeha odločijo, kako se bodo šolskih obveznosti lotili v naslednjem šolskem letu.

Pa naj odločitve za spremembe nikar ne ostanejo zgolj pri načrtih.

Mate Mat eja PPe e tric

Regres za letni dopust Glede na to, da se bliža 1. julij, do katerega so delodajalci dolžni delavcem izplačati regres za letni dopust, je primerno, da zapišem nekaj besed o tem nadomestilu oz. povračilu za oddih delavca v času dopusta.

Pravica delavca do regresa za letni dopust je odvisna od pravice do dopusta. To pomeni: če ima delavec pravico do celotnega dopusta, ima pravico do celega regresa. Če pa ima delavec pravico le do sorazmernega dela dopusta, ima pravico tudi le do sorazmernega dela regresa.

Delavec ima pravico do sorazmernega dela dopusta (do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu) in s tem do sorazmernega dela regresa (1/12 regresa za vsak mesec dela), če v letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni delal vsaj 6 mesecev oz. mu je delovno razmerje prenehalo pred potekom 6 mesecev, in v primeru, če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem. Pri tem je treba opozoriti, da je delavec upravičen do regresa za letni dopust ne glede na to, ali je dopust, do katerega ima pravico, tudi dejansko izkoristil. Delavcu v koledarskem letu pripada en regres za letni dopust tudi, če med letom preide od enega delodajalca k drugemu. V tem primeru je vsak delodajalec dolžan delavcu iz-

plačati sorazmerni del regresa, glede na čas zaposlitve delavca v tem letu pri njem, razen če se delodajalca medsebojno ne dogovorita drugače. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa za letni dopust sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Izjemoma ima delavec, ki dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali predpisov o starševskem dopustu, pravico do celotnega regresa, čeprav ne dela s polnim delovnim časom.

Kot rečeno, je delodajalec dolžan delavcu izplačati regres najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu, in to najmanj v višini minimalne plače (celoten regres). S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi tudi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra v tekočem koledarskem letu. S kolektivno pogodbo se lahko določi tudi višji regres. Če delodajalec v navedenih rokih in predpisani višini delavcem ne izplača pripadajočega regresa za letni dopust, je v prekršku in je lahko kaznovan z globo od 750 do 2.000 evrov.

Markko Št Štamcar amcar,, odvetnik Mar amcar

VRTNARSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

41

Vrtnice

Po prvem cvetenju jih razmnožimo s potaknjenci V

rtnice cvetijo najbolj bogato v mesecu juniju in juliju. To je prvo cvetenje v sezoni, za nekatere starejše sorte pa tudi edino, saj mnoge sorte cvetijo samo enkrat na leto, pa takrat zelo bogato.

Za bujno rast in bogato cvetenje se moramo malo potruditi. Vrtnice moramo spomladi obrezati in pognojiti. Nato jih pognojimo še enkrat tik pred cvetenjem in še tretjič konec meseca junija. To zadnje gnojenje je zelo pomembno in ga ne smemo niti opustiti niti prestaviti na kasnejši čas, saj bi bilo gnojenje v juliju lahko nevarno in bi zaradi tega vrtnice lahko celo pozeble.

Vrtnice že zelo dolgo vzgajamo v okrasne namene, saj najstarejši zapiski o tem segajo kar 5000 let nazaj. V tem času so si vrtnice pridobile milijone prijateljev in tudi nekaj deset sovražnikov. Pa ne mislim na tiste, ki so se zbodli z njihovimi trni, temveč na bolezni in škodljivce. Zato moramo redno skrbeti za varstvo pred boleznimi in škodljivci vrtnic. Povsem neodgovorno je, da nekateri »strokovnjaki« v zadnjem času priporočajo, naj ljubitelji občutljive sorte zamenjajo za odporne. Ali smo mar že tako daleč, da bomo jutri na vrsti nekoliko starejši, da nas družba enostavno pošlje v večna lovišča, kot bi rekli Indijanci. Vrtnice so preživele 5000 let! V naših vrtovih je le malo tako opevanih odpornih sort. Večina izbora je še vedno iz 70. let prejšnjega stoletja. Skoraj v vsakem vrtu najdemo legen-

darno Glorio dei ali pa Super star. Prva je bila 50 let zelo zdrava, sedaj pa se je v deževnih letih loteva črna listna pegavost. Ali jo bomo zaradi tega kar zavrgli? Druga je že od vsega začetka znana kot ena najlepših vrtnic, ki pa je občutljiva na pepelasto plesen. Obe slavni sorti in tudi druge bomo obdržali, saj so vredne našega zaupanja.

Po prvem cvetenju vrtnice lahko razmnožimo s potaknjenci. Te narežemo od poganjkov, ki so pravkar odcveteli. Vrhnja tri očesa so v večini primerov sterilna in iz njih nič ne odžene, zato jih enostavno od-

stranimo. Nato pa odrežemo poganjek, ki naj ima vsega 2-3 očesa. Spodnji list odstranimo, ostala dva pa prikrajšamo za 1/3, da zmanjšamo listno površino in s tem tudi oddajanje vode. Potaknjence posadimo v lončke, zalijemo z vodo in nato poškropimo po listih z Agrosteminom in tekočim listnim gnojilom Foliar, nato jih pokrijemo s plastično prozorno vrečko in postavimo na svetlo in senčno mesto. Vsak dan potaknjence odkrijemo za minuto, da se prezračijo, zopet orosimo z vodo in pokrijemo z vrečko. Po tednu dni jih zopet poškropimo z Agrosteminom in Foliarjem. Ko se potaknjenci ukoreninijo, jih odkrijemo in v jeseni posadimo na stalno mesto.

Slavk vko Sla vk o Zgonec

Stoklasa Travo, v vetru pozibajoče se klase, je Bach našel v predmestju Oxforda, v vasici Sotwell, kjer si je kako leto kasneje tudi kupil hišo in se dokončno ustalil. Ta hiša je še dandanes središče, kamor prihaja na šolanje cvetnega zdravljenja veliko ljudi iz celega sveta. Stoklasa je rastlina mnogih semen in kot cvetni pripravek pomaga, da med stotimi potmi izberemo tisto pravo, torej srčno pot. Pred tem pa smo v iskanju naše poti brezuspešno preizkusili marsikaj.

“To mi ni všeč, tisto tudi ne, še manj pa tole!”

“To, kar počenjam, je tako in tako brez pomena.”

“Drugam grem, tukaj je kar naprej vse enako, nič se ne dogaja, ljudje so skoz isti.”

Stoklasa (lat. Bromus ramosus) je britanska trava, katere bližnje sorodnice najdemo tudi pri nas. Njeno angleško ime je divji oves (angl. Wild Oat). Botanično rastlino uvrščamo v družino trav (lat. Poaceae). Najbolj značilna lastnost te rastline so semena, ki visijo navpično navzdol iz rastline.

Stoklasa pomaga okrepiti zavedanje življenjskega smisla in je primerna pri tistih osebah, ki v življenju nekako ne najdejo smisla in sreče v življenju, zaradi česar se lahko pojavi tudi občutek nezadovoljstva.

Stoklasa pomaga, da se človeku razkadijo miselne meglice in oblaki in da pred njim v jutranji zarji spet zažarijo beli vršaci, da

se mu pokaže cilj in smisel njegovega življenja.

Ta oseba je sicer lahkotna in polna elana, ljudje jo imajo ponavadi res radi. Česar se taka oseba loti, v sem zablesti in večini se zdi da je tudi v tem res srečna in zadovoljna. To drži nekaj časa, potem se človek vsega hitro naveliča, saj ga mine začetno navdušenje. Človek je postavljen pred odločitev, da bi moral, če bi hotel nadaljevati s tem opravilom, pričeti vlagati svoj napor in energijo, kar pa je zanj naporno, saj ne čuti podpore svoje duše, ki bi mu dajala energijo in smisel za nadaljnje delo.

ozamernik nik,, BFRP Jan KKozamer ozamer nik

42 42

BERITE Z NAMI

priloga dolenjskega lista

Ted Kramolc: Sol v grlu

Grenko-slani okus nemirnega življenja R

oman Sol v grlu slovenskega izseljenskega pisatelja Teda Kramolca, ki je pred kratkim izšel v ugledni knjižni zbirki Samorog založbe Nova revija, je med tistimi knjižnimi novostmi zadnjega časa, ki so vredne večjega zanimanja in ki se bralcu za ure, prebite z njim, polno oddolžijo.

Ob tem, da je knjižna novost zanimivo in vznemirljivo branje, je roman presenetljiv tudi v drugih ozirih, med katerimi nikakor ne gre prezreti dejstva, da ga je pisatelj ustvaril v pozni starosti. Knjiga je izšla le nekaj mesecev po njegovem 87. rojstnem dnevu, a v romanu, če izvzamemo bogate življenjske izkušnje in široka obzorja, ki jih lahko dajo in odprejo šele desetletja življenja, ni prav nič takega, kar bi kazalo na avtorjevo starost. Prav obratno.

Ted Kramolc se tako uvršča med tista pisateljska peresa, ki so se odločneje zganila šele v starosti, kar je v besedni umetnosti praviloma izjema, običajno so pisateljsko najbolj plodna mlada in srednja leta.

Bolj kot pisateljevanje je Kramolca vse življenje pritegovalo slikarstvo. Kot drobno zanimivost omenimo, da je bil njegov zasebni učitelj slikarstva v študentskih letih (Ljubljana pred vojno ni imela slikarske akademije) naš dolenjski rojak Božidar Jakac in da je bil njegov študijski kolega na kasnejši zasebni slikarski šoli Franceta Goršeta slikar in pisatelj Marijan Tršar iz Dolenjskih Toplic. Druga svetovna vojna je usodno zarezala v življenjsko pot mladega

Pomanjševalnice Pomanjševalnica izraža pomanjšanje nečesa. Pogosto pomanjševalnice uporabljamo pri sporazumevanju (predvsem ustnem) z majhnimi otroki. Ob tem mislimo, da mu približamo, pomanjšamo stvari, ljudi … A razlikovati moramo med ljubkovalnim in pomanjševalnim izrazom. Ljubica je npr. ljubkovalni izraz, stolček pa pomanjševalnica.

Pri pogovarjanju z otroki moramo paziti, da besed ne “skrivenčimo”, saj si mora otrok v svojem spominu tako ustvarjati dvojni besedni zaklad (npr. pupcal – pil, čičal - sedel).

Pomanjševalnico izberemo glede na okoliščine, starost naslovnika, čustvenega odnosa … Pri tem pa včasih pride do nesmisla in govorimo o npr. majhnih krilcih, majhnih avtomobilčkih …

Tako nas je eno od podjetij na sicer zelo domiselnih obcestnih plakatih prepričevalo z majhnimi poličkami … A majhne police so poličke, majhne poličke pa bodejo v oči pozorne bralce in poslušalce …

Ir ena PPo o t očar PPape ape Irena apežž

umetnika. Znašel se je med tisoči Slovencev, ki so ob koncu vojne zbežali iz domovine v begunska taborišča na Koroškem, od tam pa v širni svet, Kramolc v Kanado. Tu je dokončal študij slikarstva, postal kanadski državljan in se za stalno udomil kot arhitekt, projektant, grafik in slikar. Kot pisatelj se je občasno pojavljal s kratko prozo v izseljenskem tisku, vendar lahko štejemo za pravi vstop na slovensko pisateljsko sceno šele leto 1992, ko je izšla njegova prva knjiga kratke proze in opozorila na tako rekoč novega besednega ustvarjalca. Pet let kasneje je izšel njegov prvi roman Potica za navadni dan, leta 2002 pa roman Tango v svilenih coklah, ki je ime Teda Kramolca odločno zapisal med pomembnejše slovenske pisatelje. S tem romanom se je namreč uvrstil med peterico nominirancev za kresnika, najbolj ugledno slovensko nagrado za roman. Najnovejši roman Sol v grlu samo še potrjuje mesto, ki si ga je izseljenski pisatelj izboril na literarnem prizorišču svoje stare domovine.

Roman pripoveduje o življenju slovenskega izseljenca v Kanadi v prvih letih po drugi svetovni vojni. Pisatelj je uporabil svojstven način pisanja, za katerega so slogovno značilni kratki stavki, ki mestoma učinkujejo že kot verzi, ter oblikovno gradnja pripovedi na prepletanju trenutnega dogajanja s spomini ter resničnosti z domišljijo, bajkami, slutnjami in sanjami. V gladko tekočem toku pripovedi se skozi podobe urejenega urbanega življenja v razviti kanadski družbi prebijajo podobe povsem

drugačnega sveta iz junakove preteklosti, ki jo skuša sicer pozabiti, a se vedno znova vrača, pa naj gre za otroštvo in mladost med Romi, kamor ga je takoj po rojstvu kot svetopisemskega Mojzesa med Egipčane postavila usoda, za grozljive izkušnje iz druge svetovne vojne – še posebej ga muči partizanski poboj krušnih staršev, bratov, sester in ljubljene deklice – ali za življenje v izseljenskem taborišču na Koroškem. Grenčino, ki jo dajejo življenju takšne izkušnje, deloma blažijo ljubezenska doživetja. Ta so pomembna sestavina romana, saj se skozi uresničevanje ljubezenskih želja in hrepenenj ter skozi odnose z ljubljenimi ženskami prav tako kot iz spominov in drugega dogajanja izpisuje neuspešno iskanje osmišljajočega življenjskega bistva oziroma potrjuje človekova usojenost na potovanje v negotovost. To je, pesniško povedano, morda res sol življenja, a pušča grenak okus v grlu.

Markkel eljj Milan Mar

ZDRAVSTVENI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

43

Načrtovanje letnega dopusta O

d dopusta običajno pričakujemo počitek, zabavo in vse kar sodi k t.i. polnjenju fizičnih in psihičnih baterij.

Pa vendar se vse prevečkrat dogaja, da nam ta isti dopust začne tako presedati, da ga zaradi prepirov in nesoglasij celo prekinemo. Številni primeri kažejo na mnoge nevarnosti, ki jih prinaša dopust. Nek ameriški psihiater npr. opaža, da ima februarja (po zimskih dopustih) in oktobra (po letnih dopustih) precej več pacientov kot v kateremkoli drugem obdobju leta. Dopust je lahko torej tudi travmatična izkušnja.

Milijoni preživijo ure in ure svojega dopusta v avtomobilu, saj je lahko dopustniška destinacija na povsem drugem koncu celine. Potovanje z avtomobilom je umetnost, ki se jo je treba naučiti.

Tisto, kar se zgodi, ko družina 24 ur potuje skupaj, je pravzaprav predvidljivo.

Ne v avtomobilu ne v najprostornejši hotelski sobi ni fizične osame. Družinski člani so v neprestanem stiku, to pa kaj lahko izzove napetosti.

Vsako potovanje terja številne odločitve.

Kam bomo šli? Kdo vse gre zraven? Z avtom, avtobusom ali letalom? Odločanje je lahko zelo mučno, zato je pomembno, da se vsi člani družine čutijo vključene v proces sprejemanja odločitev in zanje prevzamejo odgovornost. Isto velja za razdeljevanje različnih dolžnosti med dopustom, npr. pri kampiranju.

Družina ali par mora pripraviti natančen proračun za dopust, da ne bi kasneje prišlo do medsebojnega obtoževanja o razsipnosti. Naslednja težava pri dopustu, sploh za ženske in še posebno za matere, je, da si te sploh ne morejo privoščiti prave sprostitve.

Pogosto so ženske tiste, ki skrbijo za gospodinjska opravila, kar je lahko v novem

okolju še bolj naporno kot doma. Pomembno je torej, da se družinsko življenje organizira tako, da se ženo oz. mamo kar najbolj razbremeni utrudljivih fizičnih opravil, da se ji omogoči sprostitev, daljši jutranji spanec ipd.

Mnogi dopusti se sfižijo, ker bi ljudje enostavno radi storili in doživeli preveč. Sploh moški se na dopust odpravijo z intenzivnostjo, s katero se sicer lotevajo vsakodnevnih opravil. Zato ni čudno, da začneta mož in žena pogosto kričati drug na drugega.

Mali otroci se lahko na potovanju z avtom ali letalom kmalu začnejo dolgočasiti. Zagotovite jim nekaj, s čimer se bodo igrali.

Naj otroci še tako ponavljajo, kako bodo pogrešali svojega psa ali mačko, bodite pri tem vprašanju čvrsti in pustite hišnega ljubljenčka pri sorodnikih, sosedih ali v zavetišču.

Mnogi pari ne uspejo najti čas in prostor za svojo zasebnost. Namesto tega dopustovanje organizirajo tako, da spijo v istem šotoru kot otroci ali v isti hotelski sobi. Kako se bodo znašli je njihova stvar, pomembno pa je, da par vsaj eno noč dopusta preživi sam.

Strokovnjaki za dopuste priporočajo, da, če je le mogoče, tega ne preživite pri star-

ših ali sorodnikih. Te obiske raje prihranite za druge dni, saj obisk staršev pogosto terja ne le fizično ampak tudi čustveno prisotnost.

Preživljanje dopusta doma prav tako ni slaba ideja, še posebej, če je hišni proračun za potovanja omejen. V tem primeru je priporočljivo, da par nekajkrat odide na kosilo ali večerjo in da malo pozabi na hišna opravila. Če vam telefon preseda, ga izklopite, dan pa napolnite z drugimi aktivnostmi. To je lahko nekaj mirnega, npr. branje, ali kaj malo bolj napornega, npr. sprehodi po še neodkriti okolici. Pomembno je le to, da počnete nekaj, za kar sicer ne najdete časa.

Nek strokovnjak priporoča: “Na dopustu pozabite na čas. Vstanite, ko ste pri volji, jejte, ko ste lačni, potujte, kadar želite, ustavite se, ko vam prija, pojdite spat, ko se počutite utrujeni.”

Naj dopust ne bo le niz težav. Če upoštevate nasvete strokovnjakov in se razumno izogibate trapastim pastem, je dopust res najlepši del leta. Dober dopust vas osveži in pomladi, prispeva pa tudi k boljšemu zakonu.

Ivo Iv o Belan, dr. med.

44 44

MODA

priloga dolenjskega lista

Pred počitnicami h kozmetičarki in frizerju S

pet smo pred vročim poletjem, nepozabnimi počitnicami, pred novimi avanturami in pustolovščinami. Pred odhodom na vse mogoče konce našega planeta, je prav, da poskrbimo za dobro počutje in urejen videz.

Pripravimo se na sončenje. Podlago si zagotovimo že pred odhodom, tako bomo zmanjšali alergije na sonce, ne bo se nam treba pred njim skrivati, postava in koža, ki sta malo zagoreli, pa sta videti veliko lepši.

Rjavkasti odtenek polti namreč prikrije marsikatero drobno estetsko nepravilnost. Če boste obiskovali za nabiranje podlage solarij, pazite, da bodo svetilke nove, saj imajo rok trajanja, po katerem jih je treba zamenjati. Barvo si nabirajte postopno – začnite z nekaj minutami – in ne pretiravajte, saj vas tudi v solariju lahko opeče. V bolje založenih lekarnah in prodajalnah dobite dodatke k prehrani, ki koži pomagajo lepo porjaveti in zmanjšujejo nevarnost alergije.

Losjoni. Če je vaša polt svetla in občutljiva in bi radi porjaveli brez pretiranega nastavljanja UV-žarkom, priporočamo uporabo losjonov, ki spodbujajo tvorbo melanina.

Ta se nekako »shrani« in se ob stiku s prvimi sončnimi žarki pomakne na površino kože. Če boste uporabljali kremo za samoporjavitev, pazite, da izberete ustrezen odtenek in da jo nanašate v tanki plasti. Pri tem velja upoštevati dejstvo, da tako pridobljena zagorelost ne pomeni tudi zaščite pred škodljivimi vplivi sonca.

Piling obraza. Obisk kozmetičnega salona je priporočljiv tako pred odhodom na počitnice kot po vrnitvi domov. Preden odidete na dopust poskrbite, da bo vaša koža očiščena, kar dosežete prav z nego v kozmetičnem salonu. Sončenje bo uspešnejše, če boste kožo očistili nečistoče in ogrcev, ji privoščili piling in hidratantno masko.

Depilacija. Za depilacijo se odločite nekaj dni pred odhodom, ne pa tik pred zdajci.

Sveže depilirana koža je namreč občutljiva, celo na znojenje. Voskanje vam bo zagotovilo mirne počitnice, vsaj kar zadeva dlačice.

V kozmetičnem salonu naj vam odstranijo tudi brčice, saj bodo, četudi so svetle, na zagoreli polti opaznejše.

Lasje. Mnoge ženske in moški frizerja raje obiščejo po dopustu. Toda narastek, uničene konice, neurejena pričeska tudi na morju niso privlačni. Frizer vam lahko svetuje “morsko” ali “poletno” pričesko, s katero ne boste imeli veliko dela, a bo kljub temu privlačna. Ne pozabite zaščititi las pred UV-žarki. Tudi lasje so, podobno kot

koža, občutljivi na sonce, pa tudi na klor in morsko vodo. Uporabljajte izdelke, ki lase ščitijo in negujejo obenem.

Brez maskare in ličil. Raba obeh je na morju največkrat odveč. Zaradi znojenja, kopanja in krem se namreč pogosto razmaže.

Poleg tega trepalnice in obrvi na soncu postanejo svetlejše. Lahko pa si pred odhodom pobarvate trepalnice; tako boste privlačni tudi na plaži. Če pa se boste odločili za barvanje trepalnic (ali tudi obrvi), morajo biti pobarvane natančno. To storitev opravljajo tako v frizerskih kot kozmetičnih salonih.

Piling telesa dobrodejno vpliva in si ga lahko naredite sami. Za temeljitejšo nego telesa poskrbijo strokovnjaki, saj s kože odstranijo odmrle celice, koža pa je videti sveža, mehkejša in mladostna.

Pedikura sodi med najpomembnejši poseg, ki si ga morate privoščiti večkrat na leto. Urejena stopala in nohti so pogoj za nošenje vsake poletne obutve. Koža na nartu se zaradi sonca dodatno izsuši, zato uporabljajte hidratantno kremo. Če uporabljate lake živih barv, pazite, da se ne bo okrušila. Uporabljajte podlak, ki prepreči, da se nohti obarvajo rumeno. Rumeno obarvani

nohti so moteči pri rabi lakov v naravnih odtenkih in prozornih lakov. Star recept za lepe nohte je raba limone. Limonin sok namreč vsebuje citronsko kislino, ki pobeli nohte. Vzemite četrtino limone in z njo krepko masirajte nohte, nato pa sok sperite in nohte osušite.

In ne nazadnje: zmernost in naravnost imata v poletju kaj povedati. Poleti je pranje las in prhanje pogostejše, zato uporabljajte blaga negovalna sredstva. Privoščite si lahko tudi svež in lahkotnejši parfum. Ker pa nekateri parfumi povečujejo fotosenzibilnost, preverite sestavine in se prepričajte, da ga lahko uporabljate tudi na plaži. Rjavi madeži, ki jih povzročajo nekatere dišave in kozmetična sredstva, so namreč sila trdovratni. Soncu se izpostavljajte zmerno. Pretirano zagorela polt je videti nezdrava in nas navidezno postara. Ličenje naj bo poleti lahkotnejše, saj zagorela polt ne potrebuje veliko ličil, da je videti lepa in naravna. Želim vam veliko nepozabnih trenutkov, sproščujočih počitnic, dopusta in pazite na svoje zdravje ter na vse tiste, ki jih imate radi. Srečno! mag.

Dragica Martt a SStter ernad Dr agica Mar nad

priloga dolenjskega lista

45

Poletje s Sun Mixom P

oletje – z okusom po morju in soli, z vetrom v laseh in soncem na goli koži... Toda sonce, sol, veter imajo še drugo plat – manj prijazno in celo zdravju škodljivo, če se pred negativnimi vplivi ne zavarujemo pravočasno in pravilno. Da bi torej poletni spomini ostali za vedno lepi, se je dobro pozanimati, kako pravilno poskrbeti za zaščitito in nego kože in las.

Samozaščit a in zaščit a kko ože Samozaščita zaščita

sestavljajo še številni drugi izdelki, med njimi: mleko za otroško kožo Sun Mix Kids s SPF 30, mleko za učvrstitev kože Sun Mix Firming s SPF 10, olji za intenzivno in dolgotrajno porjavelost Sun Mix Deep Tan, izdelki za sončenje Sun Mix Active Care ter izdelki za nego po sončenju (mleko in hladilni gel Sun Mix After Sun).

Sonce je vir živlejnja, dobro vpliva na naše počutje in ga hkrati potrebujemo, ker je pomembno za tvorbo vitamina D. Vendar, pa se moramo zavedati, da je lahko pretirano izpostavljanje soncu tudi zelo nevarno, saj UV- žarki povzročajo opekline in druge poškodbe kože, ki povečujejo nevarnost za nastanek kožnega raka. Vsekakor pa prispevajo k prezgodnjemu staranju kože, kar se kaže v izrazitejših gubah, izgubi prožnosti in pigmentnih madežih. Z ustrezno zaščito pred soncem pa lahko nevarne vplive omilimo oziroma jih z ustrezno nego tudi onemogočimo!

Koža se s tvorbo kožnega pigmenta (melanina) sicer sama ščiti pred soncem. Zato na soncu porjavimo. Ščiti pa se tudi na druge načine, ki jih mi ne opazimo, npr. z odebelitvijo zgornjih plasti kože. Vendar te reakcije pomenijo, da je koža že prizadeta.

Zato se moramo pred škodljivimi sončnimi žarki zaščititi tako, da uporabljamo izdelke za zaščito pred UVA- in UVB- žarki, ki jih moramo uporabljati tudi v zadostnih količinah (36 g ali 6 zvrhanih čajnih žličk za enkraten nanos na vse telo).

Pole evajo lasje ett i z a h tte posebno nego Poletno sonce pa pušča posledice ne le na koži, temveč lahko poškoduje tudi lase.

Močni sončni žarki, temperaturne razlike in spremembe zračne vlažnosti, sol in veter lahko poškodujejo lasno povrhnjico in s tem tudi lasno vlakno. UV- žarki namreč lahko povzročijo fotooksidacijo beljakovin.

Zaradi teh procesov lasje izgubijo sijaj in prožnost, postanejo izsušeni in krhki, konice so lahko razcepljene. V hujših primerih pa je lahko zmanjšana tudi njihova čvrstost in lasje se lomijo. Poškodovane lase tudi težje oblikujemo Zato vam priporočamo, da si še zlasti poleti umivate oz. negujete lase s Fitoval šamponom za suhe in poškodovane lase, saj premišljeno izbrane aktivne sestavine intenzivno obnavljajo lase in lasišče. Lecitin in pšenični proteini na površini ustvarijo zaščitni film, ki pomaga zapirati raze in tako lase varuje pred zunanjimi vplivi in izsušitvijo. Dpantenol ustvarja zalogo vlage tudi v globljih plasteh las in lasišča. Kopriva izboljšuje prekrvljenost lasišča, žajbelj pa nanj deluje antiseptično. Lasje postanejo mehki, močni in bleščeči in ponovno svilnati na otip.

Zaupanja vredni izdelki preverjene kakovosti iz vrhunske negovalne linije za sončenje Sun Mix kožo zanesljivo ščitijo pred škodljivimi vplivi UV- žarkov. Hkrati jo med sončenjem in po njem tudi negujejo in tako pomagajo ohranjati njen zdrav in lep videz.

V pestri paleti izdelkov, prilagojenih različnim potrebam kože obraza in telesa, lahko prav vsakdo najde zase najustreznejšo zaščito in nego. Za vse tiste, ki želite, da se izdelek hitro vpija in vam na koži pusti lahkoten občutek, je losjon za sončenje Sun Mix Active Care z zaščitnim faktorjem 20 ( SPF 20). Vedno več nas je takih, ki imamo občutljivo kožo. Zato bo prava izbira mleko za občutljivo kožo Sun Mix Sensitive s SPF 20, ki ne vsebuje parfuma in na koži dokazano ne povzroča neželenih reakcij.

Ker je sončnim žarkom najbolj izpostavljena prav koža na obrazu, so na njej prvi znaki staranja najprej vidni. Kremi za obraz Sun Mix Anti Age s SPF 15 in SPF 30 pomagata zavirati prezgodnje staranje kože ter intenzivno vlažita in obnavljata kožo.

Izdelke iz negovalne sončne linije Sun Mix

OGLASNO SPOROČILO

S u n M i x lljj u b i s o n c e

OVEN – Poletni julijski žarki bodo v vaše življenje prinesli več sonca, smeha in sproščenosti. Imeli boste občutek, da imate spet škarje in platno v svojih rokah. S svojim življenjem boste veliko bolj zadovoljni. Samski ovni se bodo ujeli v ljubezensko zanko.

BIK – Na delovnem mestu se boste obveznosti lotevali bolj ambiciozno in samozavestno. Mnogi biki se bodo zapodili v lov za bolj odgovorna in bolje plačana dela in se pri tem posluževali različnih taktik. Pogosto pa se bo dogajalo, da, ko se boste želeli družiti, nihče ne bo imel časa.

DVOJČKA – Ne glede na to, ali boste mesec preživeli na dopustu ali delovno, bo julij zelo aktiven in dinamičen. Prosti čas boste izkoristili za druženja s prijatelji, športne aktivnosti in zabavo. Družinsko življenje utegne malce preveč zaplesti prijateljeva radovednost.

RAK – Vaše misli se bodo vrtele okoli službe. Tudi če boste na dopustu, se boste prisiljeni ukvarjali s poslovnimi težavami, saj bodo sodelavci in šef spoznali, da ne morejo brez vas. Vendar boste tokrat zbrali pogum in odkrito povedali svoje mnenje. Samski raki bodo skrbno skrivali svoja čustva.

LEV – Julija si boste vzeli čas zase in za svoje najbližje. Na delovnem mestu se splača posvetiti več pozornosti težjim poslovnim nalogam. Odnos s partnerjem bo podvržen vzponom in padcem. Na dan bodo prihajale nerazrešeni nesporazumi.

DEVICA – Na delovnem mestu se bo nadaljevala dinamika preteklih mesecev. Kljub povečanemu delovnem tempu ne pozabite nase in proste trenutke izkoristite za obnovo energije in sprostitev. Vašo pomoč bo potreboval starejši sorodnik.

TEHTNICA – Reševanje poslovnih nalog bo zahtevalo več energije, časa in pozornosti. In čeprav vse ne bo šlo po načrtih, boste ob koncu meseca lahko zelo zadovoljni. Odnos s partnerjem postaja bolj topel, romantičen in strasten tudi zato, ker si znate vzeti čas za domače. ŠKORPIJON – V juliju se boste trudili popravili in zakrpati odnose z ljudmi, ki so vam dragi. Ostali, ki ne bodo direktno vpleteni, bodo na vaše poskuse imeli marsikatero pripombo. Ampak naj vas to ne ustavi – prisluhnite intuiciji in sledite svojemu srcu.

STRELEC – Za strelce, ki bodo julij preživeli na delovnem mestu, bo mesec zelo aktiven. Pogosto boste morali pošteno zavihati rokave. Čeprav vam bo težko deliti svoje ideje in načrte z drugimi, bo prav timsko delo pravi ključ za poslovni uspeh. Več pozornosti posvetite zdravju!

KOZOROG – Julij bo bolj ležeren mesec. Mesec je sicer idealen za odmor in lenarjenje. Če ga boste preživeli delovno, si vzemite dovolj časovne rezerve – kajti tudi za rutinska dela boste zaradi slabe koncentracije potrebovali več časa. Proste trenutke izkoristite za šport.

VODNAR – Julij bo zelo čustven mesec. Vaša čustva bodo zelo razburkana, vaše vedenje pa muhasto in spremenljivo. V jok ali slabo voljo vas bodo spravile malenkosti, ki jim sicer ne namenjate pozornosti. Proste trenutke izkoristite zase in si privoščite masažo in sprostitev.

RIBI – Na delovnem mestu bodo poslovne naloge zahtevale več angažmaja in vaše energije. Po 13. boste siti vsega – poslovnih obveznosti, zahtevnih poslovnih partnerjev in sitnega šefa. Če je mogoče, si takrat privoščite oddih ali pa prosti čas izkoristite zase.

46 46

priloga dolenjskega lista

KRIŽANKA

6 . Ž i v i n a n a g rra a d n a k r i ž a n kka a

6. Živina nagradna križanka Sponzor tokratne križanke je Zlatarna Aura iz Novega mesta s poslovalnicami na Glavnem trgu 19, v BTC centru, v TC Hedera v Bršljinu in na Zadružni v Črnomlju, ki podarja praktične nagrade v vrednosti 40, 30 in 20 evrov.

Pravočasno smo prejeli 231 rešitev 5. Živine nagradne križanke. Podjetje Avon, d.o.o., Vodovodna 99, Ljubljana, www.avon.si, podarja nagrade naslednjim izžrebanim reševalkam: 1. nagrado, to je Total Radiance dnevna in nočna krema za normalno kožo prejme Ana Jerič iz Smolenje vasi, 2. nagrado, to je rdečilo za ustnice s 24-karatnim zlatom, prejme Ivanka Kapetan iz Novega mesta, 3. nagrado, to je krepilo za nohte s 24-karatnim zlatom, prejme Alenka Vitkovič iz Črnomlja.

Nagrajenkam čestitamo!

Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 20. julija, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnico pa pripišite “6. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

Pravilna rešitev 5. Živine nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SAŠO PAPP, TLAKOMER, UKRAJINA, DOM, ANAM, EH, VOLE, NOHT, KEN, ELEATI, CIPRESA, GESTAPO, KAZALEC, ALMAGEST, TA, IRA, MB, HARLEKIN, NOR, BARI, KOMAT, BEBA, ISA, LO, PRIOR, IC, JASLI, PLASTENKA, ANTWERPEN, OGLAS. Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate z objavo osebnih podatkov.

Ime: ............................................................................................

Priimek: .....................................................................................

Naslov: ....................................................................................... .................................................................................................................

Podpis: ........................................................................................

KRIŽANKA