Janez Bogataj >
POTICE iz Slovenije
40 receptov za najboljše sladke in slane potice, za vsakdanjike in praznike, za vse letne čase …
Janez Bogataj
POTICE iz Slovenije Besedilo prof. dr. Janez Bogataj Oblikovanje Edi Berk / KROG Fotografije potic in delovnih postopkov Tomo Jeseničnik Slikovni viri in arhivske fotografije iz zasebnih zbirk prof. dr. Janeza Bogataja, Zmaga Tančiča in Rocky Mountain Potica Vse risbe prof. dr. Janez Bogataj Uredila Barbara Bogataj Lektura Katja Paladin, s.p. Direktor produkcije Klemen Fedran Izdala in založila Založba Rokus Klett, d.o.o. Za založbo Maruša Kmet Grafična priprava KROG, Ljubljana Tisk Schwarz print, d.o.o.
2. izdaja Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2014 Potice je spekla Sonja Jezeršek na Dvoru Jezeršek 1768, Zgornji Brnik, ob sodelovanju Vanje Damjanić.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 641.56(497.4) 641.55:664.68(083.12) BOGATAJ, Janez, 1947Potice iz Slovenije : 40 receptov za najboljše sladke in slane potice, za vsakdanjike in praznike, za vse letne čase --- / [[besedilo in] vse risbe] Janez Bogataj ; [fotografije Tomo Jeseničnik]. 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2014 ISBN 978-961-271-609-7 276043520
O IZVORU IN RAZVOJU POTICE
9
OPOTIČENO LETO SLOVENIJE
38
OPOTIČENI PRAZNIKI SLOVENIJE
39
POTICE IZ SLOVENIJE
42
Sladke potice Medena potica Ajdova potica Ajdova medena potica Ajdova potica z lešniki Orehova potica Lešnikova potica Mandljeva ali »bela« potica Mandljeva potica Kostanjeva potica Rozinova potica Pehtranova potica ali pehtranka Metina potica Skutna potica Rožičeva potica Makova potica Potica z bučnicami Potica s suhimi slivami Hubánca Goriška gubánca Čokoladna potica Kakavova potica
44 46 48 50 52 54 56 58 60 62 64 66 68 70 72 74 76 78 80 82 84 86
Potica s suhim sadjem Korenjeva potica Vaniljina potica Kokosova potica Potica s pregreto smetano Presna ali »prsna« potica Veganska potica
88 90 92 94 96 98 100
Slane potice Ocvirkovka (špehovka) Ocvirkovka s koruzno moko Špehovka Klobasarica Potica s kranjsko klobaso Cerkljanska čebulna potica z orehi Mesna potica Kašnata potica ali »štula« Metina kmečka potica Želševka ali drobnjakova potica Luštrkajca ali luštrakajca Pajtíčke
102 104 106 108 110 112 114 116 118 120 122 124 126
Dosedanje domneve o izvoru in razvoju potice so bile povezane pretežno z etimološko razlago. Vendar ta pojasnjuje predvsem tehnologijo izdelave potice in delno njeno obliko. Izraz potica in danes dokaj redki narečni poimenovanji povtíca ali potvica naj bi nastali iz besede povitíca (znani tudi kot povítica, povética). Ta je izpeljana iz preteklega trpnega deležnika glagola poviti in naj bi prvotno pomenila povito, zavito pecivo, z(a)vitek. V slovenski in italijanski strokovni literaturi zasledimo povezave s poimenovanjem za zvito pogačo gubana, gubanca, ki je sicer tehnološko le delno podobna potici. Gubana je značilna furlanska praznična pogača, predvsem za veliko noč in tudi božič ter za različna praznovanja v družinskih okoljih. V Goriških brdih in na Goriškem je znana kot gubánca oz. hubánca. Jed izvira iz doline Nadiže, vendar so jo tudi tukaj razvili pod vplivi različnih priseljevanj. Prvi pisni viri o gubani so iz leta 1409, ko je bila ena od 72 jedi na sprejemu za papeža Gregorja XII. ob njegovem obisku Čedada. Vendar na območju Čedada poznajo še inačico gubane iz vlečenega testa, ki ji še danes pravijo čedajska ali patriarhalna. Prvi pisni vir, ki govori o tej sladici in njeni ceni (podobna je bila dnevni plači izkušenega zidarja), je iz leta 1576. Količina kvašenega testa pri nadiški gubani je približno enaka količini nadeva, pri čedajski pa je
I Z
Poznamo sladke in slane potice, med nadevi, po katerih se posamezne vrste potic tudi imenujejo, pa je poleg t. i. klasičnih v novejšem času znana tudi vrsta novih. Tudi na tehnološkem področju poznamo več inačic. Kar jih najbolj določa, je gotovo vrsta testa. To je najpogosteje kvašeno, izdelano iz bele ali ajdove moke. Manj pogoste so potice iz listnatega testa, ki se že bolj približujejo zavitkom. Temeljno je predvsem vprašanje identitete, razpoznavnosti potice, ali z drugimi besedami, vprašanje, do kdaj posamezno potico še lahko imenujemo s tem imenom. Poleg tega poznamo v kulturni dediščini tudi vrsto sladkih in slanih peciv, ki se imenujejo potice, vendar po tehnologiji izdelave in z njo povezanim videzom močno odstopajo od gornje opredelitve.
9 POTI CE
Potica je pretežno praznično slovensko pecivo iz razvaljanega kvašenega testa, namazanega z različnimi nadevi in zvitega v zvitek; ta se peče najpogosteje polžasto ali obročasto zavit, z luknjo v sredini, v okroglem modelu potičniku z gladkim ali rebrastim obodom ali kot podolgovata štruca (tudi več vzporednih podolgovatih štruc) v štirioglatem modelu. Za slednjo obliko je uveljavljen izraz štrukelj.
S LOV E N I J E
O izvoru in razvoju potice
Domnevno najstarejši način izdelave kolača in povitice iz krožno razvaljanega testa.
Kritični zapisi o čezmernih pojedinah, na katerih so bile ob mesni hrani tudi potice, so pogosti zlasti v 19. stoletju. Za primer navajam zapis iz Novic z dne 29. 12. 1847, ki ga je pod naslovom Prijatelske vošíla mojim rojakam objavil Janez Larnavti: »Več hiš vsako léto tudi v revšino pripravi šêga, svatbe po 3, 4, 5, 6 dni praznovati. Koliko jestvin in pijače se zopet tukej potrati, naj se dragi bravci iz tega prepričajo ... Svatje nevestne žlahte ostanejo v hiši njenih starišev, in svatujejo brez ženna in nevéste ravno tako dolgo, kot uni. Oboji se gostijo od jutra do terde noči vsaki dan do konca svatke. Kuretna, slanina, klobase, pogače, štruklji in povitice, če se ravno moke, masti i.t.d. mordè moglo na
Obilje na pojedinah je bilo povezano s postopnim dvigovanjem življenjske ravni v vaseh in izpopolnjevanjem kuharskih znanj. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje začenja potica prevladovati kot značilna pogača na celotnem takratnem slovenskem ozemlju. Hkrati s tem začenjajo objavljati recepte za različne vrste potic tudi kuharske knjige v nemškem jeziku in jih označujejo kot »značilno kranjsko pecivo«. Skladno z razvojem in prevlado potic se zmanjšuje pomen kolačev, ki v posameznih primerih ostajajo le še kot beli praznični kruh. Pogača pa postaja vedno bolj le oznaka za celo vrsto pečenih močnatih jedi z različnimi nadevi in oblogami. Kljub temu še Josip (tudi Jožef, op. avt.) Pajek (1843–1901) v Črticah iz duševnega žitka štajerskih Slovencev l. 1884 objavlja opis velikonočnih blagoslovljenih jedi na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah in zelo konkretno razlikuje med kolačem in potico, ko navaja:
S LOV E N I J E
Kdor je že na taki svatbi bil, bo gotovo poterdil, de se na eni toliko hrane potrosi, de bi od nje ženin in nevesta skorej celo léto dobro živela, namesto de potem boljši jedí stradata ...«
I Z
»O Marijinem zvonjenji začne se večerja, enaka mesopustni: vina, kolikor se ga more popiti, govedina kuhana, pečenka (bravina ali praščevina), salata, često i kuretina, štruklji, gorka potica … Opoldne juha, govedina, prikuha, praščevina, tudi kopun, potica, včasi krofi – kdor hoče, je ostanke (obilne) po poldne …«
posódo vzeti, pokrivajo po versti, pa zmirej v družbi rudečiga vina, červojedno mizo revniga kmeta, kteri se znotraj joka, zván (na videz) pa veselo pôje: ‘Le pijte ga, ne glejte ga! Zató ste sèm povabljeni, deb’ dobre volje bili.’
17 POTI CE
Janez Trdina (1830–1905) v svojih pronicljivih in občasno tudi kritičnih, celo ciničnih popotnih zapiskih oz. dnevnikih z Dolenjskega ugotavlja, da »ob vsakem večjem delu in godišču morajo biti tudi potice. Baba speče potico, vtakne v njo zabele za celi teden dostatne, gre v nograd in tu se to poje z gosti, družina pa potem nezabeljene jedi uživa.« Potico omenja tudi ob martinovanju l. 1870:
S LOV E N I J E I Z POTI CE
36
Kot najbolj značilne so bile po naslednjem vrstnem redu izbrane pehtranova, medena, ocvirkovka (špehovka), orehova, rožičeva in potem še vse ostale. Pehtranova je torej na prvem mestu kot najbolj razpoznavno slovenska, saj smo med redkimi okolji v Evropi in svetu, kjer se pehtran uporablja tudi v najrazličnejših sladkih jedeh, in ne le kot začimba za juhe, omake in pečenke. Pehtranova potica značilno označuje tudi velikonočno praznovanje. Potica z medenim nadevom sodi med naše najstarejše prav zaradi medu, ki je najstarejše sladilo. Poleg orehove, ki je postala priljubljena in tako rekoč množična šele v novejšem času, je značilna za božično praznično mizo. Ocvirkovka in špehovka sta potici, povezani s kolinami, največjim posvetnim praznikom naših ljudi, in zaznamujeta zlasti zimsko in pustno obdobje. Jedi (in pijače) gastronomskih regij Slovenije so bile leto dni po dokončanju strategije objavljene v monografiji in njeni poznejši dopolnjeni izdaji, obakrat z naslovom »Okusiti Slovenijo«, ki je uradni slovenski gastronomski slogan. Iz pregleda starejših virov, objav v (kuharskih) knjigah in nekaterih raziskav lahko strnemo spoznanja o izvoru in razvoju potice. Kot so opozarjali že nekateri starejši avtorji, je »domovina« ali ozemlje potice z dinamično razvojno koncentracijo v zahodni in severozahodni Sloveniji. O potici z današnjim poimenovanjem in v današnji obliki v 15. stoletju še ne moremo govoriti. Njeno razvojno izhodišče pomenijo kolač, presnec ali pogača in guban(c)a. Vsi trije
so v bistvu prastare vrste prazničnega, obrednega kruha z značilnimi ikonografskimi pomeni (simbol popolnosti, božjega itn.). Pri tem nas ne sme zavesti samo poimenovanje, zlasti ne njegov sodobni pomen. Zametki potice so torej v prazničnem kruhu. Te obredne vrste kruha so bile značilne za vse družbene skupine od srednjega veka naprej, zato ne moremo upoštevati hipoteze o razvoju potic iz samostanskega peciva (npr. potissimus). Vsaj v 16. stoletju lahko že govorimo o povitici, dvesto let pozneje pa o razlikovanju med kolačem in potico. Slednja je v drugi polovici tega stoletja tudi prvič zapisana s tem imenom. Za peko sta v vsem tem obdobju znana dva načina, in sicer v pekaču ali brez njega, torej neposredno na ognjišču. Poleg tega sta znana tudi dva načina izdelave strnjenega venca, poleg strnitve obeh koncev testenega zvitka v krog še razrez okroglo razvaljanega testa na štiri trikotnike, iz katerih se z nadaljnjim zvijanjem oblikuje strnjen venec. Pekač za peko potice (potičnik) s prirezanim sredinskim stožcem sodi v zgodnje 19. stoletje, morda tudi v zadnja leta 18. stoletja, in je posledica vplivov pekačev za šarkelj ali Gugelhupf, Kugelhopf iz nemških dežel. Poleg okroglih pekačev se uporabljajo tudi štirioglati, kar pa terminologijo potice le še razširi (štrukelj, konci idr.). Izvor in razvoj potice dodatno pojasnjuje tudi slika na naslednji strani.
I Z
S LOV E N I J E
Opotičeno leto Slovenije
POTI CE
38
Z recepti bomo predstavili le najznačilnejše potice, predvsem tiste, ki po obliki, nadevih in tehnologijah ne odstopajo od istovetnosti potic. Bogastvo različnosti je zelo veliko in omogoča, da za vsak mesec v letu določimo oz. predlagamo značilno potico. Torej bi lahko govorili o opotičenem letu Slovenije, ki ga v enem od mogočih izborov navajamo v nadaljevanju.
Januar Rožičeva potica Februar Ocvirkovka/Špehovka Marec Medena potica April Pehtranova potica Maj Želševka ali drobnjakova potica Junij Skutna potica Julij Makova potica Avgust Korenjeva potica September Rozinova potica Oktober Potica s suhimi slivami ali suhim sadjem November Potica s kranjsko klobaso December Orehova potica
I Z
Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren (15. avgust) Presna ali »prsna« potica Priključitev Prekmurja matičnemu narodu (17. avgust) Makova potica Festival kranjske klobase, Sora pri Medvodah (konec avgusta) Potica s kranjsko klobaso Vrnitev Primorske k matični domovini (15. september) Hubanca in/ali goriška gubanca Noč čarovnic (31. oktober) Potica z bučnicami Dan spomina na mrtve ali vsi sveti (1. november) in verne duše (2. november) Lešnikova potica Martinovanje (11. november) Kostanjeva potica Koline ali furež Mesna potica Miklavž (6. december) Mandljeva potica Božič (25. december) Orehova potica Dan samostojnosti in enotnosti (26. december) Potica s suhim sadjem Novoletna jelka in dedek Mraz Kokosova potica Silvester (31. december) Kakavova potica
39 POTI CE
Novo leto (1. in 2. januar) Medena potica Trije kralji (6. januar) Pajtica treh kraljev Praznik sv. Antona Puščavnika (17. januar) Kašnata potica ali »štula« Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik (8. februar) Potica s figami Valentinovo (14. februar) Čokoladna potica Pustovanje ali karneval Ocvirkovka ali špehovka Praznovanja za ženski in moški spol, 8., 10., 19. in 25. marec Vaniljina potica Gregorjevo (12. marec) Rožičeva potica Velika noč Pehtranova potica Jurjevo (23. april) in jurjevanje Potica s pregreto smetano Praznik dela (1. maj) Rozinova potica Vnebohod in binkošti Skutna potica Praznik sv. Rešnjega telesa (četrtek po nedelji Sv. trojice) Metina potica Kres ali šentjanževo (24. junij) in dan državnosti (25. junij) Korenjeva potica
S LOV E N I J E
Opotičeni prazniki Slovenije
I Z
S LOV E N I J E
Potice iz Slovenije
POTI CE
42
»… in zvrhan koš ljubezni. Kajti ni babice, ki ne ve, da potica ne vzhaja, če v testo ni zamešano dovolj ljubezni. Pa naj je recept še tako izviren …« (objavljeno v Delu l. 2004, povzeto iz Nove besede, besedilnega korpusa
Potica je slovensko, pretežno praznično pecivo (pogača) iz razvaljanega kvašenega testa, namazanega z različnimi nadevi in zvitega v zvitek, ki se peče kot podolgovata štruca v štirioglatem modelu, najpogosteje pa polžasto ali obročasto (z luknjo v sredini) zavit v okroglem modelu z gladkim ali rebrastim obodom.
Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana)
Poznamo sladke in slane potice, med nadevi, po katerih se posamezne vrste potic tudi imenujejo, pa je poleg t. i. klasičnih v novejšem času vrsta novih. Tudi na tehnološkem področju poznamo več različic. Najznačilnejše so gotovo povezane z vrsto testa. To je najpogosteje kvašeno, izdelano iz bele ali ajdove moke. Manj pogoste so potice iz listnatega testa, ki se že bolj približujejo zavitkom. Temeljno je predvsem vprašanje identitete, razpoznavnosti potice ali z drugimi besedami to, do kdaj posamezno potico še lahko imenujemo s tem imenom.
I Z
S LOV E N I J E
»… Semtertje se znajo ene stvari spremeniti, opustiti, druge pridjati: skušnja je en velik učenik.«
43 POTI CE
Poleg tega poznamo tudi v kulturni dediščini vrsto sladkih in slanih peciv, ki se imenujejo potice, vendar po tehnologiji izdelave in z njo povezanem videzu močno odstopajo od gornje opredelitve potice. V tem delu monografije predstavljam recepte za najznačilnejše potice, tako sladke kot slane. Odločil sem se za recepte, ki so bili neštetokrat uporabljeni in preverjeni v mojem rodbinskem okolju. Recepti, ki niso iz tega okolja, imajo v naslovu naveden vir. Ob tej odločitvi opozarjam na številne kuharice, ki prinašajo recepte z manjšimi ali večjimi odstopanji od tu objavljenih. Kot je zapisal že Valentin Vodnik v znamenitem uvodu v prvo kuharsko knjigo v slovenskem jeziku (Ljubljana, 1799):
A
SLADKE POTICE Testo za sladke potice iz bele moke 3 žlice mlačnega mleka 1 žlička sladkorja 2 dag kvasa 1/2 l toplega mleka 10 dag surovega masla 2–3 žlice sladkorja 1 žlička soli 75 dag mehke bele moke 2 jajčna rumenjaka
I Z
S LOV E N I J E
S E S TAV I N E T E S TA
POTI CE
44
1. V lonček nalijemo 3 žlice mlačnega mleka, dodamo žličko sladkorja in kvas. Zmešamo in postavimo na toplo, da vzhaja. 2. V večjo skledo damo 1/2 l toplega mleka, surovo maslo, 2–3 žlice sladkorja, žličko soli in ogreto moko. Vse to dobro zmešamo in dodamo vzhajani kvas ter 2 rumenjaka. Zameseno testo s kuhalnico dobro stepamo od 20 do 30 minut, da se začnejo na njem delati lepi mehurji.
3. Stepeno testo po vrhu potresemo z moko, pokrijemo s prtom in postavimo na toplo, da vzhaja. 4. Ko je testo vzhajano, potresemo delovno površino z moko, ga razvaljamo za mezinec debelo in ga obrežemo v pravokotnik. Pripravljeno testeno površino namažemo z ustreznim nadevom.
Testo za sladke potice iz ajdove moke
Testo za potico lahko pripravimo tudi iz ajdove, koruzne, ržene ali polnozrnate moke. Od navedenih so najpogostejše potice iz ajdove moke. Zato navajam le recept za pripravo tega testa. Koruzno moko so v preteklosti uporabljali predvsem za izdelavo testa za špehovko ali ocvirkovko.
1. V skledi poparimo ajdovo moko z osoljeno vrelo vodo in premešamo s kuhalnico, da se nekoliko ohladi. 2. Dodamo kvas, ki smo ga zmešali z dvema žlicama toplega mleka, in po želji še maslo. 3. Vse dobro premešamo in zgnetemo z belo moko. 4. Testo po vrhu potresemo z moko, pokrijemo s prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja. 5. Vzhajano testo na pomokani delovni površini razvaljamo čim bolj na tanko in ga obrežemo v obliko pravokotnika. Tako je testo pripravljeno za dodajanje nadeva.
I Z
1/2 l ajdove moke 1/2 l osoljene vrele vode 2 žlici toplega mleka 3 dag kvasa 3/4 l mehke bele moke (Po želji lahko dodamo tudi 8 dag masla.)
45 POTI CE
Novejše avtorice in avtorji kuharskih knjig priporočajo izdelavo hladno vzhajanih potic. Ta način priprave zagotavlja popoln uspeh. Za razliko od »klasičnega« načina izdelave potice pri tem pripravimo potico iz popolnoma hladnih sestavin. Testo takoj po zamesenju razvaljamo, namažemo s prav tako hladnim nadevom in zvijemo v potični zvitek. Model za potico namažemo z maslom in potresemo z ostro moko, vanj položimo zvitek ter ga postavimo v hladilnik, da testo vzhaja približno osem ur. Izdelovalci in izdelovalke pripravljajo to vrsto potice po navadi v večernih urah in potem počasi vzhaja v hladilniku. Zato jo ponekod imenujejo tudi »nočna potica«.
S LOV E N I J E
S E S TAV I N E T E S TA
1
Medena potica
I Z
S LOV E N I J E
S E S TAV I N E N A D E VA
POTI CE
46
1,5 l drobno zmletih orehov 75 dag medu 1/4 l mleka nekaj žlic ruma (piškotne) drobtine 1 žlica surovega masla sladkor klinčki cimet limonina ali pomarančna lupinica 1. Medu v kozici dodamo maslo. Nato naj počasi zavre. Po zavretju naj še približno 5 minut vre. 2. Vmešamo tri četrtine orehov, odstavimo in prilijemo mleko, odišavimo z rumom, drobno narezanimi lupinicami limone ali pomaranče, dodamo stolčene klinčke, malo cimeta in dve žlici (po možnosti piškotnih) drobtin. Vse dobro zmešamo in po okusu še sladkamo. 3. Z ohlajenim, a ne mrzlim nadevom namažemo vzhajano testo in po vrhu potresemo preostale orehe.
4. Testo zvijemo in oblikujemo potico; za vzhajanje potrebuje nekoliko več časa kot druge potice. 5. Dobro vzhajano namažemo s stepenim jajcem in pečemo v pečici 45 minut pri približno 180 ˚C. Potem temperaturo znižamo na 150 ˚C in pečemo še približno 25–30 minut.
S E S TAV I N E N A D E VA
Za nadev ajdove potice lahko uporabimo tudi orehe, lešnike, rozine ali ocvirke.
I Z
1. Iz navedenih sestavin zamešamo nadev in ga enakomerno namažemo po testu. 2. Testo zvijemo in položimo v namaščen pekač ter ga namažemo z razžvrkljanim jajcem. 3. Pečemo približno 1 uro pri 200 ˚C.
S LOV E N I J E
1/2 l smetane iz pregretega mleka 50 dag skute 5 dag masla za pekač med ali sladkor po okusu 1 jajce cimet
49 POTI CE
2
Ajdova potica
3
Ajdova medena potica S E S TAV I N E
Testo
I Z
S LOV E N I J E
1 kg ajdove moke 2 jajci 2 rumenjaka 10 dag sladkorja 5 dl toplega mleka 4 dag kvasa sol
POTI CE
50
Nadev
50 dag medu 15 dag masla 3 jajca 25 dag orehov limonina lupina 1 žlica ruma 0,5 dl smetane cimet (Recept iz knjige Borisa Kuharja, Dolenjska in belokranjska kuhinja, Ljubljana 2002)
1. Pripravimo kvasec, ki ga med vzhajanjem umešamo med moko, dodamo razžvrkljani jajci, rumenjaka, sladkor in toplo mleko. Testo najprej dobro stepamo, nato ga še pregnetemo in pustimo počivati, da počasi vzhaja.
2. Testo razvaljamo v pravokotnik. 3. Za nadev segrejemo med ter mu dodamo 2 jajci, maslo, mlete orehe, rum, naribano limonino lupino in cimet. 4. Še nekoliko topel nadev namažemo po razvaljanem testu. Testo zvijemo in položimo v namaščen pekač. V njem naj potica vzhaja še dve uri. 5. Potico premažemo s smetano, v katero smo zamešali stepeno jajce. Nato jo večkrat prebodemo in pečemo dobro uro pri 200 ˚C. 6. Potico ponudimo še toplo.
SLANE POTICE Nekatere slane potice se ponekod uživajo tudi sladkane. Po drugi strani pa ponekod med velikonočnimi jedmi še vedno uživajo kuhano slano šunko s sladko potico.
50 dag bele moke 3–4 dag kvasa 6 dag surovega masla 1 dl smetane 1 dag soli 1 dag sladkorja 2 jajci 2,5 dl mleka sol 1. Moko stresemo v posodo za mesenje, dodamo sol. 2. V manjši posodi v mleku raztopimo kvas, v drugi posodi zmešamo jajce in sladkor. 3. Segrejemo mleko in raztopimo maslo. 4. V moko vlijemo toplo mleko in premešamo. Nato dodamo mešanico jajc in sladkorja, premešamo ter dodamo kvas, smetano in raztopljeno maslo. Vse to zmešamo in pregnetemo v srednje gosto testo, ki naj vzhaja.
I Z
S E S TAV I N E Z A T E S T O
S LOV E N I J E
Testo za slane potice iz bele moke
103 POTI CE
B
S E S TAV I N E N A D E VA
I Z
1. Na maslu počasi prepražimo na lističe narezano čebulo, da zarumeni in da iz posode izpari vsa tekočina. 2. Čebulo ohladimo in solimo. 3. Po razvaljanem testu enakomerno porazdelimo čebulo in jo potresemo z mletimi (ali sesekljanimi) orehi. Temperaturi nadeva in testa morata biti enaki. Testo zvijemo v zvitek, položimo ga v potičnik, prebodemo, potem naj vzhaja. 4. Pred peko ga premažemo z mešanico mleka in jajc ter pazimo, da ne zapolnimo luknjic, ki smo jih naredili pri prebadanju. 5. Pečemo 50 minut pri temperaturi 190 ˚C.
S LOV E N I J E
60 dag čebule 10 dag masla 20 dag mletih orehov sol
115 POTI CE
34
Cerkljanska čebulna potica z orehi
S E S TAV I N E N A D E VA
Želševko lahko pripravimo slano in tudi sladko. Pri pripravi slednje dodamo v nadev še rozine.
I Z
1. Vzhajano testo razvaljamo v pravokotnik in ga namažemo s stepenim jajcem. 2. Drobnjak na drobno narežemo in prepražimo na olju ali maslu, da vsa voda izhlapi. Drobnjaka nikakor ne smemo zapeči. 3. Drobnjak ohladimo in potresemo po testu. 4. Testo zvijemo v zvitek in ga položimo v potičnik, kjer naj vzhaja. 5. Pečemo kot druge potice.
S LOV E N I J E
1 jajce najmanj 15 dag svežega drobnjaka maslo ali olje sol ali sladkor
123 POTI CE
38
Želševka ali drobnjakova potica