James Cameron Ocean nam bo uspelo uničiti, še preden ga proučimo

JAMES CAMERON

Ocean nam bo uspelo uničiti, preden ga proučimo

Če je eden najbolj prodornih filmskih režiserjev sodobnega časa hkrati še izumitelj, naravovarstvenik in raziskovalec morskih globin, potem ni nenavadno, da pridejo izpod njegovih rok filmi, kot so Terminator, Brezno, Titanik in Avatar. Od znanstvene fantastike, kjer se soočaš s človeku krutimi okolji, do poudarjanja pomena ohranjanja narave je namreč kratka pot.

OD BREZNA PREK TITANIKA DO MARIANSKEGA JARKA

»Grozno veliko se potapljam. Rad sem na morju, pod morjem, rad živim v njegovi bližini,« pravi 65-letni filmski režiser James Cameron, ki se je ljubezni do vode navzel že v otroštvu. »Odraščal sem v majhnem kraju z 2.000 prebivalci v Kanadi, kjer je bilo veliko vode, Niagarski slapovi

so bili manj kot deset kilometrov proč.« A Niagarski slapovi niso nič v primerjavi z njegovimi drugimi podvigi. Njegov solo spust na dno Marianskega jarka, najglobljega dela naših oceanov, ki so mu namerili 11.000 metrov globine, presune raziskovalce našega planeta precej bolj. Ljubezen do skrivnih globin je poetično ovekovečil s filmom Titanik, dodatno pa obtežil z dokumentarnimi filmi, v katerih je kamere potopil na globino, kjer počiva pravi Titanik, da nam je prikazal tudi realnost nekoč izjemnega plovila. Z globinami pa se je poigraval na platnu že prej. V filmu Brezno je prikazal znanstvenike na raziskovalni postaji na robu brezna v morskih globinah, ki se soočijo z neverjetnimi, še nikoli videnimi bitji – bitji svetlobe, ki gledalcu hitro privabijo solze v oči. In verjetno se je že tu porodila misel, da je Marianski jarek nekaj, kar si želi doživeti v realnosti, kar želi razkriti, posneti in deliti s svetom. »Vsakič, ko se potopiš, upaš, da boš videl nekaj novega, neko novo vrsto. Včasih ti oceani naklonijo to darilo, drugič ne.«

Da je Cameron postal sodelavec National Geographica in pridobil sredstva za tovrstne podvige, pa mu ni omogočila zgolj njegova filmska kariera. Od nekdaj je bil izumitelj, že v času študija fizike, ki ga je sicer opustil, je rad izumljal stvari, ki so ali letele ali se potapljale, njegovi izumi pa so bistveno pripomogli k odkrivanju še neznanih globin. »Vedno me je navduševalo inženirstvo. Morda je bil to poskus, da bi si pridobil očetovo spoštovanje in zanimanje, morda pa je šlo zgolj za genetsko ljubezen do tehnologije. Vedno sem skušal izdelati kaj novega,« je povedal. Kako je mogoče, da je izumitelj postal filmar, se sprašujete? »Prebral sem na tone znanstvene fantastike. Očarali so me drugi svetovi in druga okolja,« je dejal. »Pravzaprav so me filmi Jacquesa Cousteauja navdušili nad dejstvom, da obstaja svet vesoljcev kar na Zemlji.« In če želiš te »vesoljce« iz globin spoznati, si lahko kot raziskovalec odlično pomagaš z dobrimi izumi, ti pa ti hkrati pomagajo, da svoje raziskovanje ujameš s kamero. Pravzaprav pa ni razlike niti med tem, da si režiser in raziskovalec. »Sem pripovedovalec zgodb. Prav to je tisto, kar počnejo raziskovalci. Gredo tja, kjer drugi še niso bili, in se vrnejo, da jim povedo zgodbo, ki je še niso slišali.«

AVATAR, ZGODBA O SOŽITJU Z NARAVO

James Francis Cameron pripoveduje zgodbe tudi skozi pisano besedo in je avtor več kot petdesetih knjig najrazličnejših žanrov, večina pa jih je povezanih z znanstveno fantastiko in njegovimi filmskimi zgodbami. Največ se berejo dela, povezana s Titanikom, odkrivanjem življenja v morskih globinah in Avatarjem – filmom, ki je konec leta 2009 uporabil vso razpoložljivo filmsko tehnologijo, da nam je pričaral svet na oddaljenem planetu in hkrati tudi predstavil Cameronovo filozofijo. Cameron namreč pri njem ni bil zgolj režiser, temveč tudi soavtor zgodbe in scenarija. V zgodbi, ki opominja človeka na pomen sožitja z naravo, se je dotaknil našega odnosa tako do rastlin kot do živali. »Kača ubija tako, da iz svojega plena zelo počasi iztiska življenje. In tako civiliziran svet počasi, počasi stiska gozdove,« je povedal. Pri tem je opozoril tudi na dejstvo, da je treba zaščititi vse plati narave, tudi tiste, ki so človeku neprijazne in nevarne – treba jih je razumeti kot nujen del naravnega obstoja. Ko so ga povprašali o tem, zakaj ljudje ne razumemo tega dela svojega okolja, je povedal: »Krivdo pripisujem Waltu Disneyju, ki je dal živalim človeške lastnosti. Ljudje ne razumejo, da divje živali niso namenjene božanju. Lahko te tudi resno poškodujejo.« Nadaljevanje Avatarja, ki ga je Cameron napovedal v kar treh delih, je bilo doslej že večkrat prestavljeno, saj je projekt tehnično tako zahteven, da se napovedani roki vedno znova izmuznejo. Če gre verjeti napovedim, naj bi drugi del vendarle dočakali proti koncu

naslednjega leta. Če bo avtor takrat že zadovoljen s tem, kar je pripravil … Sam zase sicer pravi: »Nisem perfekcionist. Stvari ne delam tako dolgo, da so popolne, temveč tako dolgo, da se mi zdijo prav.« Kar se tega tiče, upamo, da bodo nadaljevanja sicer še nekoliko bolj »prav« kot prvi del. Tisto, kar se je odraslim večinoma izmuznilo, namreč hitro opazijo mlade glave. Tako me je hči ob prvem gledanju filma pri dvanajstih letih povprašala njej nekaj povsem očitnega: Zakaj ljudje na tem neverjetnem planetu ne morejo dihati brez kisikovih mask, ko pa je na njem toliko dreves in drugega zelenja – in drevesa vendar proizvajajo kisik? In: Zakaj je pri bojih dobrih in zlobnih toliko eksplozij, ko tudi ognja in eksplozij ni brez kisika? No, morebiti pa je bil to tudi tisti razlog, zaradi katerega Avatar ni prejel oskarja za najboljši film, kajne?

PARTNERSTVO V VEGANSTVU

Oskarja za najboljši film je Avatarju speljala Cameronova bivša soproga Kathryn Bigelow, katere film Bombna misija (The Hurt Locker) se je okitil s kipcema za najboljši film in najboljšo režijo. (Kathryn Bigelow je prva in edina ženska, ki je bila izbrana za najboljšo režiserko.) Cameron je bil pred njo poročen tudi s Sharon Williams ter Gale Anne Hurd, za njo pa z Lindo Hamilton (Sarah Connor iz Terminatorja) in od leta 2000 dalje s Suzy Amis Cameron. S Suzy sta kar zajetne vsote vložila v vegansko podjetje in promocijo veganstva ter ustanovila Power Plant Task Force, organizacijo, ki ljudem predstavlja negativen vpliv živinoreje na podnebne spremembe in okolje. Če ste o vplivu živinoreje in spremembi, svoj načrt ohranjanja planeta skozi veganstvo v projektu »One Meal a Day«, ki pravi, da lahko z enim obrokom na dan naredimo korak k ohranjanju narave. Ni jima težko slediti in izpustiti vsa živila živalskega izvora vsaj enkrat na dan. Sicer pa lahko Cameronov svet še veliko bolje spoznate, če si na spletu ogledate njegove posnetke globin in se ob tem zaveste, kako čarobna je narava pod vodo in na kopnem, v obliki rastlin in živali, kadar nam je naklonjena in tudi kadar nas ogroža.

ki bi jo lahko prineslo veganstvo, v zadnjih letih gledali dokumentarne filme ali brali študije, je velika verjetnost, da sta vsaj denar zanje namenila prav Cameronova. Cameron pravi, da ga skrbi, da nam bo uspelo uničiti ocean, preden ga proučimo, in uničiti druge živali in njihovo naravno okolje zaradi prehrane. Zato skuša živeti čim bolj naravno življenje, ne pa o njem zgolj govoriti. Prav to, da govorimo o okoljevarstvu, namesto da bi ga živeli, je namreč po njegovem velika težava sodobnih ljudi. »Lahko vozite svojo teslo ali priusa, a če se z njima zapeljete do McDonald'sa, niste naredili prav nič. Spremeniti je treba način življenja v celoti,« zna okarati ljudi, ki se imajo zaradi električnih avtomobilov za ekološko osveščene, a z uživanjem mesa (zlasti v verigah velikih prehranskih korporacij) podpirajo industrijsko živinorejo. »Dokler uživaš živali, se ne moreš imeti za okoljevarstvenika.« Cameron skuša živeti zeleno, tudi kar se tiče energije. Njegov dom je povsem neodvisen od zunanjega električnega napajanja, saj je poskrbel za izkoriščanje sončne in vetrne energije, enako pa velja tudi za pisarne in zvočni studio v njegovi produkcijski hiši. Seveda je ob milijonih in ukvarjanju z milijonskimi projekti težko živeti povsem zeleno, kar Cameronu njegovi nasprotniki tudi očitajo, vendar je treba priznati, da naredi za okolje izjemno veliko: za zelene projekte pogosto zastavi svoje ime, je osebno njihov nosilec in se jih udeležuje kot raziskovalec, kjer ne more biti drugače prisoten, pa pokaže podporo z donacijami, ki so tudi večmilijonske. Bi radi pokazali podporo planetu tudi vi? Cameronova predstavljata