Nasveti in recepti za decembrske dni
Zimski smoothie
»za pogreti«
Avtor: Tatjana Eberl
Sestavine: • 2 jabolki, • 1 limona, • 1 pomaranča, • 1 cm sveže ingverjeve korenine, ščepec čilija, • ščepec cimeta. Priprava: Vse sestavine dobro zmešamo v blenderju in serviramo v poljubnih kozarcih, okrašenih z jabolčno rezino.
Bodi Eko | 3
Naravno ali umetno drevesce?
Nasmejani, kraguljčkasti veseli december s seboj vedno prinese praznični čas, ko se veselim postavljanja božičnega drevesca, njegovega okraševanja in zavijanja daril. Še pred dvajsetimi leti ni bilo dileme, kakšno bo to drevo. Na tržnici smo kupili zeleno jelko, ponekod pa celo stekli v sosednji gozd in jo odnesli domov, jo okrasili in potem kmalu pridno pometali iglice po stanovanju. Potem pa so prišla umetna drevesa, ki naj bi manj “smetila” in bila prijaznejša do okolja, saj letno posekajo veliko preveč dreves. A mnogi strokovnjaki menijo, da imajo večji negativni vpliv na okolje kot sekanje pravih dreves. Zanimivo je, da se ljudje precej trdno držijo svojega stališča. Nekateri pravijo, da v umetnem drevescu ni božiča, drugi trdijo, da je to poseganje v naravo. Odločitev je seveda samo vaša, saj vendar nič ni črnobelo, vendar smo se odločili, da vam predstavimo dobre in slabe plati tako naravnih kot umetnih dreves. UMETNA DREVESA Le redkokdo ima danes v stanovanju še naravno smrečico, jelko ali kakega podobnega iglavca. Ljudje so ugotovili, da so umetna pač malce bolj praktična, hkrati pa so se zavedali, da so rešili življenje še eni
4 | Bodi Eko
smrečici, in še smeti je ob koncu praznikov manj. A moramo se zavedati, da so umetna drevesa izdelana iz polivinil klorida (PVC), ki je ena izmed okoljsko najbolj škodljivih oblik neobnovljive naftnoderivatne plastike in med proizvajanjem lete onesnažujejo okolje in sosesko v okolici teh tovarn, saj so stranske snovi vse precej kancerogene. Če stopimo korak stran od okolja, pa večino umetnih smrečic, ki krasijo naše domove, naredijo na Kitajskem, kjer je na voljo cenejša delovna sila, hkrati pa delavci nimajo primerne zaščite pred nevarnimi kemikalijami. Prav zato se okoljevarstveniki bolj nagibajo h kupovanju naravnih dreves, ker so današnja umetna drevesa izdelana tudi iz nerazgradljivih kovin, starejša pa so še malce bolj nevarna, saj vsebujejo še svinec, ki se uporablja kot stabilizator v proizvodnem procesu in je namenjen temu, da je PVC bolj raztegljiv; po laboratorijskih testih sodeč lahko dokažejo, da so številne od teh snovi povezane z okvarami ledvic in jeter ter celo živčnega in reproduktivnega sistema. Prav zato svetujejo, da ne vdihujte odpadlih delcev drevesca. NARAVNA DREVESA Spet je odvisno, od kod je vaše drevesce. Če je vzgojeno v drevesnicah, je velika verjetnost, da je zraslo med pesticidi, in takšna drevesa niso le nezdrava za našo dnevno
sobo, pač pa tudi po tem, ko jih že odvržemo, še vedno onesnažujejo in izpuščajo strupe, ki skozi tla pronicajo do podtalnice. Zadnje čase obstaja idealna rešitev za tiste, ki prisegajo na vonj po smoli in prave iglice. V nekaterih drevesnicah lahko kupite še živo drevo s koreninami vred, ki ga lahko po tem, ko je veselega decembra konec, posadite na vrtu. Tako imate lahko naslednje leto zunanje božično drevo. Vendar bodite v času, ko imate smrečico v dnevni sobi, previdni, saj pozimi počivajo in mirujejo, preveč toplo okolje pa jih utegne najprej spodbuditi k rasti, potem pa na mrazu pogosto ne morejo več živeti. A vsekakor ga ni čez pristen vonj ter videz in namesto serijskih drevesc imate lahko svoje, ki je popolnoma enkratno in celo diši po smoli. A slabe plati so nedvomno v: sekanju dreves, sušenju smrečice, ki sčasoma izgublja svoje iglice in lepoto.
NARAVNI, DOMAČI OKRASKI
• Iz razvaljane gline z modelčki za piškote naredite okraske v obliki rožic, srčkov, zvezdic. • Posušene rezine jabolka, limone in pomaranče so lepi okraski, pa še prijetnega vonja. • Prav tako doma narejeni medenjaki ali bomboni, zaviti v svetleče papirčke. • Na rezino pomaranče privežite rezinico cimeta in dobite tudi osveževalec zraka. • Obesite lahko tudi suhe rožice ali orehove lupine (pobarvajte z otroki!). • Na sprehodu naberite storže in jih pobarvajte s srebrno barvo in obesite na drevo. • Če želite še večji dodatek naravnim okraskom, se za obešanje poslužite rafije. • Iz barvnega kartona izrežite srčke, krogce, zvezdice in nanje nalepite semena (sončnična, sezamova ipd.) ali posušene koščke sadja. • Na nit, vpeljano v šivanki, nanizajte brusnice in zaključite kot majhen venček. Bodi Eko | 5
Presni božični
sadni kruh Avtor: Tatjana Eberl
Sestavine: • 200 g mletih mandljev, • 100 g sladkih mareličnih pečk, • 100 g posušenih jabolčnih obročkov, • 100 g rumenih rozin, • 50 g temnih rozin, • 4 datlji, • 1 jušna žlica cimeta, • kardamom, • ščepec ingverja, • 1 čajna žlička naribane limonine in pomarančne lupine, • ščep vanilje v prahu, ščep soli. Priprava: Vse sestavine dobro zmešamo v mešalniku in pregnetemo v mehko, voljno testo. V testo previdno vgnetemo: 1 pest rozin, 1 pest brusnic, 2 posušeni figi, 2 posušeni slivi, pest grobo nasekljanih lešnikov. Iz mase oblikujemo nizek ovalen hlebec ali več manjših hlebcev. Preden testo postavimo v sušilec, ga še premažemo z naribano limonino lupinico, sokom limone, 1 čajno žličko karoba, 2 jušnima žlicama lucume. Sušimo pri 41°C do želenega okusa. Če si želimo skrajšati čas sušenja, po nekaj urah naš kruh narežemo na debelejše rezine in ga do konca posušimo. Kruh lahko v zaprti posodi hranimo do 2 tedna.
6 | Bodi Eko
Bodi Eko | 7
Vina, kot jih rodi narava
in dokonča človek Avtor: Monika Kubelj
Skrivnost ekoloških vinogradov je v njihovi preprostosti in tesnem stiku z naravo. Grozdje, ki je zorelo in se sladilo le pod vplivom naravnih sil, stisnejo v vino, ki mu pravimo ekološko ali naravno. Z eno besedo: vina s karakterjem. Slednja je v Slovenijo zdaj že tretje leto zapored pripeljal Primož Štajer, gurman in velikanski ljubitelj tovrstne žlahtnosti. Festival Label Grand Karakterre na Ljubljanskem gradu zbuja veliko zanimanja tudi med poznavalci biološko in ekološko pridelane hrane, saj vino vselej sodi k hrani. 8 | Bodi Eko
Bodi Eko | 9
Chateau Le Puy, Emidio Pepe in mnoge druge, niso nikoli vina delale drugače kot - naravno, z minimalnimi intervencijami v vinogradu in kleti.
»Tako so vina ustvarjali že naši predniki, pa so to nekateri že pozabili. Gre za vina višje kakovosti, izjemne požrtvovalnosti in znanja. Naravna vina,« pove Primož Štajer, direktor podjetja Lokatrade, ki skupaj z Markom Kovačom iz Zagreba privablja vrhunska imena tudi v naše kraje. Primoža Štajerja smo ujeli ravno sredi priprav na festival, ki bo 12. decembra na Ljubljanskem gradu, takoj naslednji dan pa že v Zagrebu. Njegova zgodba, ki ga je pripeljala do resnega ukvarjanje z enologijo, je polna strasti. Kar ni nič čudnega, saj nam kvalitetna hrana in pijača namreč nudijo izjemno veliko užitkov. Pri čemer pa Štajer poudarja, da je potreben nadzor in meja. »Odkar pomnim, mi ni bilo vseeno kakšno hrano uživam. Tako v domači kuhinji, kot v gostilnah po Sloveniji in tujini sem hrani vedno posvečal mnogo pozornosti in časa. Za popoln okus in užitek pa se mora dobra hrana združiti z dobrim vinom. Osebno že precej let uživam pretežno naravna vina. Slovenska in tista iz Italije, Francije, Gruzije… Zadnji dve leti 10 | Bodi Eko
pa sem pripravljal izbor vrhunskih naravnih vin, ki jih sedaj z veseljem ponujam v užitek tudi vam,« na svojem blogu, ki je del strani naravna-vina.si, piše Štajer. Kakšno vino je pravzaprav naravno? Vse se začne v ekoloških oziroma biodinamičnih vinogradih. V načinu razmišljanja, življenja. V njih je uporaba kemičnih sredstev omejena na pripravke na bazi žvepla in bakra in še to v izjemno majhnih količinah. Ne uporablja se pesticidov, herbicidov, umetnih gnojil, tudi namakanja ne. »Prav tako so intervencije minimalne tudi po trgatvi, torej v kleti. Spontana vinifikacija, brez dodajanja izbranih, komercialnih kvasovk, brez dodajanja ali odvzemanja taninov,
kislin, alkohola, sladkorjev … Brez filtracije in bistrenja s pomočjo kemičnih preparatov ali mehanskih postopkov. Žveplo se dodaja ob stekleničenju v izjemno nizkih količinah, pogosto pod 20 mg/l, poznamo pa tudi vrhunska in stabilna vina brez dodajanja žvepla. Gre v resnici za tradicionalne postopke, ki so običajni za obdobje pred 1955, ko se pojavijo pesticidi, herbicidi in kasneje umetna gnojila, seveda pa imajo danes vinarji mnogo bogatejše znanje biologije in mikrobiologije ter bolj znanstveno razumevanje procesov, ki se odvijajo v naravi, torej vinogradu, kar omogoča pridelavo vrhunskih vin z minimalnimi intervencijami,« pove Štajer iz podjetja Lokatrade in doda, da kleti, kot so Domaine Romanee Conti,
Brez 'intervencij'-je to sploh mogoče? Značilno za naravna vina je, da vinarji spoštujejo, ohranjajo in promovirajo lokalne sorte, bodisi tiste, ki so sicer mednarodne, a so se na določenem področju pokazale kot zelo primerne, bodisi avtohtone, ki so najbolje prilagojene lokalnemu podnebju in okoliščinam. Pomembno je vedeti, da naravna vina obsegajo celoten spekter, torej peneča, bela, bela macerirana (oranžna), rose in rdeča in ne, kot marsikdo zmotno misli le oranžna. Kljub temu pa se dandanes najdejo taki, ki ne verjamemjo, da je mogoče sploh kaj pridelati, da bi se posluževali komercialnih vinskih dodatkov ali škropljenja v fazi rasti. »V EU poznamo izraz organic wine (ekološko vino po slovensko), za katerega je EU postavila pravila oz. omejitve, ki pa so tako ohlapna, da nalepka “organic” na steklenici v resnici ne pomeni prav dosti, zato konzorciji kot so VinNatur, ViniVeri, Rennaisance des Appellations, RealWine fair, RAW fair … vina svojih članov označujejo kot naravna vina. »Prav tako so intervencije minimalne po trgatvi, torej v kleti. Spontana vinifikacija, brez dodajanja izbranih, komercialnih kvasovk, brez dodajanja ali odvzemanja
{ Termofor Fashy } V hladnih dneh je termofor odlično darilo. Lahko vas bo pogrel, z njim si boste lajšali bolečine, najmlajši pa se bodo k termoforju v obliki priljubljenega junaka tudi stisnili ali se z njim igrali. Termoforji na voljo od 6,66 do 23,66 EUR
{ Darilni komplet Milina } Mila Milina so unikatna, ročno izdelana mila, ki so naravna, prijetna, blaga in koži prijazna. Darilni kompleti Milina z naravnim milom in podstavkom na voljo za 11,67 EUR.
{ JIH 50 Beurer } je učinkovit in tih ultrazvočni inhalator za enostavno uporabo doma in na poti. Namenjen je razprševanju tekočin in tekočih zdravil (aerosolov) ter zdravljenju zgornjih in spodnjih dihalnih poti. Cena 110,00 EUR - 20 %.
{ Konopljino olje Ekolife, 500 ml } Konopljino olje iz semen jedilne konoplje je 100% biološko pridelano, hladno stiskano in hladno filtrirano. V decembru na voljo z 20% popustom. Cena: 15,85 EUR (- 20%).
{ Masažna olja Bergland } Masažna olja za nego obraza in telesa Bergland. V ponudbi so osnovna olja ali oljne kompozicije, obogatene z eteričnimi olji. Cena od 9,84 do 17,18 EUR
{ Pukka čaji } V Pukki so za hladnejše dni pripravili nove čaje z zanimivimi in omamnimi okusi. Vsi čaji imajo certifikat ekološke pridelave. So popolnoma brez dodatkov in umetnih arom. Poskrbite za svoje zdravje in hkrati uživajte v omamno dišečih aromah Pukkinih čajev. • Čaj za razstrupljanje z limono Pukka (Detox with Lemon) • Jasminov zeleni čaj Pukka (Serene Jasmine Green) • Čaj iz divjega jabolka in cimeta (Wild Apple & Cinnamon) Cena: 4,90 EUR
Izdelki so na voljo v spletni trgovini in v specializiranih prodajalnah Sanolabor po Sloveniji. Ponudba velja do odprodaje zalog.
www.sanolabor.si
zamejskega vinarja Joška Gravnerja, ki je že zdavnaj opustil konvencionalna vina. So torej vina iz belih sort grozdja, pridelana s postopkom podaljšanih maceracij.
Sepp Muster: »Svojim vinom damo čas in prostor, da sama razvijejo svoj potencial. Vinogradnik z ročnim delom opravi svoje, vino v kleti pa drugi del.« taninov, kislin, alkohola, sladkorjev … Brez filtracije in bistrenja s pomočjo kemičnih preparatov ali mehanskih postopkov. Žveplo se dodaja ob stekleničenju v izjemno nizkih količinah, pogosto pod 20 mg/l, poznamo pa tudi vrhunska in stabilna vina brez dodajanja žvepla,« za lažje razumevanje pojasni Štajer, ki slovenskim ljubiteljem omogoča dostop tudi do vin iz drugih kontitentov. Oranžno je trenutno hit Kakšno neki je oranžno vino? 12 | Bodi Eko
Poenostavljeno rečeno, gre za bela vina, ki jih vinarji pridelujejo po postopku za rdeča. Oranžna vina so s tem izrazom sicer krstili Američani in Angleži, vendar gre v principu za 'izum', ki izhaja iz naših krajev. Na tak način so namreč belo vino delali že naši nonoti in pranonoti, kot vedo povedati vinarji s krasa. S prodorom novih tehnologij in sodobnega šolanja je šel tak način pridelave v pozabo, dokler ga niso ponovno obudili vinarji iz Oslavja in Števerjana na italijanski strani Brd, med katerimi je še posebej treba omeniti
O sejmu, ki gosti vrhunske vinarje Tako kot nekateri drugi festivali, želi tudi festival Label Grand Karakterre širši publiki predstaviti tiste vinarje, ki svoje delo opravljajo odlično in katerih vina so tehnično brezhibna. Kot strastno pove Štajer, naravna vina ne odražajo samo osnovne značilnosti sorte, pač pa tudi okolje v katerem so nastala, torej “terroir”. Karakter naravnih vin je bolj izražen in ne želi biti za vsako ceno vsem všečen. Izbor naravnih vin je izjemno širok in bogat, zato bo vsakdo našel vina, v katerih bo užival. Še posebej zanimivo je, da vina ne predstavljajo distributerji, ampak lastniki vinogradov osebno. Gre za vrhunske in ugledne vinske kleti, ki se redno pojavljajo na ekoloških in biodinamičnih festivalih v Londonu, Parizu, New Yorku, Tokiju... Vsem vinarjem je skupen ekološki, biodinamični ali podoben trajnostni pristop k kmetovanju, kar poenostavljeno rečeno pomeni, da v procesih proizvodnje vina (naj si bo v vinogradu ali v kleti) skoraj ne uporabljajo kemičnih preparatov ter mehanskih intervencij. Kdo so lastniki imenitnih okusov? Osebno se bo z vami pogovarjal 75 viodinamičnih
vinarjev, a naj omenimo le nekatere. Če kdo, je Alberto Farinasso iz Brazilije eden od ljudi z največjim in izjemno poglobljenim znanjem in razumevanjem vina in hrane na svetu. Med drugim deluje v konzorciju Slow Food, kjer širi svoje znanje in kulturo uživanja hrane in vina, organizira promocijske dogodke in podpira tisto najboljše iz sveta vina in hrane. Človek, ki ga je vredno spoznati. »Prav tako recimo Alexandre Bain iz Francije. Človek trajnostnega, biološkega kmetovanja. Ob prvi degustaciji njegovih vin sem bil šokiran nad resničnim, iskrenim in intenzivnim izrazom njegovega majhnega kosa zemlje, na kateri so vinogradi. Človek, s katerim se pogovarjaš o vinih brez dodanega žvepla,« posebej poudari Štajer. Alice Feiring je zanima iz drugega razloga. Prihaja iz New Yorka in spade med vodilne vinske pisce na svetu. Redno izdaja “newsletter”, ki pokriva “terroir” vina (in hrano), izdala je nekaj knjig, ki pokrivajo tematiko iz različnih zornih kotov, med drugim je vrhunska poznavalka Gruzije. Je izjemna promotorka majhnih vinarjev, ki svoja vina pridelujejo po tradicionalni, trajnostni filozofiji z minimalnimi intervencijami. Jean-Yves Bizot – vinar iz Burgundije v Franciji. Njegovo biološko delo v Burgundiji se šzeje od leta 1997. Ima eno najmanjših kleti v regiji, a je brezkompromisno usmerjen
v kakovost, subtilnost in eleganco. Človek, ki v mnogočem spreminja svet vin (na boljše). Tega seveda nikoli ne omeni ali celo napiše na etiketo, morali smo ugotoviti sami. Njegova prisotnost je resnično velika čast. Weingut Maria & Sepp Muster sta biodinamika iz avstrijske štajerske.
Njuno delo označujeta odlični nemacerirani in macerirani sauvignoni, laški rizlingi in morilloni (štajersko poimenovanje chardonnay-a). Sepp sicer kar dobro pozna Slovenijo, a lani je prvič osebno predstavil svoja vina slovenski publiki. Kakšen je bil vtis? Povedal je, da je bil nad lanskim festivalom navdušen,
podobno kot ostali njegovi avstrijski kolegi. Njihova posest se nahaja v Styriji, v severnem predelu Avstrije. To je kmetija na desetih hektarjih, ki sta jo Sepp in Maria, skupaj s tremi otroki, prevzela od Theresie und Rudolfa Muster. Kot zanimivost naj povemo, da stari pisni viri pričajo, da je bila na tem mestu posest že v letu 1727, vinograd pa se je rodil leta 1787. Kraju so dali novo znanje, vinu novo vrednost. » Svojim vinom damo čas in prostor, da sama razvijejo svoj potencial. Vinogradnik z ročnim delom opravi svoje, vino v kleti pa drugi del. Vsi naši vinogradi so delani z biodinamičnega vidika, pri čermer naša družina sledi ritmu narave, planeta, ozvezdja. Svetovni vinski imperij sicer še vedno širi poenostavljenost vinskega trga, ki vsa vina daje v isti rang, a počasi naša karakterna vina dobivajo na veljavi,« je povedal avstrijski vinar. Primož: je hobi in je posel Začelo se je z željo po kakovostni hrani in pijači, končalo z resnim poslom in promoviranjem vin, ki govorijo o nekem drugem svetu. Svetu trajnostne skrbi za zdravo grozdje in posledično tudi naravna vina v največji možni meri. »Pridelava ekoloških in biodinamičnih (terroir) vin ima v Sloveniji močno tradicijo. S povezovanjem Ljubljane in Zagreba smo lani formirali regionalni središči vina ekološke in biodinamične pridelave in na ta način promovirali obe mesti in državi v turističnem
14 | Bodi Eko
in gospodarskem smislu. Vinarji iz 11 držav bodo 12. decembra na Ljubljanskem gradu drugič zapored predstavili svoja vrhunska vina, ki so jih pridelali iz grozdja ekoloških in biodinamičnih vinogradov, potem pa v kleti vinificirali po tradicionalnih metodah, z lastnimi kvasovkami ter brez uporabe kemikalij in nepotrebnih mehanskih enoloških procesov. Naravna vina odražajo »terroir«, mikrolokacijo, na kateri so nastala. Njihov karakter je izrazitejši in od tod tudi ime našega festivala. Obiskovalci bodo lahko poskusili več kot 250 vzorcev vin ter 15 – 20 čistih sakejev in se pogovorili z ljudmi, ki so jih ustvarili po metodah minimalne intervencije v vinogradih in kleti.« Primož je srečen, ko opazuje, da ima Slovenija še relativno malo zastrupljenih vinogradov v primerjavi s tujino. Verjame tudi, da bi trg naravnih vin lahko bil izziv prav za slovenske vinogradnike, ki bi lahko ponudili butične primere vinske kakovosti. In kaj ima Štajer slovenskega izvora vselej v svoji kleti, ko ga obiščejo gostje? Vitovsko in rebulo, ker sta svetovni in kakšen rizling s štajerskega konca. Pa kakšno steklenico legendarnega Acija Urbasa recimo, ki je sinonim za naravna vina narejena po logiki in miselnosti Demeter.
OSREČITI NEKOGA JE ZLATA VREDNO
Kapljice iz srca narave, dragocene kot zlato, je MELVITA ujela v kolekcijo L’OR BIO. Nova Eau de Toilette L’Or Bio in Izjemni zlati glos za ustnice, prodajna uspešnica Izjemno zlato olje ter drugi izdelki iz kolekcije kožo ljubkujejo s prefinjenim dotikom in v vaš lepotni ritual vnesejo unikatno igro dišavnih kontrastov.
Spletna trgovina www.melvita.si LJUBLJANA: Stari trg 18, Citypark, Maxi, Nama MARIBOR: Europark • Izbrana prodajna mesta Müller v Sloveniji
Bodi Eko | 15
Čokoladna kokosova potica Avtor: Katja Mrzel
Sestavine za testo: • 500 g mehke moke • 50 g kakava v prahu • sol • 100 ml mlačnega mleka • 1 zavitek kvasa • 1 žlička sladkorja • 1 žlička moke • 100 g masla • 100 ml sladke smetane • 3 rumenjaki • 1 jajce • 3 žlice sladkorja • naribana lupinica 1 limone iz ekološke pridelave • 100 ml mlačnega mleka po potrebi Sestavine za nadev: • 450 ml sladke smetane • 50 g masla • 400 g kokosove moke • burbonska vanilija • 3 rumenjaki • 3 beljaki • 15 dag sladkorja
Priprava testa: 1. Moko že dan pred peko postavimo blizu peči, da se ogreje in dobro posuši. 2. Na dan peke moko in kakav presejemo v veliko skledo, dodamo sol. 3. V posodico z mlačnim mlekom nadrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja in moke ter gladko zmešamo z metlico. Pustimo, da podvoji svoj volumen. 4. Na blagem ognju stopimo maslo. Odstavimo, primešamo smetano, jajca, sladkor in limonino lupinico. 5. Vzhajan kvas dodamo k moki, prilijemo še maslo z jajci in umešamo z mešalnikom z vijačnima stepalkama. Po potrebi dodamo še malo mleka. Ko se mešalnik utrudi, nadaljujemo z ročnim gnetenjem. Dobro pregneteno testo bo bolj rahlo in voljno, zato smo pri gnetenju vztrajni. 6. Oblikujemo kepo voljnega in elastičnega testa, jo položimo v skledo, prekrijemo s krpo in pustimo vzhajati uro do uro in pol. 7. Medtem pripravimo nadev. 16 | Bodi Eko
Priprava nadeva: 1. Zavremo sladko smetano in v njej stopimo maslo. 2. V vrelo smetano stresemo kokosovo moko, dobro premešamo. Posodo postavimo v korito, napolnjeno s hladno vodo, in ohladimo. 3. Ohlajenemu kokosu in smetani dodamo rumenjake in vaniljo ter dobro premešamo. 4. Beljake stepamo, da se spenijo in rahlo zgostijo. Dodamo polovico sladkorja in nadaljujemo s stepanjem. Ko sneg postane tako čvrst, da se oblikujejo vršički, ko iz njega dvignemo stepalki, dodamo preostali sladkor. S stepanjem nadaljujemo toliko časa, da dobimo gladko, sijočo kremo. 5. Beljake nežno primešamo kokosu.
Izdelava potice: 1. Testo razvaljamo v kvadrat, velik približno 50 x 50 cm. 2. S čopičem ga premažemo z maslom, da se bo krema prijela testa. 3. Po testu z lopatko razporedimo kremo, ki je precej gosta, zato si pomagamo tudi z rokami. 4. Potico tesno zvijemo. 5. Položimo jo v z maslom namazan in moko posut pekač v obliki venca. 6. Potico premažemo s stepenim jajcem in jo večkrat prebodemo z dolgo iglo. 7. Postavimo jo v hladno pečico, ki jo prižgemo na 170 stopinj. 8. Medtem ko se pečica segreva, bo potica vzhajala. Pečemo od 50 do 60 minut od trenutka, ko se pečica segreje na želeno temperaturo. 9. Na polovici peke jo prekrijemo s papirjem za peko, da se skorjica ne bi preveč zapekla. 10. Pečeno stresemo na mrežico za hlajenje, prekrijemo s krpo in ohladimo. 11. Potico hranimo ovito v aluminijasto folijo ali v nepredušno zaprti posodi. Lahko jo tudi zamrznemo.
Floradix Kindervital
®
za otroke
ZA ZDRAV RAZVOJ NAŠIH NAJMLAJŠIH S kalcijem in vitaminom D 9 vitaminov s sadnimi sokovi
in rastlinskimi izvlečki Prijetnega okusa Brez konzervansov, barvil, laktoze in glutena
Vitamini B6, B12 in C imajo vlogo pri delovanju imunskega sistema. Vitamin D in kalcij pa sta potrebna za normalno rast in razvoj kosti otrok.
18 | Bodi Eko
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja. Priporočenega odmerka se ne sme preseči.
FLK0914-01
Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah ter na spletni strani www.fidimed.si.