Revija Zdravje plus: April 2020 by Argos Media

ZDRAVO SPANJE V ZDRAVI SPALNICI

04 / MAREC 2020 SPLETNA REVIJA

OTROCI: OBISK ZOBOZDRAVNIKA NAJ BO PRIJETNA IZKUŠNJA

GLIVIČNE OKUŽBE NOHTOV STOPAL

HITRI NASVETI ZA POMOČ PRI MENOPAVZI

IZBERIMO SVEŽE VITAMINE!

POSKRBIMO ZA DOBRO ZDRAVJE TUDI V ZLATIH LETIH

EKOLOŠKI VRT NAJ BO CELOSTNO NARAVNAN

Uglasite mikrobiom. Uglasite zdravje. Eliksir z edinstvenim spektrom 31 Efektivnih Mikroorganizmov in biodostopnimi hranili iz 31 zelišč. Za podporo imunskemu sistemu. 20 milijard dobrodejnih EM v dnevnem odmerku 20 ml.

+ imunski sistem + prebava + celična zaščita + antioksidant + energija + koncentracija + razpoloženje

ter izbranih lekarnah, specializiranih prodajalnah in trgovinah z zdravo prehrano. Dodatne informacije in telefonska naročila 031 722 622.

517 489 719 841

Na voljo v spletni prodajalni www.eubiosa.si

3 KOLOFON

REVIJA ZDRAVJE PLUS LETNIK 1, ŠTEVILKA 3, MAREC 2020 IZDAJA Argos Media d. o. o., Ukmarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana DIREKTORJA

Andraž Dermota, Luka Žargi GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNIKA Andraž Dermota, Luka Žargi MARKETING Tel.: 01 292 72 55 e-pošta: info@argos-media.si OBLIKOVNA IN TEHNIČNA IZVEDBA Argos Media d.o.o. LEKTORIRANJE Milena Bezgin UREDNIŠTVO Tel: 01 292 72 52

urednistvo@argos-media.si NAROČNINE Na brezplačno revijo se lahko naročite na portalu zdravje.si. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI Dreamstime FOTOGRAFIJE V REVIJI Profimedia / Splash, Dreamstime, promocijski material, arhiv avtorjev SPLETNA STRAN IN FACEBOOK

www.zdravje.si www.facebook.com/revija.zdravje

Naročenih fotografij in besedil ne vračamo. Vse pravice pridržane, kopiranje besedil in slik ni dovoljeno. Ponatis in kopiranje celote ali posameznih delov je dovoljen s pisnim privoljenjem založnika. Besedila, prispevki in recepti so delo avtorjev in ni nujno, da predstavljajo ideje ali prepričanja uredniškega odbora revije. Enako velja tudi za oglase in

PRIDRUŽI SE NAM NA NAŠI FACEBOOK STRANI

novice. Objave v reviji so delo avtorjev, zato podjetje Argos Media ne odgovarja za njihovo verodostojnost in morebitno nastalo škodo. Vsebina revije je informativne narave in ne more nadomestiti nasveta farmacevta ali obiska pri zdravniku. Revija Zdravje plus je brezplačna.

4 UVEDBA ELEKTRONSKEGA BOLNIŠKEGA LISTA

PITJE ČAJA LAHKO ZNIŽA TVEGANJE ZA BOLEZNI SRCA

Ljudje, ki pijejo zeleni ali črni čaj vsaj trikrat tedensko, imajo manjše tveganje za srčno-žilne bolezni oziroma infarkt, k čemur pripomorejo polifenoli v čaju, so objavili v evropskem zborniku za preventivno kardiologijo (European Journal of Preventive Cardiology). Raziskave, ki so jih sicer opravili na Kitajskem, so pokazale, da se pri rednih pivcih čaja tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjša za kar 20 do 22 odstotkov.

VEGANSKA HITRA HRANA NI PRAV NIČ BOLJ ZDRAVA

Ker je rastlinska prehrana vse bolj priljubljena in v svetu narašča tako število vegetarijancev kot veganov, so se začela temu prilagajati tudi podjetja s hitro prehrano. A strokovnjaki opozarjajo, da izključno rastlinska zasnova jedi, kot so burgerji, ne pomeni, da je hranilna vrednost tovrstne hrane kaj boljša. »Mišljenje, da je ’zdrava’, je povsem zgrešeno – še vedno gre za jedi, ki imajo veliko kalorij, te pa v večini predstavlja veliko maščob in ogljikovih hidratov (sladkorja), v njih je veliko soli, beljakovin pa občutno premalo,« pravi doktorica Dana Hunnes, specialistka za prehrano, iz univerzitetne bolnišnice v Los Angelesu, ki so ga v zadnjih letih preplavili veganski ponudniki s hitro hrano.

S 1. februarjem se pri nas ne bodo več tiskali bolniški listi, saj jih bodo nadomestili elektronski, izjeme bodo zgolj za zaposlene pri fizičnih osebah, v tujini, za kmete, verske uslužbence ali v primeru nedelovanja sistema. Zavarovanci bodo do svojega elektronskega bolniškega lista dostopali na spletnem portalu ZZZS https://moj. zzzs.si, pred tem pa si bodo morali urediti brezplačno digitalno potrdilo SIGENCA. Zavarovanci brez računalniške opreme bodo lahko za izpis zaprosili pri ZZZS, vpogled pa jim lahko omogočita delodajalec ali osebni zdravnik. Elektronski bolniški list bo poenostavil postopke in prinesel prihranek (stroški nakupa obrazcev in tiskanja), delavcem obrazca ne bo treba več fizično dostavljati delodajalcem, po potrebi pa se bo lahko izdal tudi za 5 dni vnaprej in brez obiska osebnega zdravnika.

Z JOGO, TAJ ČIJEM IN ČI GONGOM NAD BOLEČINE V KRIŽU

Z bolečinami v križu naj bi se srečevalo 80 % odrasle populacije, njihovo odpravljanje pa je večinoma kratkoročno učinkovito, zato se marsikdo zateče k preventivi v obliki omenjenih vadb. Floridski visokošolski instituciji Florida Atlantic University's College in College of Nursing sta podrobno analizirali in primerjali množico študij, ki proučujejo odnos med kakovostjo življenja oseb z bolečinami v križu ter gibalnomeditativnimi vadbami joga, taj či in či gong. 32 visokokakovostnih študij, ki so zajele skoraj 3.500 oseb, je pokazalo, da te vadbe pri večini ljudi resnično učinkujejo in pomagajo odpraviti ali zmanjšati bolečine v križu, prav tako pa odpravijo psihološki stres, ki je posledica teh bolečin.

NORMALNA TELESNA TEMPERATURA SE JE ZNIŽALA

Za normalno telesno temperaturo je doslej štela meritev pod 37 stopinj Celzija, kar je kot standard določil nemški zdravnik v letu 1851. Od takrat pa se je marsikaj spremenilo. Ekipa priznane univerze Stanford je ugotovila, da je današnja telesna temperatura zdravih ljudi v povprečju nižja, in nato preverila množico arhivov zdravstvenih kartonov tudi za stoletje nazaj. Ugotovili so, da se temperatura skozi desetletja komaj opazno znižuje. Za normalno telesno temperaturo naj bi danes v povprečju štelo 36,65 stopinje Celzija, res pa je, da se je povprečje bolj znižalo pri moških kot pri ženskah.

5 ZAKAJ JE TAKO TEŽKO DOLOČITI STOPNJO SMRTNOSTI NOVEGA KORONAVIRUSA? Mediji ob poročanju o obolelih zaradi novega koronavirusa uporabljajo različne številke glede stopnje smrtnosti – enkrat govorijo o dveh, drugič o štirih odstotkih, medtem ko je Svetovna zdravstvena organizacija v začetku marca dejala, da je smrtnost 3,4 odstotke. Zakaj je tako težko določiti pravo številko? Da bi dobili pravilen odstotek, je treba število žrtev primerjati s številom obolelih – a ne v realnem času, temveč za približno dva tedna nazaj (večinoma pride do smrti po dveh tednih). Prav tako je treba upoštevati, da je ob izbruhu bolezni zaradi nje umrlo precej več ljudi, saj je zdravstveno osebje in ljudje ni so poznali ter niso bili tako pozorni na njen potek. Danes je smrti precej manj, ker se poskrbi, da je večini okuženih omogočena strokovna obravnava in tudi spremljanje stanja ter simptomatsko zdravljenje v bolnišnici. Kakšna bo končna smrtnost, je torej težko reči, a gotovo bodo odstotki precej nižji, kot je kazalo na začetku.

ZDRAVILO ZA CASTLEMANOVO BOLEZEN

NE ODLAŠAJTE Z ZAMENJAVO KOLENA

Z zamenjavo kolena po njegovi obrabi ne velja odlašati, so opozorili v članku, objavljenem v The Journal of Bone and Joint Surgery, torej reviji za kirurgijo kosti in sklepov. Kot kaže, ima namreč kar 90 odstotkov bolnikov operacijo prepozno, da bi si lahko od nje obetali najboljše koristi. Izkazalo se je, da ob odlašanju osteoartritis pred operacijo bistveno vpliva na kakovost življenja, saj bolnikom prepreči gibanje in povzroča bolečine, prav tako pa prepozna operacija na daje enakih rezultatov glede mobilnosti po njej, če jo primerjamo s pravočasno. Če kaže, da bo zamenjava kolena potrebna, se zanjo torej odločite takoj – glede na čakalne vrste v našem zdravstvu namreč tudi ta »takoj« traja kar dolgo.

Castlemanova bolezen je ena izmed precej redkih bolezni imunskega sistema, ki se kaže s prekomerno rastjo celic limfnega sistema. Kar 35 odstotkov bolnikov zaradi te bolezni umre v obdobju petih let po diagnozi. Za bolezen se je očitno zdaj našlo zdravilo, ki je že v fazi kliničnega testiranja, zasluga pa gre dr. Davidu Fajgenbaumu, 34-letniku, ki so mu bolezen diagnosticirali leta 2010 in je doslej že večkrat ušel smrti s pomočjo pravočasne odstranitve prizadetih bezgavk ter kemoterapije. To ga je spodbudilo, da je začel bolezen proučevati sam, njegovi izsledki pa so vodili do zdravila, ki se zdi precej obetavno in naj bi bilo kmalu na voljo.

KEMIKALIJE V GOSPODINJSTVU VPLIVAJO NA INTELIGENCO OTROK

Nekoč je na inteligenco otrok vplivala izpostavljenost težkim kovinam, a odkar se te omejujejo in prepovedujejo, se je našla druga težava: izpostavljenost kemikalijam. Ne gre za čistila, saj teh najmlajši ne uporabljajo, starši pa dobro vedo, da so otrokom nevarna, temveč za druge povsem vsakdanje stvari: kemikalije, ki se v naših domovih sproščajo na primer iz gradbenih materialov in pohištva. Posebej nevarna naj bi bila sredstva, ki preprečujejo gorenje, s katerimi so obdelana na primer ležišča, sicer pa so polni kemikalij tudi tipični otroški izdelki, na primer otroški avtomobilski sedeži.

ZDRAVJE

GLIVIČNE OKUŽBE

NOHTOV STOPAL

PIŠE: DOC. DR. LILJANA MERVIC, DR. MED., SPEC. DERM.

Glivično okužbo nohtov, ki jo strokovno imenujemo onihomikoza, najpogosteje povzročajo dermatofitne glivice, ki se prehranjujejo s keratinom, sestavino kože in nohtov. Glivice vstopijo v prostor pod prostim robom nohta, kjer imajo dobre pogoje za življenje. Čeprav se okužba začne skorajda neopazno, poteka kronično, to pomeni, da vztraja in napreduje, če je ne zdravimo.

KJE JIH DOBIMO?

V stik z glivico lahko pridemo povsod, kjer hodimo bosi. To so bazeni, savne, toplice, skupinske kopalnice, telovadnice … Okužimo se lahko tudi od družinskih članov ali preko obutve. Pogosteje zbolijo starejši ljudje, moški in športniki. Možnost okužbe je večja tudi na nohtu, ki je zaradi predhodne poškodbe odstopil od podlage. Na začetku je glivična okužba nohta komaj opazna in ne povzroča nikakršnih simptomov. V tej fazi jo je tudi najlažje pozdraviti. Nezdravljena bo napredovala in sčasoma se lahko pojavi bolečina med hojo in športnimi aktivnostmi ter težave pri nošenju obutve. Zaplet nezdravljene glivične okužbe nohtov so bakterijske okužbe, saj lahko nekatere bakterije ob obolelem nohtu vstopijo v telo. Glivična okužba se lahko prenese tudi na kožo drugih delov telesa, najpogosteje v dimlje, pa tudi na nohte rok. Ne nazadnje so glivično oboleli nohti tudi vir okužbe za druge ljudi. Še zdaleč niso le estetska težava.

BODITE VZTRAJNI

Glivično okužen noht – največkrat na palcu enega ali obeh stopal – na prostem delu začne odstopati od podlage, se rumenkasto obarva in zadebeli. Pod njim se nakopiči plast roževine. Prizadeta površina se počasi širi proti začetnemu delu nohta. Ker nezdravljena okužba vztrajno napreduje, se sčasoma okuži ves noht. S palcev se lahko glivice prenesejo tudi na druge nohte stopal.

Možnosti zdravljenja je zelo veliko, vendar so le redka učinkovita. Praviloma je zdravljenje sistemsko, s protiglivičnimi zdravili (antimikotiki) v obliki tablet ali kapsul. Pri okužbi nohtov na stopalih traja najmanj tri mesece. Sistemsko zdravilo lahko neželeno učinkuje na jetra ali se vpleta v presnovo zdravil, ki so potrebna za zdravljenje drugih bolezni. Predvsem pri starejših ljudeh se zato za sistemsko zdravljenje redkeje odločimo. Lokalna zdravila, kot so antimikotične kreme, Prav je, da pred začetkom zdravljenja diagnozo onihomikoze postavi dermatolog, ker obstaja veliko drugih obolenj nohtov, ki na videz zelo spominjajo na glivično okužbo. Zdravljenje teh obolenj s protiglivičnimi zdravili nikakor ne bo uspešno.

ZDRAVJE

geli ali praški, ne prehajajo v in pod noht, zato niso učinkovita. Tudi številni drugi lokalni pripravki za zdravljenje nohtov v obliki pisal, lakov, gelov in pršil, ki so na voljo brez recepta, večinoma delujejo le blago protiglivično. Med redkimi strokovno upravičenimi lokalnimi možnostmi je redna uporaba zdravilnega laka, ki vsebuje antimikotik ciklopiroks, ki dobro prehaja v noht. Zdravljenje traja toliko časa, dokler zdrav noht ne preraste po celi dolžini, tudi leto dni ali več. Lak s ciklopiroksom je zelo dobra in varna izbira, kadar je prizadete manj kot 30 odstotkov nohtne površine, ter pri vseh tistih, pri katerih sistemsko zdravljenje ne pride v poštev zaradi morebitnih neželenih učinkov ali jemanja drugih zdravil.

Higiena Da preprečimo širjenje ali ponovno okužbo, skrbimo za ustrezno higieno. Medprstne prostore in nohte po umivanju dobro osušimo, nosimo bombažne nogavice ter udobno, zračno obutev. Pazimo, da nohtov pri športnih aktivnostih ne poškodujemo. V bazenih, savnah in skupinskih kopalnicah nosimo natikače.

Dnevno popijte 20 ml Regulatpro® Bio. Dr. Niedermaier® FERMENTATION

Regulatpro Bio ®

Že 80 let sodelujemo s profesorji in univerzami na področju prehrane in epigenetike. Mednarodna patentirana kaskadna fermentacija.

PODPORA IMUNSKEMU SISTEMU*!

*Biološki imunski regulator. Regulatpro® Bio vsebuje naravni vitamin C, ki prispeva k normalni imunski funkciji.

100% BIOLOŠKO 100% NARAVNO 100% VEGANSKO

Na voljo v trgovinah Sanolabor, lekarnah in trgovinah s prehranskimi dopolnili. *DE-ÖKO-006

Distributer: Eurosolar d.o.o. • GSM: 040 165 052 • email: info@regulat.si

PREHRANA

IZBERIMO SVEŽE VITAMINE!

Čeprav bi zdravi ljudje potrebne vitamine, rudnine in druge hranilne snovi lahko dobili z zdravo, raznovrstno prehrano, kar strokovnjaki tudi najbolj priporočajo, lahko govorimo o sodobni podhranjenosti. Zaradi hitrega življenjskega ritma si namreč številni takšne pestrosti prehrane ne privoščijo in njihovo telo ne dobi vsega, kar bi potrebovalo. Zaradi tega tako v razvitem svetu kot tudi v Sloveniji narašča prodaja vitaminsko-mineralnih pripravkov.

PIŠE: J. P. L., FOTO: DREAMSTIME

Za številne ljudi (tako preveč kot tudi premalo zaposlene) vitamini predstavljajo simbol zdravja, moči in dobrega razpoloženja. Od njih pričakujejo preveč, saj menijo, da jih lahko njihova uporaba privede tudi do hitre ozdravitve. Čeprav vse več strokovnjakov opozarja na pretirano uporabo – rečemo lahko tudi zlorabo – vitaminsko-mineralnih pripravkov skozi daljše časovno obdobje, njihova uporaba strmo narašča. Snovi v našem organizmu so podvržene medsebojnemu učinkovanju in povečan vnos že samo ene izmed njih lahko sproži niz presnovnih sprememb, ki vplivajo na naše počutje in zdravje. Velja, da zdravi ljudje z zdravim načinom življenja, kamor sodita tudi uravnotežena prehrana in zadostna telesna aktivnost, NE potrebujejo vitaminsko-mineralnih prehranskih dodatkov. Drugače pa je pri zdravstveno ogroženih, rizičnih skupinah, kot so starostniki, rekonvalescenti, bolniki s hudimi diagnozami, nekateri drugi bolniki, doječe matere, nosečnice, kadilci, alkoholiki in morda otroci različnih starostnih skupin. Pa tudi v omenjenih primerih je smiselno jemanje le občasno, ob okužbah, večjih naporih ali obremenitvah in le v okviru priporočenih dnevnih odmerkov. Pred začetkom jemanja vitaminsko-mineralnih pripravkov je potreben posvet s strokovnjakom, ker nekateri dodatki lahko medsebojno učinkujejo z zdravili. Pomembno je tudi, da izberemo pripravek, ki ga sestavlja pestra kombinacija različnih snovi, ki glavno učinkovino prehranskega dopolnila podpirajo. Tudi v naravi so sadeži in zelenjava, ki so bogat vir vitaminov, mineralov, sadnih kislin in drugih pomembnih hranil, pestro sestavljeni.

SPREMENITE ŽIVLJENJE

Namesto jemanja dragih vitaminskomineralnih pripravkov, ki vam predvsem praznijo denarnice, rajši spremenite svoj življenjski slog. Več časa posvetite dnevni prehrani, ki naj bo uravnotežena, uživajte veliko svežega sadja in zelenjave, imejte starosti, letnemu času in fiziološkemu stanju primerno telesno aktivnost, pa sodobne vitaminsko-mineralne podhranjenosti ne bo! Smo v spomladanskem času, ko kljub temu, da je zima mimo, še vedno razsajajo gripe, prehladna obolenja in bronhitis. Če hočemo povečati naravno telesno

PREHRANA odpornost, moramo uživati hrano, ki vsebuje dovolj vitaminov in mineralov, med njimi tudi antioksidantov, ter naravnih zaščitnih kemičnih snovi (bioflavonoidov), ki se nahajajo v rastlinah. Antioksidanti pomagajo nevtralizirati odvečne proste radikale, ki jih telo proizvaja kot del svojega naravnega obrambnega mehanizma. Ribe, perutnina, pusto meso, manj mastni mlečni izdelki in zelenjava (grah, leča, fižol, bob) so dobri viri vitaminov in mineralov. V prehrano je treba vključiti tudi živila, ki vsebujejo vitamin A – sir, jajca, zdrava jetra, sladki krompir, korenje, paradižnikovo mezgo ali sok. Večina sadja in zelenjave vsebuje vitamin C: primerno veliki odmerki tega vitamina (do 200 mg/dan) povečajo raven imunoglobulina, ki v boju z boleznijo deluje kot protitelesa, proizvaja pa jo imunski sistem. Za pravilno delovanje imunskega sistema so nujni tudi vitamin D (mastne ribe, ribje olje, sončna svetloba) in E (hladno stiskano olivno olje, avokado, oreščki,

polnozrnati žitni izdelki) ter maščobne kisline iz rastlinskih in ribjih olj. Imunskemu sistemu najpogosteje primanjkuje cinka. Bogati viri so bučna semena, proso, pusta govedina, odličen vir pa so ostrige.

OBVARUJMO SVOJE TELO

Tudi v hladnejšem času nam je na razpolago zelenjava, ki nas bo v tem času dobro varovala pred obolenji. Naštejmo le nekaj, ki jih najdemo na policah trgovin in tudi v domačih kleteh. 1. Brokoli ni samo priljubljen, je tudi zelo zdrav, saj je vir kalcija, vitamina A in C, antioksidanta beta karotena, folne kisline, ki preprečuje nekatere vrste raka in bolezni srca, netopnih vlaknin in kalija. To pa še ni vse, saj vsebuje tudi fitokemične snovi, kot so indoli, izotiocianati, lutein, sulforafan itd. 2. Brstični ohrovt je prav tako priljubljena zimska zelenjava, sodi v isto družino kot brokoli in ima tudi podobne koristne lastnosti. 3. Cvetača, ta priljubljena zelenjava, ki je prav tako iz družine kapusnic, je bogati vir vitamina C, folne kisline in fitokemičnih snovi, kakršni so indoli in izotiocianati. Indoli zavirajo hormone, ki povzročajo rast rakavih tumorjev na prsih. Izotiocianati prav tako varujejo telo pred rakom, saj spodbujajo tvorbo obrambnih encimov. 4. Korenje je zakladnica betakarotena, antioksidanta, ki se pretvori v vitamin A. Ta skrbi za zdrav vid, pravilno celično rast ter zdravo kožo in lasišče. Korenje vsebuje tudi kalcijev pektat, ki pomaga pri odvajanju holesterola iz telesa, in netopljive vlaknine, ki preprečujejo zapeko. 5. Listnata zelenjava (špinača, blitva, solate, radič itd.) je sicer v zimskem času na policah v trgovinah, seveda pripeljani iz daljnih krajev in temu primerno obdelana z različnimi kemičnimi sredstvi za zaščito. Izbira je seveda vaša. Tisti, ki imate vrtičke, ali ste jeseni nakupili biološko pridelano zelenjavo in jo imate sedaj v zamrzovalnikih, pa jih le s pridom uporabljajte. Omenjena zelenjava namreč vsebuje fitokemične snovi, ki varujejo pred obolenji, vitamin C, vitamin K, ki gradi kosti in preprečuje nastajanje

PREHRANA

krvnih strdkov, betakaroten in vlaknine. Klorofil v zelenih listih zavira škodljive procese, zaradi katerih se zdrave celice spremenijo v predrakave celice. 6. Paprika – sveža, kupljena ali iz zamrzovalnika – je odličen vir vitamina C. Rdeča paprika vsebuje tudi lutein in zeaksantin, karotenoida, ki zmanjšujeta nevarnost starostne slepote zaradi degeneracije rumene pege in nastanka očesne mrene, pa tudi določene oblike raka. Pekoča paprika vsebuje kapsaicin, ki lajša bolečino in vnetja, preprečuje pa tudi nastajanje holesterola. 7. Paradižnik je lahko svež, pridelan na različne načine, uvožen iz daljnih dežel ali pa iz domačega zamrzovalnika in shrambe v obliki paradižnikove mezge ali soka. Tako paradižnik kot tudi njegovi izdelki so bogat vir vitamina C in betakarotena. Poleg tega vsebuje tudi likopen, ki zmanjšuje škodo, ki jo povzročajo prosti radikali, ter tveganje za srčno kap in nastanek raka na prostati.

Vsebuje tudi kofeinsko in ferulično kislino, ki pospešujeta tvorbo encimov, ki varujejo pred rakom in klorogeno kislino. 8. Rumeno bučo lahko kupimo na dobro založeni tržnici, v trgovinah ali pa jo imamo shranjeno v domači shrambi. Je zelo bogat vir betakarotena, kalija, vitamina B6, vitamina C in luteina. Vsebuje tudi veliko topnih vlaknin, ki zmanjšujejo količino holesterola, tiamin, ki vpliva na delovanje možganov, in magnezij, pomemben mineral, ki varuje pred alergijami, boleznimi srca in nastankom ledvičnih kamnov, sodeluje tudi pri krčenju mišice. 9. Sladki krompir vsebuje veliko betakarotena, kalij – vpliva na krvni tlak, vitamin B6, vitamin C, ki močno krepi imunski sistem, netopne vlaknine, klorogensko kislino, lutein in zeaksantin ter rastlinske sterole, ki zmanjšajo količino holesterola v plazmi. 10. Zelje lahko kupujemo v trgovinah na tržnicah ali pri kmetih, lahko pa ga imamo

tudi v domači shrambi. Je enkraten vir vitamina C, folne kisline in karotenoidov. Vsebuje tudi veliko netopnih vlaknin. 11. Česen je verjetno najbolj poznano in najbolj razširjeno uporabno zdravilno živilo. Na razpolago nam je skozi vse celo leto. Njegovo antibiotično delovanje nam pomaga premagati široko paleto bakterijskih, virusnih in glivičnih okužb (gripa, nahod, prehlad, kandidiaza v ustih, herpes, gastroenteritis). Niža tudi raven holesterola, omogoča boljši krvni pretok, niža visoki krvni tlak, ublaži dvig krvnega sladkorja, nekatere raziskave celo nakazujejo, da ima protirakavo delovanje. Za doseganje želenih zdravilnih učinkov je najboljše uživanje svežega česna! 12. Čebula je vsestranska zelenjava tako v zimskem kot tudi poletnem času. Je tradicionalno sredstvo proti nalezljivim boleznim, kot sta prehlad in gripa. Pomaga pri kašlju, bronhitisu in želodčnih okužbah. Veliko zeliščarjev trdi, da obkladki iz čebule odstranjujejo bradavice in preprečujejo akne. Znižuje tudi raven holesterola in zmanjšuje nastajanje krvnih strdkov po mastnem obroku. 13. V zimskem času na našem jedilniku ne sme primanjkovati ingverja! Je namreč odlično sredstvo proti prehladu in kašlju. Ker greje, širi krvne žile, spodbudi krvni obtok, zato se telo lažje znebi sluzi, ki je pri prehladu in kašlju ne manjka. Ingver deluje tudi proti vnetju, in sicer tako, da zavre delovanje snovi, ki povzročajo vnetje. Omenjena zelenjava nam je dnevno dostopna po zmerni ceni, priprava je preprosta, saj jo lahko uživamo v kuhani ali surovi obliki. V kombinaciji z beljakovinskim živilom nam nudijo nešteto vrst okusnih in zdravih jedi in tako vplivajo tudi na naše zdravje ter nas varujejo pred prehladi in gripami.

KAJ PA SADJE?

Na našem zimskem jedilniku je nepogrešljivo tudi sadje, bogato z vitaminom C. Tako stari kot tudi mladi, bolni in zdravi v zimskem času radi posegajo po različnih pomarančah, mandarinah, limonah … 1. Pomaranča je odličen vir vitamina C, tiamina in folne kisline. Bela kožica, ki

PREHRANA pokriva posamezne krhlje, je bogata s hranilnimi snovmi, predvsem s pektinom, topno prehransko vlaknino. Dobra kombinacija vitamina C in bioflavonoidov spodbuja telesno obrambo. Vitamin C ima ključno vlogo pri odpornosti na okužbe (gripa, prehlad) tako zaradi antioksidativnega delovanja kot tudi zaradi dobrega vpliva na vsrkanje železa. Prisotni flavonoidi še dodatno okrepijo antioksidativno delovanje. Flavonoidi in vitamin C dajejo moč celičnim stenam in izboljšujejo kapilarni obtok. Bogata vsebnost pektina pomaga zniževati raven holesterola, še posebej škodljivega LDL holesterola. Pomaranče so tako kot tudi drugi citrusi dober vir kalija, rdeče pomaranče pa vsebujejo še veliko karotena. 2. Limeta in limona sta prav tako odličen vir vitamina C, ki varuje imunski sistem, vplivata na lajšanje revmatizma, limeta je tudi zdrava zamenjava za sol in druge začimbe. 3. Kivi je okusen zimski sadež in še en odličen vir vitamina C. Vsebuje tudi veliko kalija in topne vlaknine. En zdrav sadež kivija vsebuje več vitamina C, kot ga dnevno potrebuje zdrav odrasel človek. Vitamin C je nujen za celjenje ran in zdrav imunski sistem. Kalij, ki ga sadež vsebuje, nevtralizira visoko vsebnost natrija v značilni zahodnjaški prehrani, zato ga povezujejo z zdravim krvnim tlakom. 4. Banane so zelo bogat vir kalija, nujno potrebne rudnine za dobro delovanje mišic in živcev. Zrele banane lahko izboljšajo razpoloženje in pomagajo pri nespečnosti. Ogljikovi hidrati iz banan namreč spodbujajo izločanje

serotonina, ki izboljša razpoloženje (to je zelo pomembno ob turobnih zimskih dneh, ko smo nerazpoloženi, depresivni). Ena do dve zreli banani za večerjo lahko znatno dvigneta serotonin in tako vplivata tudi na boljši spanec. 5. Tudi mango si privoščite v tem času, saj je bogat vir vitamina C in betakarotena, ki ga organizem predela v vitamin A. Vsebuje tudi veliko sladkorja, zato po uživanju priporočamo umivanje zob! 6. Suhi datlji so bogatejši s kalijem kot sveži, ki so revnejši z vitaminom C. So pa dober vir hranil, kot so niacin, baker in magnezij, a prav tako so bogat vir sladkorja, zato po uživanju operite zobe! 7. Suhe marelice so dober vir betakarotena, železa, vlaknin in odličen vir kalija. Betakaroten je eden od antioksidantov, za katerega novejše raziskave navajajo, da preprečujejo degenerativne bolezni, rak in bolezni srca in ožilja. Ker so suhe marelice nasitne in primeren vir hranil, so celo sestavni del prehrane ameriških astronavtov med vesoljskimi poleti. 8. Ananas je dober vir vitamina C, vsebuje pa še nekatere druge vitamine in minerale. Svež ananas vsebuje bromelin – prebavni encim, ki razkraja beljakovine. Obstajajo dokazi, da razkraja tudi krvne strdke, odpira zamašene sinuse in lajša okužbe sečil. Morda celo povečuje učinkovanje antibiotikov. V domači medicini že od nekdaj uporabljajo sok za grgranje pri vnetem grlu. Velja tudi, da uživanje ananasa lajša težave pri katarju, artritisu, bronhitisu in slabi prebavi.

Dlux_2.indd 2

Vitamin D

je steber imunskega sistema. Ca+

Podpira imunski sistem

Ohranja normalne kosti in zobe

Za normalno delovanje mišic

Povečuje absorpcijo kalcija

DLux Učinkovita, priročna in okusna ustna pršila z naravnim vitaminom D.

Tudi v izbranih lekarnah ter specializiranih trgovinah.

Več na www.sitis.si ali 02 / 421 33 33. 13.3.2020 9:58:42

ZDRAVJE

ZA DOBRO ZDRAVJE TUDI V ZLATIH LETIH

Nikakršnega dvoma ni, da se s staranjem spreminja tudi naše telo. Zaradi tega imajo starejši ljudje drugačne prehranske potrebe kot na primer otroci, najstniki ali celo odrasli. Večkrat ugotavljamo, da se starejši ne prehranjujejo pravilno, predvsem tisti, ki živijo sami, zato smo se odločili, da vam jih podrobnejše predstavimo.

PIŠE: SIMONA STEPANČIČ, NATUROPATINJA IN HOLISTIČNA NUTRICIONISTKA

Starejši si po navadi radi pripravijo bel kruh, maslo, marmelado in belo kavo. To namreč ne zahteva posebno velikih priprav, kot recimo lupljenje in rezanje, povrhu vsega pa je sorazmerno poceni.

POSKRBIMO ZASE

Ta navada pa lahko kar hitro spremeni kakovost življenja starejšega človeka, saj takšen način prehranjevanja vodi v stanje, ko naše telo ne dobi dovolj hranilnih snovi za dobro počutje in s tem poveča nagnjenost k številnim boleznim. Obiski pri zdravniku, pa tudi odhodi v bolnišnico postanejo čedalje bolj pogosti. Zaradi fizioloških sprememb, ki nastanejo pri starejših, ima zdravo prehranjevanje zelo velik pomen. Staranje

namreč s seboj prinese tako izgubo mišične mase kot tudi spremembe v presnovi hrane. Zdrav način prehranjevanja torej pripomore k boljši miselni zbranosti, odpornosti proti boleznim in povečuje življenjsko energijo. Pravilna prehrana prav tako krepi imunski sistem, zmanjšuje tveganje pri nastanku srčnih bolezni, kapi, visokem krvnem tlaku, sladkorni bolezni tipa 2, izgubo kostne in mišične mase ter nastanek raka in pojav slabokrvnosti. Pri starejših se tudi velikokrat pojavi demenca, a k sreči obstajajo pomembna hranila za možgane, da ti lahko dobro opravljajo svojo funkcijo. To so predvsem sadje, zelenjava, oreščki, ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, ki lahko

pri starejših izboljšajo koncentracijo in zmanjšajo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Tudi redno uživanje zelenega čaja, bogatega z antioksidanti, lahko drastično izboljša spomin in umske sposobnosti v obdobju staranja. Zeleni čaj je ključen pri preprečevanju raka in bolezni srca ter je izvrstno nadomestilo za kavo.

KAJ POTREBUJE TELO?

Seveda je uravnotežena prehrana več kot golo preštevanje kalorij. Veliko je še drugih vidikov, ki prispevajo k izboljšanju zdravega življenjskega sloga. Ne glede na vašo starost je ključnega pomena prehranjevanje s svežo, karseda malo predelano hrano.

ZDRAVJE

BARVE

Uživajmo različne vrste rdečega in oranžnega sadja in zelenjave, ki je bogato s karotenoidi, kot so korenje, buča, rdeča in rumena paprika, sladki krompir, papaja, jagode, maline, breskve, mango in acerola jagode. Karotenoidi namreč uničujejo proste radikale, še preden ti povzročijo celicam škodo, zmanjšujejo bolezni srca, preprečujejo nastanek sive mrene in podpirajo imunski sistem. Obarvajte svoj krožnik tudi z zelenimi križnicami, ki so bogate s fitokemikalijami. To so naravne kemikalije, ki rastlinam

služijo za zaščito, jim dajejo barvo, okus, vonj ter odpornost proti boleznim, pri človeku pa krepijo imunost, preprečujejo bolezni, manjšajo tvorbo karcinogenov in upočasnijo procese staranja. Med ta živila sodijo zelje, brokoli, ohrovt, cvetača in brstični ohrovt. Naj bo vaš cilj pojesti 2 do 3 skodelice ali več zelenjave na dan. Nadomestite belo moko s polnozrnatimi žiti in semeni, kot so rjavi riž, amarant ter semena konoplje, kamuta in kvinoje. Ti vsebujejo večje količine hranil in vlaknin in so zelo pomembni za zdravje prebavnega trakta ter učinkovito praznjenje črevesja. Starejši potrebujejo približno 200 g žit na dan (rezina polnozrnatega kruha je približno 30 g). Uživanje beljakovin je tudi izrednega pomena zlasti pri preprečevanju sarkopenije (izguba mišične moči in mišične mase).

Uglasite zdravje! Multi EM ferment ® Večstopenjsko fermentiran eliksir z edinstvenim spektrom 31 Efektivnih mikroorgaizmov. 20 milijard EM v dnevnem odmerku. Uglasite mikrobiom!

Neotosil Ciljno zasnovan kompleks biodostopnih polifenolov z bioaktivnimi vitamini.

BELJAKOVINE

Odrasli, starejši od 50 let, ki ne bolehajo za ledvično ali sladkorno boleznijo, potrebujejo na dan približno od 1 do 1,5 g beljakovin na kilogram telesne teže. Zaželeno je, da porazdelite vnos beljakovin med vse dnevne obroke. Predvsem naj bodo dnevno na vašem jedilniku beljakovine rastlinskega izvora, kot so na primer fižol, grah, leča, oreščki, semena in avokado. Redno uživanje visokokakovostnih beljakovin, zlasti v poznejših oziroma starejših letih, lahko vpliva na naše razpoloženje, pripomore k lažjemu odzivanju na stres, tesnobo, depresijo in celo pripomore k izboljšanju jasnih misli. Prav tako pomaga tudi pri ohranjanju fizičnih funkcij telesa in zmanjševanju izgube mišične mase, še posebej, če dvakrat na teden treniramo z utežmi. Po drugi strani pa uživanje nekakovostnih beljakovin, kot je na primer predelano meso (salame, slanina, hrenovke), povečuje tveganje za nastanek srčnih bolezni, raka in drugih problemov z zdravjem. Naj še enkrat poudarim, da namesto predelanega mesa in industrijsko gojenega rdečega mesa v svoje dnevne obroke vključite več beljakovin rastlinskega izvora ali rib. Če ste ljubitelji

Asta-Ω3

2.750 mg Ω3 1.150 mg EPK, 1.000 DHK vsak dan! TOTOX < 5 Najvišja koncentracija omega-3 v naravni obliki trigliceridov.

Na voljo v spletni prodajalni www.eubioma.si ter izbranih lekarnah, specializiranih prodajalnah in trgovinah z zdravo prehrano. Dodatne informacije in telefonska naročila 031 722 622.

517 489 719 841

Predvsem naj bo poudarek na biološko pridelanem sadju in zelenjavi, saj tako vsebuje velike količine hranil in vlaknin. Zaželene so dve do tri porcije sadja in zelenjave na dan. Sladkajmo se z jagodičevjem in grozdjem, ki je bogato s fitohranili in krepi imunski sistem. Elagična kislina, ki jo to sadje vsebuje, je rastlinski pigment z antimutagenimi in antikancerogenimi lastnostmi. Visoke koncentracije elagične kisline se nahajajo v borovnicah, malinah, robidnicah, jagodah ter v zelenem in vijoličastem grozdju.

ZDRAVJE

rib, potem naj bo to divji losos. Industrijsko gojene živali večinoma nimajo svobode gibanja na prostem in redno dobivajo doze antibiotikov in rastnih hormonov. Te živali so pitane s hrano, ki je največkrat genetsko modificirana in polna pesticidov.

POMEMBNI VITAMINI IN MINERALI

Vitamini in minerali so pomembni v vsakem starostnem obdobju. Težava je, da se pri starejših po navadi zmanjša sposobnost absorpcije vitaminov in to celo iz hrane, ki je sicer bogata z vitamini in minerali. Velik razlog za to je v večini primerov bolehanje za kroničnimi boleznimi. Na splošno pa pri starejših beležimo pomanjkanje vitaminov, kot so A, C, D, E in K. Dnevno jemanje multivitaminov, ki vsebujejo vitamine A, C, D, E in K, je zelo

pomembno, saj blagodejno vpliva na naše zdravje. Pri starejših se pogosto ugotavlja, da imajo pomanjkanje vitamina B12. Vitamin B12 pripomore k ohranjanju zdravih rdečih krvnih telesc, DNK in živčnega sistema. Po petdesetem letu se tudi izloča manj želodčne kisline v želodcu, kar pomeni, da se vitamin B12 še težje absorbira. Zaradi tega zdravniki svetujejo, da se dodaja kot prehransko dopolnilo. Pomanjkanje vitamina B12 lahko vodi k slabokrvnosti, utrujenosti, depresiji, zaprtju, izgubi spomina in apetita. Najbolj bogati viri vitamina B12 so ribe, meso, jajca in mlečni izdelki. Vitamin D je zelo pomemben pri preprečevanju osteoporoze, absorpciji kalcija ter gradnji mišične in kostne mase. Najnovejše raziskave kažejo, da lahko vitamin D prepreči nastanek kroničnih

bolezni, kot so na primer rak, diabetes, revmatoidni artritis, multipla skleroza in druge avtoimune bolezni. Največ vitamina D dobimo s (previdnim in preudarnim) sončenjem ali pa z uživanjem hrane, obogatene z vitaminom D, kot so na primer jogurt, mleko in sokovi. Vitamin D najdemo tudi v lososu, tuni in jajcih. Na žalost naša koža z leti izgublja sposobnost sintetiziranja vitamina D, zato po navadi zdravniki svetujejo, da se vitamin D jemlje kot prehranski dodatek. To velja predvsem za tiste, ki imajo omejeno možnost izpostavljanja sončnim žarkom. Kalcij je zelo pomemben pri gradnji ter ohranjanju močnih kosti, saj pri starejših zelo rado pride do osteoporoze in artritisa, kar pa lahko vodi do zlomov, še posebej, če se nezdravo prehranjujejo. Bogat vir kalcija so temna listnata zelenjava, šparglji, zelje, brokoli, peteršilj, regrat, fige, slive, sezamova in lanena semena. Kalcij se seveda nahaja tudi v mleku, sardinah, lososu in siru. Velja splošna zmota, da brez mlečnih izdelkov ne dobimo dovolj kalcija in vitamina D v telo. Vendar pa obstaja veliko hrane, s katero se vegani in vegetarijanci prehranjujejo, ki vsebuje enake količine hranil, kot izdelki na osnovi mleka. Ko so starejši na vegetarijanski ali celo veganski prehrani, vnašajo v telo večje količine hranil iz zelenjave, sadja, oreščkov, semen in žit, kar lahko pripomore k zmanjšanju števila zlomov. Na dan potrebujemo vsaj 3 porcije hrane, ki je bogata s kalcijem. Lahko si pripravite smuti, v katerega ste vmešali jogurt, zelenjavo ali sadje. Smutiji so zlasti prikladni za tiste, ki imajo težave z žvečenjem, nimajo apetita ali pa imajo suha usta. Magnezij sodeluje v 300 različnih procesih v telesu. Pomemben je pri zdravju srčnih bolezni ter pri ohranjanju in gradnji kosti. Napolnite svoj krožnik s hrano, bogato z magnezijem, kot so sveže sadje in zelenjava, oreščki in semena ter polnovredna žita in fižol. Omega-3 maščobe so zelo pomembne za naše telo. Pravzaprav so maščobe na splošno nujno potrebne za normalno delovanje človeškega telesa. Za zdravje

so bistvene esencialne maščobne kisline; to so tiste, ki jih organizem sam ne more sintetizirati, zato jih moramo v telo nujno vnesti s hrano ali prehranskimi dopolnili. Njihovo uživanje namreč zmanjša možnost nastanka raka, srčnih bolezni, alergij, poslabšanja vida, sive mrene, Alzheimerjeve bolezni, artritisa, depresij, utrujenosti, slabega spomina in infekcij. Bogat vir omega-3 maščobnih kislin se nahaja v ribah, kot so losos, tuna, sardele in skuša. Če imate radi ribe, vam svetujem dve porciji rib na teden. Omega-3 maščobne kisline rastlinskega vira najdemo v oreščkih, olju oreščkov in semen, kot so laneno seme, konopljina in chia semena, pa tudi v olju alg.

VLAKNINE

Pri starejših se tudi prebava upočasni, zato je pomembno, da v svoj jedilnik

vključite vlaknine, ki so pri odstranjevanju toksinov iz telesa nenadomestljive. Za zdrav imunski sistem, srčne bolezni, kapi in diabetes je namreč nadvse pomembno odvajanje blata vsaj enkrat na dan. Pri tem imajo vlaknine kot sestavni del rastlinske hrane, ki jih telo ne more prebaviti, izreden pomen. Z njihovo pomočjo se namreč toksini z blatom izločijo iz telesa. Na splošno pa velja, da vsebuje manj predelana hrana več vlaknin. Poznamo dva tipa vlaknin: topne in netopne. Netopne vlaknine pospešujejo izločanje blata in se ne topijo v vodi. Najdemo jih v polnozrnatem kruhu, cvetači, suhem fižolu, lanenem semenu ter v lupini sadja in polnozrnatih testeninah. V vodi topljive vlaknine absorbirajo toksine, najdemo pa jih v jabolkih, pomarančah, leči, rdeči pesi in korenju.

Naročite se na revijo

Bodi eko

DRUŽINSKA REVIJA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 4 Vse za dobro zdravje in počutje 4 Resnične zgodbe in portreti zanimivih osebnosti 4 Zdravilne rastline in recepti za pripravke 4 Osebna rast in psihologija 4 Vsak mesec priloga o zdravju!

Za naročilo revije ali brezplačni izvod nas pokličite na telefonsko številko: 01 292 72 53 ali nam pišite na e-naslov:

narocnine@argos-media.si Naročite se lahko tudi na spletni strani:

www.bodieko.si/narocnine

NOVI NAROČNIKI SI LAHKO IZBEREJO TUDI UPORABNO DARILO! BAMBUSOV LONČEK ZA KAVO NA POTI

9 772232 43600 1

ŠTEVILKA 95 LETNIK 10 APRIL-MAJ 2020 3,80 €

TEMATSKA

PRILOGA O

ZDRAVJU

0 MAREC 202

je Zmernost h ljši eden najbo zdravnikov. behn

- Julius Lang

ŠKO ONKOLO O GENETSK JE TESTIRAN UJE ZMANJŠ OST UMRLJIV ZARADI

či Kako dose o abetičn

di remisijo?

RAKA

A TRUKCIJ REKONS E JK O D a ag druga zm ju po soočen z rakom

ANA TAVČAR V SLOVENIJI : SMO V NEKE M MALEM PARADIŽU

HUJŠANJE: KDA J JE LAKOTA PRAVA, KDA J ČUSTVENA?

ALTERNATIVN ZDRAVLJENJE O POD LUPO:

KAKO SE IZOGNITI PREDOLGIM ČAKALNIM DOBAM? DOMISELNI NAMAZI ZA ZAJTRK ALI MALICO

akupunktura homeopatija reiki bioenergija

VADBA PO PORODU

ZELIŠČA ZA URAVNAVANJ HOLESTEROL E A

KORONAVIRUS

i Vaje prot REŠITVE IN PRIHODNO NOVIM VIRU ST V BOJU Z bolečinam SOM + NARA ICI

N V HRBTE

VNA POMOČ

PORTRET:

JOHN MUIR TEMATSKA PRILOGA

O ZDRAVJU

APRIL 2020

Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. - Angleški

pregovor

KAKO (PRE)DOLG SE IZOGNITI

EMU ČAKANJU NA ZDRAV STVEN STORITVE?E

PRILOGA ZDRAV + SPODBUDNE JE + ČAKALNE VRSTE + VSE O RAZISKAVE DIA INK BETESA + ALTERN UBACIJSKIH DOBAH ATIVNA MEDIC INA

metodeAlternat zdravljeivne nja – DA ALI NE?

KAKO HITRO LAHKO NALEZ SE EM?

Po izteku celoletne naročnine boste prejeli položnico za podaljšanje naročnine za naslednje leto z 10-odstotnim popustom. Naročnina velja do vašega pisnega preklica. Ob naročilu bomo potrebovali vašo davčno številko (v kolikor boste izbrali darilo, za potrebe Zakona o dohodnini, ki zahteva prijavo vrednosti nagrade). Darilo vam bomo poslali po pošti po plačilu naročnine. Stroške poštnine po veljavnem ceniku Pošte Slovenije boste poravnali ob prejemu pošiljke. Revijo vam bomo prav tako pričeli pošiljati po plačilu naročnine. Akcija traja do razprodaje zalog.

INKUBAC IJSKA KORONAV DOBA IRUSA IN DRUGIH BOLEZNI

BIVANJE

ZDRAVO SPANJE V ZDRAVI SPALNICI Če spite priporočenih osem ur na dan, kar tretjino svojega življenja prebijete v spalnici. Torej velja vsekakor poskrbeti, da bo ta prostor, ki vpliva na vaše zdravje pozitivno, ne pa negativno. PIŠE: TANJA KOVAČ

1. IZBERITE LEŽIŠČE IN VZGLAVNIK BREZ KEMIKALIJ.

Ker morajo biti ležišča in vzglavniki vsaj delno odporni proti ognju, si proizvajalci pogosto pomagajo s kemikalijami, s katerimi obdelajo sestavine, te pa nato vsako noč vdihavamo – še zlasti dokler so ležišča in vzglavniki novi. Da se temu izognete, kupite ležišče in vzglavnik, ki sta označena kot naravna oziroma organska ter ne vsebujeta pene iz poliuretana. Raje odštejte nekoliko več in se odločite za stoodstotno naravne materiale, kot so volna, bombaž, kokosova vlakna, naravni lateks in podobno.

o najboljših rastlinah za čiščenje zraka pozanimate v cvetličarni. Prav tako odlična izbira je sivka v lončku, saj skrbi za miren spanec.

neprimerna modra svetloba tablic, telefonov in drugih naprav, zato jih odložite vsaj pol ure pred spanjem.

2. POZABITE NA PRIJETNE VONJE MEHČALCEV.

5. UPORABITE SOLNO LUČ ALI OGLJE.

Da bo spanec prijeten, namestite posteljo tako, da z nje gledate proti vratom, a niste neposredno pred njimi. Postelja ne sme biti pod oknom, prav tako pa ne v ravni črti med vrati in oknom. Na steno nasproti postelje nikoli ne obesite ogledala.

Prijetno je, če posteljno perilo diši. Proizvajalci mehčalcev obljubljajo prijeten vonj ves teden, pozabljamo pa, da ta vonj ustvarjajo kemikalije. Posteljnino raje operite zgolj s pralnim sredstvom in poskrbite za dobro izpiranje, če že ne morete brez mehkobe in vonja, pa uporabite naraven mehčalec. Tako med spanjem ne boste vdihavali škodljivih snovi.

Solna lučka je pravzaprav kos himalajske soli, s katero lahko izboljšate svoje počutje. Lučka deluje kot naravni ionizator in čisti zrak v prostoru. Za čiščenje zraka pa lahko uporabite tudi kose oglja, ki nase ravno tako vežejo toksine – nadevajte jih na pladenj ali v vrečico iz prepustnega tekstila.

3. REDNO ZRAČITE.

EMF so človeku nevarne električne frekvence, ki jih oddajajo pametni telefoni in druge sodobne elektronske naprave. Gre za frekvence, ki naj bi škodile našemu genetskemu zapisu, zato velja poskrbeti, da v spalnici elektronike ni. Prav tako je dobro, da v spalnico ne seže signal WiFi – če ne gre drugače, zvečer izključite brezžični signal.

Sliši se neverjetno, a notranji zrak je lahko bolj onesnažen od zunanjega. V njem so kemične snovi, ki se sproščajo iz gradbenega materiala, pohištva, preprog in podobnega. Nujno je torej, da svojo spalnico pred odhodom v posteljo dobro prezračite.

4. POSKRBITE ZA LONČNICE.

Lončnice nam največkrat krasijo bivalne prostore, a bi morale biti tudi v spalnih. V spalnico postavite bogate zelene lončnice, na primer praproti, ki so znane po tem, da odlično čistijo zrak in skrbijo za nekaj dodatnega kisika. Najbolje bo, da se

6. ODSTRANITE ELEKTRONSKE NAPRAVE.

7. ZASTRITE OKNA.

Naš bioritem zahteva podnevi naravno svetlobo, za spanje pa temo. Če vam v spalnico sije svetloba z ulice, okna zastrite z zavesami ali senčili. Ne pozabite, da je za človeške možgane pred spanjem še posebej

8. UPOŠTEVAJTE FENG ŠUJ.

9. POMAGAJTE SI S KRISTALI.

K boljšemu spancu vam lahko pomaga tudi energija kristalov, ki jih namestite v spalnici na polico ali komodo, ki naj ne bo preblizu glave. Za dobro spanje se priporočajo roževec, turkiz, hematit, haolit, črni turmalin, rdeči jasper, odsvetuje pa se ametist.

10. POSKRBITE ZA PRIMERNO TEMPERATURO.

Temperatura spalnih prostorov naj bo nižja od bivalnih, običajno zadošča že nekje okoli 16 ali 18 stopinj Celzija. Ko se telo pripravlja na spanje, se tudi telesna temperatura nekoliko zniža, zato hladen prostor spanec še spodbudi. Prav tako je nižja nočna temperatura prostora koristna za metabolizem. Pred spanjem torej za krajši čas odprite okno.

ZDRAVJE

HITRI NASVETI ZA POMOČ PRI MENOPAVZI

Izraz menopavza izvira iz grščine in pomeni dobesedno prenehanje menstruacije. Menopavza je pojav, ko jajčniki ne izločajo več jajčec in nastopi po zadnji menstruaciji. Takrat se zniža raven ženskih hormonov estrogena in progesterona. To ni trenuten proces, marveč stanje, ki se začne že več let pred nastopom menopavze.

PIŠE: KATJA REKAR

Menopavza običajno nastopi med 41. in 59. letom, pri večini žensk pa okrog 51. leta. Povprečna starost žensk v Sloveniji ob nastopu menopavze znaša 47 let. Zanimivo je, da menopavza pri hčeri nastopi v približno enaki starosti kot pri mami.

KAKŠNI SO ZNAKI ZA MENOPAVZO?

Pri večini žensk se pojavijo različni simptomi, ki lahko močno zmanjšajo kakovost življenja: • neredne menstruacije, • vročinski oblivi, • nočno potenje, • izpadanje las, • glavoboli in migrene, • nizek libido, • suha nožnica,

• bolečine v sklepih, • inkontinenca, • razdražljivost, • depresija, • nespečnost.

KAKO LAHKO UBLAŽIMO HUDE SIMPTOME?

Ženske se z menopavznimi težavami spopadajo na različne načine. Nekatere pravijo, da jim največ preglavic povzročajo fizični simptomi, medtem ko druge zelo težko prenašajo čustvena nihanja. Na voljo imamo hormonsko nadomestno zdravljenje, ki pa ima pogosto precej negativnih stranskih učinkov, med drugim še več težav z nihanjem razpoloženja in pridobivanje telesne teže. Iz teh razlogov se ženske v menopavzi po pomoč pogosto obrnejo k bolj naravnim

pripravkom, ki so na voljo tudi v naših lekarnah ali specializiranih trgovinah.

KATERA ZELENA POMOČ JE NAJBOLJ DOBRODOŠLA?

Nekateri strokovnjaki priporočajo črno deteljo, sojine izoflavone, vitamin E, lanena semena in celo hmelj. Pomagali naj bi pri odpravljanju vročinskih oblivov, nočnega znojenja in drugih menopavznih težav. Nekatere ženske uporabljajo tudi olje vitamina E za lajšanje suhosti nožnice. Pri lanenih semenih se izogibajte uživanju celih semen, saj so težko prebavljiva.

NARAVNA POMOČ

Sojini izoflavoni delujejo podobno kot ženski spolni hormon estrogen. Naravna raven estrogena se pri ženskah med

ZDRAVJE menopavzo zniža, izoflavoni pa pomagajo blažiti to spremembo. Številne študije potrjujejo, da sojini izoflavoni: • zmanjšajo vročinske oblive za 54 % in • zmanjšajo suhost nožnice za 60 %.* Črna detelja ima prav tako visoko vsebnost izoflavonov, poleg tega pa tudi drugih učinkovin (kumarini, tanini, fenoli, flavonoidi, selen, kalcij, krom, magnezij, kositer, tiamin ali vitamin B1, niacin ali vitamin B3, vitamin C, fosfor, baker). Številne študije dokazujejo, da črna detelja: • zmanjša pogostost za 48,5 % in • moč vročinskih oblivov za 47 %. Kitajska angelika ali Dong Quai vsebuje folno in nikotinsko kislino, vitamin A in E, biotin, karoten in pantotensko kislino. Poleg tega je bogat z vitaminom B12. Dong Quai je znan kot ženski ginseng, zelišče, ki je bilo med starodavnimi zdravilci visoko cenjeno zaradi izjemnih učinkov pri zdravljenju ženskih problemov in hormonskih težav. Vrača energijo in izboljšuje krvno sliko, odpravlja nespečnost, uravnava menstruacijski ciklus in sprošča krče gladkih mišic (maternica, želodec), zato je dobra prva pomoč tudi pri bolečih menstruacijah. V menopavzi je opazno njeno delovanje na zmanjševanje navalov vročine, glavobolov in težav s spanjem. Hmelj se v ljudski medicini že dolgo uporablja za pomirjanje in odpravljanje nespečnosti. Veliko evropskih študij dokazuje, da kombinacije hmelja in drugih sestavin učinkovito rešujejo težave z nespečnostjo.

ZDRAVJE

EKOLOŠKI VRT NAJ BO CELOSTNO NARAVNAN

Znanci in prijatelji, ki vedo, da se rada ukvarjam z vrtnarjenjem, me večkrat povprašajo o pomenu in smiselnosti ekološkega vrtnarjenja ter o primernih nasvetih, kako začeti ekološko vrtnariti oz. kje kupiti seme in ekološko gnojilo.

PIŠE: DAMJANA BENEC UNI. DIPL. ING. AGR.

Sama menim, da se ekološki način pridelovanja vrtnin ne začne in konča le z nakupom ekoloških semen ter ekološkega gnojila. Menim, da mora vrtnar ekološko čutiti v sebi, da mu mora tak način ustrezati in da poskuša po teh načelih tudi živeti. Zato se, ko začnemo vrtnariti in želimo, da bo naš pridelek čim bolj ekološki, osredotočimo na vse dejavnike na vrtu in poskrbimo, da so le-ti ekološki oz. naravi prijazni. Na zrak ne moremo vplivati, kakor tudi ne na padavine in vse vremenske ujme, ki zajamejo naš vrt. Lahko pa vplivamo na gnojila, izbiro vode za zalivanje, škropiva, sadike in semena ter na vse pripomočke, ki jih uporabljamo na vrtu. Tudi ko bomo potrebovali folije za sajenje, izberemo biorazgradljive, ko izbiramo lončke za sadike, izberemo reciklirane, biorazgradljive lončke ali pa lončke uporabljamo večkrat in dlje časa. Poleg zemlje poskrbimo tudi za vrtno orodje in ga vzdržujemo tako, da nam bo lahko na voljo več rastnih sezon.

SETEV

Na policah v trgovinah lahko najdemo seme, pridelano na ekološki način. Če

semena vrtnine, ki si jo želimo pridelati, ni med ekološkimi semeni, lahko izberemo navadna semena, vendar pri tem pazimo, da so le-ta netretirana. Da so semena tretirana, je označeno na vrečici semen, navadno na zadnji strani. Semena si lahko razkužimo tudi doma, z doma pripravljenimi ekološkimi pripravki. Za domače razkuževanje semena lahko uporabimo poparke iz timijana, materine dušice, žajblja, kamilice, česna in čebule. Uporabimo lahko tudi sadike posameznih vrtnin. Pri sadikah obstaja nevarnost, da si z zemljo prinesemo tudi kakšnega škodljivca ali bolezen, zato kupujmo sadike samo od preverjenih prodajalcev, še bolje pa je, da si vsaj nekaj sadik vzgojimo sami. Pri vzgoji lastnih sadik najbolj vemo, s čim smo jih zalivali, v kakšnem substratu rastejo in kakšno seme smo uporabili.

GNOJILA

Kar zadeva gnojila, je pa najlažja možnost, da pripravljamo svoja gnojila (kompost, koprivna prevrelka, prevrelke iz raznih rastlin). Doma pripravljenega komposta, s katerim bomo lahko vrt dobro pognojili,

ni težko pripraviti. Je pa treba za dober in zdrav kompost upoštevati nekaj osnov. Med sezono nam vedno ostane veliko rastlinskih odpadkov, zato bi bilo res škoda, če jih ne bi koristno uporabili. Prostor, kjer bomo delali kompostni kup, naj bo na samem in v senci. Na kompostni kup polagamo odpadke oziroma snovi, ki se razgradijo ali razkrojijo. Take snovi so uvela pokošena trava, poruvan plevel (preden zacveti in semeni, neprimeren je plevel, ki se razmnožuje s koreninskimi stoloni), odpadki, ki so nastali pri kuhanju, ostanki pri čiščenju zdrave zelenjave ... Če pa imamo le manjši vrt oziroma za kompostnik nimamo več prostora, lahko namesto tega uporabimo različne posode ali zaboje za zbiranje odpadkov. Pomembno je le, da so te posode ali zaboji zračni, saj le tako lahko dobijo mikrobi, ki so najpomembnejši razkrojevalci v kompostišču, dovolj kisika, da lahko dihajo in se normalno razvijajo. Kompostnik sestavljamo po plasteh, in sicer tako, da spodaj najprej izkopljemo za lopato globok jarek in ga napolnimo s šoto, ki bo prestregla kompostni izcedek. Nato sledijo plasti materiala, iz katerega nameravamo

ZDRAVJE narediti kompost. Med plastmi damo vsakih 20 centimetrov plast ilovice ali zemlje z vrta. Tudi končni sloj je sloj ilovice ali zemlje z vrta, ki prestreza in vsrkava pline, ki nastajajo.

tako bo vrt bolj barvit in privlačen za žuželke, pozimi hranimo ptice, ki se bodo nato tudi skozi preostali del leta vračale na naš vrt. Ne preganjamo ježev. Na primeren način nudimo svežo vodo čebelam in pticam. Če nam je ideja blizu, lahko postavimo tudi žuželčnik. Poleg tega, da skrbimo za mikroorganizme in večje prebivalce tal na vrtu, moramo tudi primerno pripraviti zemljo za setev (plitva obdelava ali neobdelava tal in uporaba zastirke tam, kjer je to mogoče).

BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI

V kupu se kmalu namnožijo mikrobi in majhne živali, kot so deževniki in gliste, ki začnejo organske ostanke postopoma spreminjati v prst. Kup lahko odpremo že po šestih mesecih. V tem času sicer vsa masa še ne prepari in ima še prepoznavno obliko. Takega lahko potresemo po vrtu in ga nato rahlo obdelamo v tla. Če pa kompost pustimo zoreti dalj časa, lahko v dveh letih dobimo tudi primerno prst za sajenje in saditev. Kup lahko tudi od enkrat do dvakrat letno premešamo. S tem omogočimo dostop zraka v kompostni kup, s čimer pospešimo razkrajanje. Zrel kompost ima vonj po prsti. Če kompost diši drugače, mogoče celo neprijetno, pomeni, da ni zrel oziroma njegovo vrenje ni potekalo pravilno. Da je notranjost komposta rahla, lahko ugotovimo po zelenih algah, ki se nanj naselijo. Če pa možnosti za svoj kompost nimamo ali kompostiranja nismo vešči, pa se v trgovini dobro pozanimamo, katera gnojila so primerna za ekološko vrtnarjenje, lahko pa kupimo preperel gnoj pri kmetih, za katere vemo, da se ukvarjajo z naravi prijaznim kmetovanjem.

SONARAVNO Z ŽUŽELKAMI IN MIKROORGANIZMI

V mislih imam predvsem to, da poleg tega, da ne škropimo z insekticidi, poskrbimo za živali in žuželke, ki nam pomagajo pri vzdrževanju ravnovesja na vrtu. Naredimo zatočišča za pikapolonice, posejemo rože,

Skrb za zdrave pridelke in zemljo se začne tudi s širšimi pogledi. Kaj imam v mislih? Predvsem zavedanje, da lahko s semeni in drugimi posegi v zemljo prenesemo bolezni in škodljivce. Ste kdaj pomislili, da morda seme, ki vam ga je podarila prijazna znanka, ni zdravo? Pridelovanje zdravih, kakovostnih semen je precej preprosto, treba pa se je držati nekaj osnovnih načel in priporočil. Veliko ljudi se tega ne zaveda. V prepričanju, da bodo tudi na tem področju samooskrbni, in v želji po prihranku ter tem, da se bodo pred znanci pohvalili s svojim semenom, nevede ali vede velikokrat širijo seme, ki je okuženo z glivami, bakterijami ali ličinkami. Včasih se vse dobro konča in tudi izbira slabega ter nekakovostnega semena nima bistvenih posledic. Včasih pa se zgodi drugače. V mislih imam npr. okuženo seme fižola z glivo Colletotrichum lindemuthianum, ki povzroči fižolov ožig oziroma vdrto fižolovo pegavost. Kdor ne pozna simptomov na semenih, te znake pripisuje ožigu sonca, torej povsem fiziološkemu pojavu. Vemo pa, da fižolov ožig (vdrta fižolova pegavost) zelo vpliva na rast in razvoj ter seveda na pridelek. Prvi znaki se pojavijo že na kličnih listih, v obliki majhnih, temno rjavih do črnih peg. Zato vse, kar nam je podarjeno ali dano v roke od dobrih znancev, še ni nujno zlata vredno. Saj ko enkrat bolezen prenesemo na vrt, lahko (odvisno od bolezni) tam ostane več let ali celo desetletij.

URAVNAVANJE ŠKODLJIVCEV IN BOLEZNI

V ekološki vrt sodijo tudi škropiva, ki jih sami pripravljamo iz naravi prijaznih sestavin, lahko pa v trgovinah izberemo ekološke pripravke. O tem pa več v prihodnjem članku.

VISOKA GREDA V 3 PLASTEH Skrivnost je v posebni mešanici kakovostnih sestavin - brez šote in z vsemi potrebnimi hranili za zdrave in močne rastline.

3 VRHNJA 1 STABILNA PLAST 2 SREDNJA OSNOVA PLAST

Odkrijte še ostale COMPO izdelke v bolje založenih vrtnih centrih, zadrugah in kmetijskih trgovinah ali v spletni trgovini www.metrob.si V sodelovanju z Urško Fartelj; 220 stopinj poševno

OTROK NAJ PRIDE K ZOBOZDRAVNIKU Z VESELJEM Zobje igrajo pomembno vlogo pri artikuliranju glasov pri učenju govorjenja, vplivajo na otrokovo samopodobo in seveda opravljajo funkcijo žvečenja. Prve informacije o negi otroških zob dobijo starši že v materinski šoli, nato pa pri prvem obisku zobozdravnika v obdobju enega leta otrokove starosti. Skrb za zdravje zob se takrat šele dobro začne. PIŠE: L. Č.

saj bodo tako ali tako izpadli in jih bodo nadomestili stalni zobje. A strokovnjakinja pravi, da imajo mlečni zobje zelo pomembno vlogo: »Pomembni so za artikuliranje glasov pri oblikovanju govora, poleg tega pa so tudi na začetku prebavne poti in so pomembni za dobro delovanje celotnega prebavnega trakta. Seveda pripomorejo tudi k otrokovi samozavesti. Za pravilen razvoj skeleta ustnega področja in s tem tudi položaj zob sta pomembna še pravilen položaj jezika in neovirano dihanje otroka skozi nos.«

DRUGI PREGLED

Zobozdravniki na prvem pregledu staršem pokažejo pravilno tehniko umivanja zob za njihove malčke in jih poučijo o tem, kako pogosto je umivanje zob potrebno. Poleg tega starše seznanijo z vrstnim redom izraščanja zob do drugega leta starosti in o posebnostih čiščenja prvih mlečnih kočnikov, ki imajo – podobno kot stalni – na grizni površini jamice in vdolbinice, v katerih zastaja hrana, zato je treba to površino temeljito očistiti.

MLEČNI ZOBJE SO ZELO POMEMBNI

Petja Dovšak, dr. dent. med. iz D centra, pove, da do drugega leta starosti ne priporoča uporabe zobnih krem, saj zadostujeta voda in zobna ščetka,

primerna otrokovi starosti. »Ko po drugem letu začnemo uporabljati zobno kremo, naj bo to postopoma in naj je bo zelo malo, v velikosti poprovega zrna,« pravi. Pomembno je, da jo zna otrok že izpljuniti iz ust. Poleg tega na prvem pregledu dobijo starši tudi informacije o tem, kako lahko predolgo sesanje prsta ali dude pusti posledice, na primer nepravilno oblikovano zgornjo čeljust ali odprt griz v predelu mlečnih sekalcev. »Seveda pa lahko hkrati starše tudi potolažimo, da so te razvojne nepravilnosti dokaj preprosto in hitro popravljive, in sicer v primeru, da uspejo odstraniti vzrok do ustrezne otrokove starosti.« Nekateri starši včasih menijo, da skrb za mlečne zobe ni ključnega pomena,

Na naslednji pregled pride otrok okrog drugega leta starosti. Takrat staršem spet pokažejo tehniko pravilnega čiščenja zob in to je čas, ko lahko otroci že začnejo uporabljati zobno kremo. »Svetujem uporabo otroške zobne kreme, ki vsebuje fluoride. Uporabljati naj začnejo tudi zobno nitko za čiščenje medzobnih prostorov med mlečnimi kočniki,« pravi Petja Dovšak, ki poudari tudi to, naj zobe otrok čistijo starši, in to vsaj do devetega leta otrokove starosti: »Otrok po šestem letu je že dovolj motorično razvit, da spretno in učinkovito uporablja zobno ščetko, vendar naj bodo starši tisti, ki zaključijo ščetkanje, temeljito pregledajo zobe in znitkajo ključne medzobne prostore. Ko okrog devetega leta otrok zna že samostojno uporabljati zobno nitko, lahko popolnoma prevzame skrb za lastno ustno higieno.«

23 KONTROLNI PREGLEDI VSAKIH ŠEST MESECEV

Zobozdravniki priporočajo, naj starši pripeljejo otroka na kontrolni pregled vsakih šest mesecev po dopolnjenem drugem letu starosti. »Ob kontrolnih pregledih spremljamo stanje zobnih in obzobnih tkiv ter položaj zobnih in medčeljustnih odnosov. Štiriletnik je že radoveden, razume in sprašuje. Takrat mu predstavimo zobozdravniški stol in njemu zanimive dele na njem; od sesalca, lučke, vrtečih se nasadnih inštrumentov, zobnih tampončkov in tipk,« pravi dr. Petja Dovšak. Se otroci obiska pri zobozdravniku bojijo? »Od otroka ne pričakujemo, da bo z navdušenjem odprl usta in si pustil narediti plombo ob prvem obisku, so pa zgodnji in redni obiski zobozdravstvene ambulante prvi majhni koraki do pridobitve otrokovega zaupanja in do tega, da se počuti varno in sproščeno v prostoru in ob zobozdravniškem osebju. Naša želja in cilj sta, da otrok prihaja na preglede samozavestno in z veseljem, da se zaveda, da je ščetkanje zob pomembno in da osvoji skrb, da je treba pred spanjem poskrbeti za ustno higieno,« pojasni sogovornica.

NAJBOLJ POGOSTI POSEGI

S čim se v svoji ordinaciji najpogosteje srečuje pri otrocih, starih do sedem let? »Najpogosteje se ukvarjamo s sanacijo karioznih (gnilih) mlečnih zob, z odpravljanjem griznih nepravilnosti s posebnimi navodili za vaje za določene obrazne mišice, pri katerih si pomagamo z leseno lopatko ali silikonsko ploščo, ter z zalitjem fisur mlečnih in prvih stalnih kočnikov. Fisure so jamice in vdolbinice na zgornji površini mlečnih in stalnih kočnikov. Pri nekaterih so tako globoke, da kljub čiščenju ni možno odstraniti vse hrane iz njih. Zato jih zalijemo z materialom, ki se strdi na svetlobi, da so gladke in da se hrana v njih ne nabira več. S preventivnim in pravočasnim zalitjem fisur mlečnih in stalnih kočnikov preprečimo fisurni karies zob,« razloži dr. Petja Dovšak. Pri malo starejših otrocih, starih od sedem do enajst let, prihaja do menjave zobovja, zato je pri njih poudarek na preventivnem zalitju fisur stalnih kočnikov in premolarjev (stalna štirica in stalna petica) in fluoriranju

zob, izdiranju majavih mlečnih kočnikov v lokalni anesteziji in lokalnem brušenju ploskev mlečnih zob, da naredijo prostor za izraščajoče stalnike.

FLUORIRANJE

Dr. Petja Dovšak priporoča površinski nanos fluoridnega gela ali laka na stalne zobe otrok dvakrat letno: »Sklenina s fluoridom obravnavanih zob je bolj trdna in odporna proti kislemu okolju, ki ga ustvarijo ustne bakterije z razkrojem ostankov hrane v medzobnih prostorih. Priporočam tudi redno uporabo zobne kreme, ki vsebuje fluoride.« Kaj pa meni o dilemi nekaterih staršev, da je fluor škodljiv za človeški organizem? »Fluoridi so v dovoljenih koncentracijah in ob nadzorovanem in strokovnem nanašanju na zobe neškodljivi. V fluoridnem laku z 2,3-odstotno vsebnostjo fluorida bi v primeru nanosa cele,

0,4-mililitrske stekleničke, vnesli 9 mg fluoridov (F). Po navadi za nanos obeh zobnih lokov porabimo polovico takšne stekleničke, kar pomeni 4,5 mg F. Akutna toksična doza, ki se pri otroku pokaže kot slabost in bruhanje, je 5 mg na kilogram otrokove telesne teže, kar pomeni, da bi otrok, težak 20 kilogramov, moral pojesti naenkrat vsebino enega litra stekleničk laka za fluoriranje, da bi dosegli akutno toksično dozo. V otroških zobnih kremah je v enem nanosu kreme okrog 0,2 do 0,6 mg fluoridov. Z umivanjem dvakrat dnevno to pomeni največ 1,2 mg F na dan, kar je zelo daleč od akutne toksične doze (100 mg za 20 kilogramov težkega otroka). Lahko bi rekli, da je tudi čokolada lahko akutno toksična in nam je po njej slabo in bruhamo, če je pojemo nenadzorovano in naenkrat preveč,« je prepričana strokovnjakinja.

nakup

jem.

nakupujem.si je spletna trgovina revije Bodi eko, kjer boste našli izdelke za zdravje in dobro počutje. Obiščite nas in preverite naš izbor izdelkov.

Elevterokok – sibirski ženšen (ginseng)

Vitamin B17 iz mareličnih jedrc Apricarc

Olje sibirske cedre – cedrino olje, hladno stiskano

B15 Memory s kurkumo, rožnim korenom in ginkom

Naravne CBD kapljice in kapsule Essenz

Pegasti badelj z dodatkom gobe Reishi

KLIKNINA: TUKAJ IN PREVERI PREVERITE www.nakupujem.si