Co2Neutralp Smernice za nosilce odločanja

Obnovljivi viri energije v prometu LOKALNA AKTIVNOST ZA SPODBUJANJE PREHODA NA SOLARNO MOBILNOST

Smernice za nosilce odločanja

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

PROJEK T J E S O F I N A N C I R A N S S R E D S T V I E V R O P S K E GA REGIONALNEGA RAZVOJNEGA SKLADA

1

> Univerza v Mariboru - FCE, ITS (SI)

> University Bocconi CERTeT (IT)

> Rhônalpénergie Environnement (FR)

> RCL – Center za razvoj Litija (SI)

> Provincia di Brescia (IT)

> Provincia di Belluno (IT)

> Parco Nazionale Cinque Terre (IT)

> Helmholtz Zentrum München (DE)

> Holding Graz (AT)

> Austrian Mobility Research FGM - AMOR (AT)

> Dolomiti Bus Spa (IT)

> Comune di Padova (IT)

> Comune di Torino (IT)

> AllgäuNetz GmbH & Co. KG (DE)

Partnerji:

> B.A.U.M. Consult München (DE)

Vodilni partner:

CO2NEUTRALP - CO2-NEUTRAL TRANSPORT FOR THE ALPINE SPACE

Predgovor Mobilnost je postala ena izmed najpomembnejših potreb in hkrati zahtev sodobnega časa. Življenjski stil iz dneva v dan postaja vse bolj dinamičen, potrebe po mobilnosti naraščajo. Zato bi bilo nesmiselno iskati rešitev v zmanjšanju mobilnosti. Kljub temu pa lahko poskrbimo, da bodo prevozni sistemi trajnostni, tako v ekološkem, gospodarskem kot tudi socialnem smislu. Najti moramo rešitev, kako zadovoljiti vse večje potrebe po mobilnosti in hkrati zmanjšati negativne učinke.

Alpski prostor je občutljivo območje. Odvisen je od dobrih in hkrati okolju in ozračju prijaznih oblik mobilnosti, do določene mere še bolj kot druga območja. Prebivalcem in obiskovalcem je treba omogočiti mobilnost ter obenem preprečiti, da bi pri tem onesnaževali zrak. Poskrbeti je treba tudi, da prometni zastoji ne bodo vplivali na kvaliteto življenja ali ogrožali gospodarske rasti in blaginje. Vlečne sisteme pa je potrebno oblikovati tako, da bo energija za njihov pogon učinkovito uporabljena.

Transnacionalni projekt CO2NeuTrAlp povezuje 15 partnerjev iz različnih mest in regij, ki so se odločili preizkusiti nove vzorce mobilnosti. Želeli so dokazati - in uspelo jim je! - da je možno obdržati prožnost in kvalitetno življenje ter hkrati v Alpah ohranjati raznolikost. Uporabili so vozila z električnimi sistemi in avtomobile z biogenimi gorivi. Vozili so se s kolesi, avtomobili, tovornjaki, ladjami, po strmih vinogradih pa celo z električnimi enotirnimi vlaki. Preizkusili so tudi kombinirane sisteme z avtobusi, avtomobili in celo žičnicami ter taksiji na vodi. V prometne povezave pa so začeli vključevati električne sisteme ter sisteme obnovljivih energijskih virov.

Ugotovili so, da spreminjanje tradicionalnih sistemov mobilnosti in uporaba novih pogonskih sistemov zahteva veliko mero sodelovanja in zdravega razuma. Potrebuje nosilce odločanja na lokalni ravni, ki znajo prisluhniti novim idejam, ter ljudi z vizijo na vodilnih položajih prevoznih in energetskih podjetij. Predvsem pa je potrebno najti motivirane ljudi, ki so pripravljeni pokazati, da uporaba okolju prijaznih vozil in drugih prevoznih sredstev ne zmanjšuje, temveč izboljšuje kakovost življenja.

Dovolite mi, da kot vodja partnerstva CO2NeuTrAlp izrazim globoko spoštovanje do vseh sodelujočih pri projektu. Orali smo ledino in uspelo nam je preseči več organizacijskih in tehnoloških ovir. Te smernice nudijo vpogled v delovne procese in rezultate. Nosilcem odločanja z različnih področij pomagajo razumeti, zakaj je trajnostna mobilnost smiselna, ter jim pomagajo pri oblikovanju lastne zgodbe o uspehu.

V imenu vseh sodelujočih bi se rad zahvalil institucijam na evropski, nacionalni in regionalni ravni, ki so finančno podprle ta projekt. Z njihovo pomočjo nam je za območje Alp uspelo razviti dobre zglede prometnih sistemov, ki so CO2 nevtralni in trajnostno usmerjeni. Upamo, da bodo tisti, ki nam bodo sledili, imeli zadostno mero poguma in volje za posodobitev prometnih sistemov in uspeli dolgoročno spremeniti odnos do okolja. To bo dobro za vse; ne samo za edinstven alpski ekosistem, temveč tudi za prebivalce in obiskovalce.

Ludwig Karg, izvršni direktor vodilnega projektnega partnerja B.A.U.M.

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

3

4 10

Solarna kompresija stisnjenega zemeljskega plina & E-mobilnost Comune di Torino (IT)

2 3

9

E-kolesa & Solarno polnjenje in sistem izposoje Comune di Padova (IT)

Električna vozila za mestno logistiko Interporto Padova (IT)

8 6

Trajnostna mobilnost na območju Srca Slovenije RCL - Development Centre Litija

Alternativni pogonski sistemi in dostopnost v kmetijstvu in turizmu Parco Nazionale Cinque Terre (IT)

5

E-mobilnost in javni ter turistični transport University of Maribor

vozni park, mestni promet, turizem, kmetijstvo in sistem e-koles.

15 partnerjev bo izvajalo 13 pilotnih projektov: elektrika in biogoriva bodo vpeljana v javni prevoz, avtomobilski

Mobilnost na čisto rastlinsko olje Pays de Romans (FR)

E-mobilnost & Poletni prevozi turistov Safari Park de Peaugres (FR)

E-mobilnost in zimski turistični prevoz PiP Villard de Lans (FR)

12

1

Bio plin & Javni vozni park Graz (AT) Trajnostna mobilnost v gorskem območju Provincia di Belluno and Dolomitibus (IT) Trajnosten ladijski in jezerski prevoz 7 11 Lago d’Idro (IT)

13

E-mobilnost AllgäuNetz GmbH & Co. KG

Vsebina

PREDGOVOR. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

1

POVZETEK. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

2

PROBLEM. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Podnebne spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Izčrpanje fosilnih goriv. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Onesnaženost zraka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Prometni zastoji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Zunanji stroški prometa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

3

IZZIV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Preprečevanje pomanjkanja energije, ki lahko negativno vpliva na gospodarstvo in življenje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Dolgoročno zagotavljanje mobilnosti za gospodarske in družbene dejavnosti. . . . . . . . 16 Razvijanje okolju in podnebju prijaznih tehnologij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Vzpostavitev oskrbe z obnovljivimi viri energije ter potrebna infrastruktura . . . . . . . . . 17 Upravljanje tehnologije, ki je skoraj nedostopna in uporabnikom neznana. . . . . . . . . . 17

4

PRILOŽNOST. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Na področju inovacij naj vodilna mesta prevzamejo regije, mesta in podjetja. . . . . . . . 18 Ustvarjanje pozitivne podobe pionirjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 ravočasne priprave na neizogibne spremembe v prihodnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Krepitev regionalnega in nacionalnega gospodarstva s pomočjo v prihodnost usmerjenega sektorja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Zmanjševanje stroškov infrastrukture. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Zmanjševanje zunanjih stroškov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

5

NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

Poiskati način, kako izpeljati zamenjavo vozil s pogonom na fosilna goriva v lokalnih voznih parkih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Črpanje iz lastnih sredstev in iskanje alternativnih možnosti financiranja. . . . . . . . . . . 21 Oblikovanje spodbudnih okvirnih pogojev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Ozaveščanje lokalnih uporabnikov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

5

1. Povzetek Ta publikacija je nastala v okviru evropskega projekta CO2NeuTrAlp (CO2 nevtralni promet za območje Alp). V obdobju med leti 2008 in 2011 je 15 partnerjev iz 5 držav in različnih sektorjev, med njimi lokalni in provincialni organi ter uradi, javne službe, komunalna podjetja, logistična podjetja na področju prometa in urbanizma ter univerze in raziskovalne institucije, izvedlo 13 pilotnih projektov, da bi preizkusili tehnologije in metodologije za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije ter energetsko učinkovitost v prometu. Ta dokument predstavlja glavne izkušnje in ugotovitve, ki so jih pridobili pri načrtovanju, organiziranju, financiranju in izvajanju inovativnih tehnologij ter praks na različnih področjih, ki so povezana s prometom; prevoz z zasebnimi vozili, javni prevozi, vozni parki, urbanizem, turistični prevozi, izposoja električnih koles, itd.

Smernice za nosilce odločanja nagovarjajo javne in zasebne akterje, ki na določenih področjih igrajo ključno vlogo in odločajo o tehnologijah uporabljenih pri prevoznih storitvah, in sicer predvsem osebe s področja javnih prevozov in voznih parkov, bodisi v zasebni bodisi v javni lasti: župane prometne ministre direktorje prometnih oddelkov vodje javnih in zasebnih prevoznih podjetij vodje voznih parkov pri različnih podjetjih in organizacijah (npr. javna uprava, zasebna podjetja, ponudniki storitev, nevladne organizacije, itd.).

6

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

Tehnološki premiki v prometnem sektorju, s katerimi se bodo morale sodobne družbe soočiti v prihodnjih desetletjih, prinašajo številne izzive. Vzajemno učenje, izmenjava izkušenj ter razvijanje rešitev bodo ključnega pomena za hiter in nemoten prehod v prometnem sektorju. V ta namen smo oblikovali smernice za tehnične strokovnjake, ki so odgovorni za načrtovanje in izvajanje potrebnih ukrepov. Te smernice nudijo vpogled v tehnično znanje pridobljeno v tem pionirskem projektu.

Obstaja cela vrsta argumentov, ki spodbujajo javne kot tudi zasebne nosilce odločanja, da postanejo pionirji na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v prometu: Državljani in potrošniki od političnih voditeljev in uspešnih podjetnikov pričakujejo trajnostno in v prihodnost usmerjeno ter odgovorno ravnanje.

Varstvo okolja in podnebja je postalo glavna skrb sodobne družbe, kar posledično zahteva sprejemanje odločitev za doseganje skupnih ciljev.

Zaradi vedno manjših zalog fosilnih goriv, nafte, plina in urana je energetska varnost postala ena izmed najpomembnejših zadev v zvezi z zagotavljanjem nemotenega prometnega delovanja, od česar je sodobna družba, vključno z gospodarstvom, tako zelo odvisna. Izziv postaja vse večji, predvsem zaradi naraščajoče politične nestabilnosti v državah proizvajalkah nafte.

Spodbujanje razvoja in uporaba prometnih tehnologij, ki temeljijo na obnovljivih energetskih virih in učinkovitosti, spodbuja konkurenčnost v inovativnem in v prihodnost usmerjenem gospodarskem sektorju. To posameznim mestom in regijam v hitro spreminjajočem se svetu zagotavlja dolgoročen razvoj in rast.

Povečanje uporabe lokalnih virov obnovljive energije pomaga krepiti majhne gospodarske krogotoke, ki koristijo lokalnemu in regionalnemu gospodarstvu.

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

7

Namesto da bi zaradi uvoza fosilnih goriv izgubljali regionalno kupno moč, se bodo stroški za oskrbo z energijo vračali v regionalno blagajno in posledično doprinesli h gospodarski rasti ter ustvarjanju novih delovnih mest.

Ker je energijo iz obnovljivih virov najbolje proizvajati v manjših obratih razpršenih po vsej državi, je to enkratna priložnost za spodbujanje gospodarskega razvoja podeželja, ki je bilo v zadnjih desetletjih destabilizirano zaradi modernizacije, industrializacije in globalizacije.

Z upravljanjem mobilnosti se bomo izognili nepotrebnemu prometu, preostali promet pa bo okolju prijazen, in sicer s pomočjo obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. To bo izboljšalo kakovost življenja in okolja v mestih in regijah. Atraktivne lokacije pa bo vedno zanimive za zasebne investicije, kar se bo odražalo v gospodarski rasti in zadovoljstvu prebivalcev ter tudi obiskovalcev.

Brošura Smernice za nosilce odločanja je sestavljena iz več poglavij, ki bralcu v logičnem zaporedju predstavijo idejo. Bralec se najprej seznani s »problemom« sedanjih »netrajnostno usmerjenih« prometnih sistemov, nato z »izzivom«, ki je povezan s potrebnimi tehnološkimi premiki, ter dalje s »priložnostjo«, ki se tiče regionalnega gospodarskega razvoja in varstva okolja. V zadnjem delu je predstavljena »naloga«, s katero se morajo spoprijeti nosilci odločitev in njihove institucije, da bi premagali izzive, s katerimi se bomo na področju mobilnosti srečevali v prihodnjih desetletjih.

8

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

2. Problem Podnebne spremembe Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed glavnih izzivov, s katerimi se bo človeštvo soočalo v 21. stoletju. Prometni sektor vse bolj prispeva h globalnemu segrevanju; trenutno ustvari več kot četrtino vseh emisij toplogrednih plinov.

Sl. 1: Podnebne spremembe: predvidena sprememba temperature površin v obdobju med 2081 in 2100 v primerjavi z obdobjem med 1951 in 1980.

Za območje Alp regionalni podnebni modeli napovedujejo, da se bodo temperature do konca 21. stoletja zvišale za 2,6 do 3,9 °C. Prihodnje zvišanje temperatur v Alpah bo vidno zlasti v visokogorju.

Globalno segrevanje bo spremljalo vedno višje število ekstremnim vremenskih dogodkov, kot so poplave in plazovi. Zaradi višjih temperatur se bodo začele taliti plasti permafrosta, to pa je nevarno zaradi nestabilnosti pobočij in zemeljskih plazov.

Prometni sektor še naprej ogroža cilje podnebne politike glede zmanjševanja emisij, ker potreba po mobilnosti pri zasebnih uporabnikih, predvsem pa v proizvodnem sektorju, stalno narašča.

Doslej prizadevanja za zmanjševanje emisij ogljika pri vozilih in za spodbujanje sprememb pri načinu prevoza potnikov in blaga, da bi povečali delež okolju prijaznejših prevoznih sredstev, še niso prinesla zadovoljivih rezultatov. V primerjavi z mehkimi upravljalnimi ukrepi je celoten prevozni sektor zelo robusten. Zato so potrebni nadaljnji ukrepi na področju predpisov in tehnologije, na podlagi katerih bodo sistemi mobilnosti tako v evropskem kot tudi v lokalnem in regionalnem merilu postali bolj zeleni.

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

9

45 40 35

Število

30 25 20 15 10 5

1980

1982

1984

Geofizični dogodki (potres, cunami)

1986

1988

1990

1992

Meteorološki dogodki (nevihta)

1994

1996

1998

Hidrološki dogodki (poplava)

2000

2002

2004

2006

2008

Podnebni dogodki (ekstremne temperature)

Sl. 2: Dramatične nevarnosti (500 milijonov US $), v letih med 1980 in 2008 (vir: München RE)

Izčrpanje fosilnih goriv Že od 70. let prejšnjega stoletja povpraševanje po nafti presega število na novo odkritih naftnih polj. Znanstveniki, okoljske nevladne organizacije, politiki in dobavitelji nafte burno razpravljajo o tem, v katerem letu bo svetovna proizvodnja nafte začela neustavljivo upadati (t. i. »peak oil« oz. vrhunec črpanja nafte). Dejstvo je, da je večina držav proizvajalk nafte že presegla vrhunec pri nacionalni prodaji nafte. Vse večji razkorak med ponudbo in povpraševanjem bo treba zapolniti z dragimi alternativi in z zmanjševanjem svetovne porabe nafte. Razsežnost tega izziva postane še bolj očitna, če upoštevamo, da se bo po pričakovanjih število svetovnega prebivalstva v naslednjih 15 letih povečalo za več kot milijardo. S tem bo narasla tudi potreba po mobilnosti, ki je značilna za globalizacijo svetovnega gospodarstva, predvsem za gospodarske velikane, kot so Kitajska, Indija, Indonezija in Brazilija.

Največje tveganje za katero koli nacionalno gospodarstvo in tudi lokalne skupnosti izhaja iz dejstva, da dobava nafte najverjetneje ne bo upadala postopoma, posledično pa to isto pomeni tudi za cene energije; tudi te se ne bodo dvigovale postopoma. Kot je pokazala finančna kriza leta 2008 in nemiri v Severni Afriki v letu 2011, se cene nafte dvigajo, če na svetovnih trgih vladata nestabilnost in zaskrbljenost. Glede na to, da prometni sektor pomembno vpliva na vse vidike gospodarskega in družbenega življenja, je še toliko bolj očitno, da je potreba po spodbujanju na prehajanje naših

10

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

mb/d

120

Tekoči zemeljski plin Nekonvencionalno olje

100 Nafta v razvoju (vklj. EOR) ali jo je potrebno najti

80

Nafta - trenutno proizvajajoča polja

60

40

20

0 1990

2000

2010

2020

2030

Sl. 3: Vse večja vrzel med ponudbo in povpraševanjem glede surove nafte po vsem svetu (Vir: IEA 2008)

prevoznih sistemov na energetsko učinkovite in dolgoročno avtonomne sisteme, ki bodo v večji meri neodvisni od zunanje oskrbe z energijo, nujno potrebna. Razvoj in vzpostavitev sedanjih verig oskrbe z energijo ter cestnoprometnih infrastruktur v Evropski uniji, od česar je kar 98 % odvisnih od nafte, sta trajala več desetletij. Čas je, da se tudi mi pripravimo na izzive v prihodnosti, ki jih je mogoče premagati zgolj z eno samo vizijo: doba solarne mobilnosti.

2007

OECD Severna Amerika

2030

Združene države Kitajska Druge azijske države OECD Evropa OECD pacifiške države Evropska unija Indija 20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %

80 %

90 %

100 %

Sl. 4: Porast odvisnosti EU od zunanje oskrbe z nafto (Vir: IEA 2008)

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

11

Onesnaženost zraka Čezalpski tovorni promet (več kot 100 milijonov ton na leto), čezalpski potniški promet ter promet znotraj Alp so pomembni dejavniki pri onesnaževanju zraka. Več kot 60 % vsega blaga se prevaža s tovornjaki in več kot 80 % ljudi potuje po cestah. V letu 2009 je avtocestni predor Brenner prečkalo 1,6 milijona težkih vozil in 9,6 milijona avtomobilov.

Sl. 5: Koncentracija NO2 ob prometnih žilah (Foto: Gemeente Utrecht)

Dramatično povečanje čezalpskega prometa je osredotočeno le na nekaj alpskih dolin. To močno vpliva na ljudi in ekosisteme, zlasti v bližini cest. Obseg prometa na vzhodnem delu doline reke Inn se je v letih med 1980 in 2000 podvojil in se še naprej povečuje. Alpske doline so občutljive na onesnaženost zraka, ker emisije nastajajo v dolinah, topografija s kanalnimi učinki in tipičnimi vremenskimi razmerami s temperaturnimi inverzijami, še posebej pozimi in ponoči, pa stanje še poslabša.

12

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

Prometni zastoji Prometni zastoji se odražajo v razmeroma visokih posrednih stroških za mestna gospodarstva.

Gospodarstvo posredno trpi zaradi časa, ki ga zaposleni zaradi zastojev izgubijo za volanom, ter okoljskih problemov, predvsem hrupa in onesnaževanja zraka. Ekološke probleme je mogoče delno rešiti z uvedbo alternativnih pogonskih sistemov. Vendar pa lahko poleg hoje, kolesarjenja in uporabe javnih prevoznih sredstev le tako imenovana lahka električna vozila (LEV), kot npr. e-skuterji in e-kolesa, nudijo učinkovito rešitve za vse večje izzive, s katerimi se srečujemo na področju prometnih zastojev.

Notranji tovorni promet 7000 6000

Notranji tovorni promet

1000M Tn-km

1000M Tn-km

5000 7000 4000 6000 3000 5000 2000 4000 1000 3000 0 20001950

1960

1970

1980

1990

2000

2010

2020

2030

2040

2050

1960

1970

1980

1990

2000

2010

2020

2030

2040

2050

1000 0 1950

Sl. 6 : Notranji tovorni promet (Eurostat, Mednarodni prometni forum, OECD, »Evropska energija in promet: trendi do leta 2030, posodobljeno 2007«, EC 2008, PRIMES, »Predvidevanje o globalnem prometu in povpraševanju po energiji«, študija TRIAS 2007).

Notranji potniški promet 14000

12000

Notranji potniški promet

1000M pax-km

1000M pax-km

10000 14000 8000 12000 6000 10000 4000 8000 2000 6000 0 40001950

1960

1970

1980

1990

2000

2010

2020

2030

2040

2050

2000

Sl. 7 : Notranji potniški promet (Eurostat, Mednarodni prometni forum, OECD, »Evropska energija in promet: trendi do leta 2030, posodobljeno 2007«,0 EC 2008, PRIMES, »Predvidevanje o globalnem prometu in povpraševanju po energiji«, študija TRIAS 2007).

1950

1960

1970

1980

1990

2000

2010

2020

2030

2040

2050

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

13

MtCO2 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0

Celotni transport

1990

Avtomobili

Domači Tovorna in zračni promet lahka tovorna vozila

Železnica

Navigacija

2007

Sl. 8: Emisije CO2 iz prometa v EU, 1990-2007 (Vir: www.co2-emissionen-vergleichen.de)

Zunanji stroški prometa Prometne dejavnosti povzročajo onesnaževanje zraka, hrup, podnebne spremembe, zastoje in nesreče. Stroškov teh učinkov, t.i. zunanjih stroškov, običajno niso financirani neposredno s strani uporabnikov prometnih storitev in se zato ne upoštevajo pri odločitvah na področju prevozov.

Zunanji stroški v prometnem sektorju so veliki (ocenjeni na okoli 8 % BDP EU), veliko vlogo pa pri tem igra vrsta vozila in prometne razmere.

14

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

Poleg zunanjih stroškov se velike količine javnega denarja porabijo za prevoz avtomobilov, vključno z izdelavo, vzdrževanjem, čiščenjem in osvetlitvijo ulic in parkirišč, prometnimi signali in prometno policijo. Ti stroške, ki vsekakor niso zanemarljivi, se le delno pokrijejo z denarjem, ki priteka v proračun preko glob, cestnin in parkirnin, ki jih neposredno plačajo uporabniki zasebnih vozil. Študija, ki jo je izvedla mednarodna mreža lokalnih organov za trajnost ICLEI, je pokazala, da lokalne oblasti po vsej Evropi subvencionirajo uporabo zasebnih avtomobilov do 250 € na državljana letno. Študija, ki so jo izvedli za Svetovno mednarodno organizacijo (WHO) leta 1999 je pokazala dodatne zunanje stroške zdravljenja, ki jih povzroča prometni sektor. Stroški presegajo 300 € na osebo na leto v številnih alpskih državah.

Medtem ko so subvencije javnega prevoza pogosto predmet kritike, s tovrstnimi subvencijami za osebna motorna vozila širša javnost ni seznanjena. V večini primerov s tem niso seznanjeni niti pomembni politični akterji, saj občinski proračun ne obsega seznama prihodkov in odhodkov posameznega prevoza - ti so skriti v skoraj vseh proračunskih postavkah. Zato je težko javnosti pokazati, koliko javnega denarja porabimo za zasebni prevoz.

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

15

3. Izziv Preprečevanje pomanjkanja energije, ki lahko negativno vpliva na gospodarstvo in življenje Sodobne družbe in gospodarski sistemi so v veliki meri odvisni od prevoznih storitev in mobilnosti.

Ti namreč omogočajo državljanom, da zadovoljijo vse osnovne potrebe v povezavi z gospodarskim, socialnim, kulturnim, itd. vidikom življenja. Proizvodnja in distribucija blaga ter tudi izmenjava storitev so vedno bolj odvisne od prevoznih storitev, ki jih lahko le delno in na dolgi rok nadomestijo telekomunikacijska sredstva ali zmanjšani gospodarski cikli. Stabilen gospodarski in družbeni razvoj ogroža več dejavnikov; stroški energije se nenehno povečujejo zaradi izčrpavanja virov poleg tega pa obstaja nevarnost dobavne krize tudi zaradi politične nestabilnosti v regijah z glavnimi proizvajalkami nafte. Ker sta naša družba in gospodarstvo še vedno močno odvisna od nafte, to predstavlja velik problem.

Dolgoročno zagotavljanje mobilnosti za gospodarske in družbene dejavnosti Čeprav si mnogi politični in gospodarski voditelji v prvi vrsti prizadevajo zadovoljiti potrebe kratkoročnih volilnih ciklov in kmalu žeti sadove, je treba predvideti tudi dolgoročne grožnje, obenem pa začeti pripravljati strategijo, kako se jim pravočasno zoperstaviti. Kar 98 % cestnega prometa v EU je odvisnih od fosilnih goriv, kar pomeni, da sta gospodarstvo in družba zelo ranljiva in da lahko pride do kriz z oskrbo z energijo za daljša časovna obdobja. Zato je potrebno ukrepati takoj in poskrbeti, da se bo začelo obdobje dolgoročnega prehoda na energetsko učinkovite oblike prevoza ter povečano uporabo obnovljivih virov energije v prometnem sektorju.

16

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

Razvijanje okolju in podnebju prijaznih tehnologij Javni prevoz lahko pomaga zmanjševati negativne učinke prometa, vendar pa bo obseg, v katerem javni promet, predvsem v razpršenih podeželskih območjih, lahko pomaga preprečiti motoriziran osebni prevoz, vedno ostal omejen. Zato je potrebno tehnologije, na katerih temelji motorizirana mobilnost, preoblikovati, da bodo izpolnjevale strožje okoljske standarde. Ukrepe za spodbujanje sprememb pri načinih prevoza, da bi zmanjšali individualne motorizirane prevoze, pa je treba dopolniti s prizadevanji, da bi motorizirane oblike prevoza postale neodvisne od fosilnih goriv in da bi nadomestile neučinkovite pogonske tehnologije. Čeprav je električna mobilnost danes še vezana na mešanje z drugimi viri energije, to odpira pot brezogljični mobilnosti na dolgi rok.

Vzpostavitev oskrbe z obnovljivimi viri energije ter potrebna infrastruktura Trenutni svetovni sistem oskrbe z energijo, od katerega so odvisne prevozne storitve industrializiranih držav, se je pripravljal in izvajal več desetletij. Zamenjava trenutne infrastrukture, tehnologije in dobavne verige z novim decentraliziranim sistemom, ki temelji na obnovljivih virih energije, je zelo kompleksna in zahtevna naloga, ki bo v prihodnjih desetletjih predstavljala velik izziv za različne politične, raziskovalne in poslovne sektorje. Kar se tiče električne mobilnosti, bo ta prehod zahteval tesno sodelovanje prometnega in energetskega sektorja, in sicer z namenom, da bi se izognili dramatičnim grožnjam in stroškom pri elektroenergetskem sistemu ter v postopek vključili električne avtomobile kot hrambe in blažilnike za hlapno proizvodnjo električne energije. V tem tranzicijskem tehnološkem procesu si vsa vodilna svetovna gospodarstva neposredno konkurirajo za najboljše tehnološke rešitve in izdelke, ki se bodo v velikem obsegu v prihodnosti uporabljali na globalnih trgih.

Upravljanje tehnologije, ki je skoraj nedostopna in uporabnikom neznana V politiki in gospodarstvu nosilci odločanja z jasno vizijo stojijo pred izzivom, kako vzpostaviti ustrezne okvirne pogoje za izvajanje novih prometnih tehnologij. To vključuje vzpostavitev nove verige oskrbe z energijo, financiranje, upravljanje in vzdrževanje sistemov. Da bi tovrstnim pionirjem omogočili izmenjavo izkušenj in da bi se kar čim več naučili, je projekt CO2NeuTrAlp združil številne partnerje iz različnih alpskih držav. Da pa bi občina ali podjetje postalo uspešno pri uvajanju novih tehnoloških trendov v prometu, se je potrebno učiti iz dosedanjih izkušenj in izhajati iz njih, kajti le tako se lahko izognem nepotrebnim težavam in preprekam.

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

17

4. Priložnost Na področju inovacij naj vodilna mesta prevzamejo regije, mesta in podjetja Znanstveniki so si enotni, da se »doba fosilnih goriv« počasi izteka. Brez pravočasnih in ustreznih ukrepov se bo med gospodarstvi tako na nacionalni kot tudi regionalni ravni razvil hud boj za zaloge energetskih virov, ki se bodo vztrajno manjšale, njihova cena pa bo čedalje bolj rasla. Po drugi strani pa se bodo inovativna podjetja vse bolj razvijala, saj bo zahtev po sodobno zasnovanih izdelkih vse več, v mestih in regijah, ki so spodbujala prevzem novih tehnologij za proizvodnjo obnovljive energije, pa se bodo povečali blagostanje, stabilnost in življenjska raven. Kako pozitiven učinek imajo inovacije, si lahko ogledamo na primeru razvoja električnih koles: njihova prodaja v Evropi vsako leto naraste za približno 50 odstotkov, najvišja pa je prav v regijah, ki spodbujajo tovrsten energetsko učinkovit in okolju prijazen način prevoza. V švicarski podeželski skupnosti Emmental za izjemno hitro rast števila delovnih mest skrbi prav proizvodnja električnih koles.

Ustvarjanje pozitivne podobe pionirjev Splošno je znano, da izvrstna javna podoba koristi predvsem pionirjem, oziroma tistim, ki se določenih zadev lotijo med prvimi. Tržni učinek si lahko podjetja, regije in celo mesta obetajo le, dokler je njihovo prizadevanje za uvajanju čistih in inovativnih tehnologij na področju prevoza nekaj posebnega in edinstvenega. Pozitivna podoba je izjemno pomembna pri razvoju tržnih znamk, za zasebne vlagatelje, ki podpirajo inovativnost mest in regij, pa je celo ključnega pomena. Tako je za dinamično podjetje ali območje nujno, da sledi trendom na področju obnovljivih virov energije in spodbuja uporabo okolju prijaznih prevoznih sredstev.

Pravočasne priprave na neizogibne spremembe v prihodnosti Prehod iz dobe fosilnih goriv v dobo sončne energije je na področju prometa le še vprašanje časa. Z zgodnjimi pripravami lahko ta prehod močno olajšamo, sunkovit preskok z uporabe fosilnih goriv na druge vire energije, v katerega bi bili prisiljeni zaradi pomanjkanja zalog ali nepojmljivo visokih cen goriva, pa bi lahko povzročil resne težave v gospodarskem sektorju in družbenem življenju tistih družb, ki

18

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

so močno odvisne od fosilnih goriv. Če upoštevamo, da bo v prometnem sektorju za popoln prehod na obnovljive vire energije in alternativne pogonske sisteme potrebnih nekaj desetletij, bi morali nosilci odločanja zagotoviti, da bo ta na začetku vsaj na najosnovnejših področjih gospodarskega in javnega življenja potekal nemoteno – to je mogoče kratkoročno doseči z učinkovitim kombiniranjem obstoječih sistemov ter trajnostne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je potrebna uporaba najnovejših tehnologij na področju proizvodnje, shranjevanja, prenosa in distribucije obnovljive energije.

Krepitev regionalnega in nacionalnega gospodarstva s pomočjo v prihodnost usmerjenega sektorja V času globalizacije inovacije niso več privilegij določenih regij, ki bi na tem področju ostajale vodilne dolgo časa. Inovativnost je prisotna vsepovsod in se odvija istočasno: konkurenco evropskemu gospodarstvu predstavljajo celo nekatere azijske države. Uporaba obnovljivih virov energije na področju prometa – predvsem električnih pogonskih sistemov, tretje generacije biogoriv in bioplina – predstavlja trend, katerega pomen vedno bolj narašča in bo v prihodnosti vodil v industrijsko revolucijo, s katero se bodo morale spoprijeti tudi industrijsko najrazvitejše sile. Prav zato bo raven konkurenčnosti na svetovnem trgu obnovljivih virov energije in prometne tehnologije odločujočega pomena za prihodnost in blagostanje določene regije. Politični in gospodarski voditelji morajo zato v domačem obrtnem in industrijskem sektorju nemudoma pričeti s pripravami in spodbujanjem prehoda na tehnologije prihodnosti ter na ta način zagotoviti ustrezne pogoje za nadaljnji razvoj. To so nujne taktične poteze, ki upravičujejo investicije v omenjene tehnologije in tudi višje začetne stroške, dokler se ne začne masovna proizvodnja na področju obnovljivih virov energije.

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

19

Zmanjševanje stroškov infrastrukture Prehod na »sončno dobo mobilnosti« je neposredno povezan z zmanjševanjem pretoka prometa: za to je potrebno decentralizirati zgoščenost poseljenosti, ki je na nekaterih območjih precej večja kot drugod, ter zmanjšati oddaljenost med posameznimi členi dobavne verige v proizvodnji. Ukrepi na področju upravljanja mobilnosti bodo pomagali odpraviti nepotrebna potovanja, izboljšana ponudba pa bo spodbujala prehod na okolju prijazne načine prevoza, ki bodo pokrili preostale potrebe po mobilnosti. Tako se bodo na dolgi rok zmanjšali tudi sorazmerno visoki stroški infrastrukture, ki je potrebna za osebni prevoz z motornimi vozili. Na področjih, kjer bodo vzorci mobilnosti pokazali, da je osebni prevoz z motornimi vozili nujen, pa bo potrebno uporabljati vozila z alternativnimi pogonskimi sistemi ter zagotoviti zanje primerno infrastrukturo. Zmanjšanje celotnih stroškov prometne infrastrukture, kot so npr. ceste, parkirna mesta ipd., bo občinam in regijam pomagalo pokriti investicijske stroške spodbujanja in uporabe alternativnih tehnologij v prometu ter ukrepov na področju upravljanja mobilnosti.

Zmanjševanje zunanjih stroškov Velik del stroškov osebnega prevoza z motornimi vozili se običajno neopazno pretvori v zunanje stroške, npr. z zagotavljanjem parkirnih mest v mestnih središčih, katerih cena je mnogo nižja od dejanske cene zemljišča, ali s stroški prometnih nesreč, ki jih na koncu krije družba. Prehod na čistejše načine prevoza, kot so npr. hoja, kolesarjenje in javni prevoz, bo pripomogel k zmanjšanju zunanjih stroškov za celotno družbo.

20

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

5. Naloge Poiskati način, kako izpeljati zamenjavo vozil s pogonom na fosilna goriva v lokalnih voznih parkih Nekatere občine in regije, ki imajo v lasti vozne parke, kot npr. Emilia Romagna v Italiji, so dokazale, da je mogoče tudi z uporabo dražjih električnih avtomobilov bistveno zmanjšati stroške, saj je vzdrževanje tovrstnih vozil cenejše, isto pa velja tudi za gorivo. Če se vozni park uporablja redno in znotraj dnevnega dometa električnega avtomobila (med 100 in 150 km), je prehod na električna vozila izvedljiv in finančno smiseln. Kot so pokazali rezultati pilotnih projektov izvedenih v okviru CO2NeuTrAlp je to mogoče vpeljati tudi v tako zahtevnih področjih prometnega sektorja, kot so mestna logistika, težka vozila in javni prevoz. Analiza zahtev po mobilnosti znotraj posameznih podjetij bo najverjetneje pokazala, da bi lahko nekaj vozil v voznem parku nadomestili celo z električnimi skuterji ali električnimi kolesi. Tako bi lahko stroške in negativne učinke na okolje še dodatno zmanjšali.

Črpanje iz lastnih sredstev in iskanje alternativnih možnosti financiranja Dokler bodo investicije v alternativne pogonske sisteme visoke, bodo morali investitorji z obilico izvirnosti iskati poti do najrazličnejših načinov financiranja in možnosti za zmanjševanje stroškov ter tako zagotoviti prehod na uporabo čistejših prometnih tehnologij. Manjša podjetja si vozila lahko delijo in jih uporabljajo izmenično. Vozilo iz voznega parka, ki ga določeno podjetje uporablja čez dan, lahko zvečer služi tudi kot vozilo za skupinski prevoz (to npr. že izvaja združenje za javni prevoz na območju Stuttgarta). Nekateri proizvajalci avtomobilov omogočijo svojim strankam najem električnih avtomobilov ali celo akumulatorja, ki je drugače dokaj drag. V javnih voznih parkih lahko električna vozila predstavljajo privlačen način oglaševanja za zasebna podjetja ter tako tudi dodaten vir dohodka.

Tovrsten način financiranja je moč izkoristiti tudi pri postajališčih za izposojo električnih koles, ki lahko znotraj mesta predstavljajo način oglaševanja za marketinška podjetja. Seveda pa je na razpolago tudi obilica regionalnih in nacionalnih programov ter programov Evropske unije, ki zagotavljajo finančno podporo pri izvajanju inovativnih ukrepov na področju prometa in novih poslovnih scenarijev.

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

21

Oblikovanje spodbudnih okvirnih pogojev Celostni pristop do okolju prijaznega prometa vključuje tudi vprašanje oskrbe z energijo. Z dodatnimi prispevki lahko podjetja in javna uprava spodbudijo povečanje notranje proizvodnje obnovljive energije.

Občine in regije – kot so pokazali že najrazličnejši pionirji v alpskem prostoru – lahko v sorazmerno kratkem času dosežejo popolno samooskrbo na področju obnovljive energije, katere zaloge zadostujejo za potrebe vseh lokalnih gospodinjstev in podjetij. Vendar pa bodo za to potrebni novi ukrepi, s katerimi se bodo uravnovesili regionalna proizvodnja, shranjevanje in distribucija energije, kot se je izkazalo pri alpskem raziskovalnem projektu AlpEnergy; ta poteka vzporedno s projektom CO2NeuTrAlp (glej www. alpenergy.net). Ukrepi za zagotavljanje samooskrbe z energijo na vseh področjih, vključno s prometom, ne bodo le koristili okolju, temveč bodo predstavljali tudi stalen vir dohodka in število delovnih mest v določeni regiji. Državne in lokalne oblasti pa lahko s pomočjo številnih dopolnilnih ukrepov spodbujajo uporabo alternativnih načinov prevoza: postavitev napajalnih postaj na področjih, kjer za zasebno napajanje ni veliko možnosti, možnost brezplačnega parkiranja na privlačnih območjih v mestnih središčih ter omejitev dostopa v mestno središče za običajna motorna vozila – vse to so možnosti, ki bi jih bilo potrebno natančneje preučiti. Dobavitelji energije, izvajalci gospodarskih javnih služb in uprave bi lahko vzpostavili celo krožne sheme financiranja ter zasebnim investitorjem tako omogočili nakup električnih ali drugih vozil, ki uporabljajo notranje proizvedene vire obnovljivih energij. S tem bi se izognili visokim obrestnim meram.

Ozaveščanje lokalnih uporabnikov Preobrazba prometnega sistema znotraj mesta ali regije je zahtevna naloga, ki se je ne moremo lotiti brez sodelovanja številnih interesnih skupin in uporabnikov, kot so lokalne oblasti, javne energetske službe, podjetja, dnevni migranti, šolarji, študenti, gospodinjstva. Učinek koristnih ukrepov bo tako ostal omejen, dokler ne bo vzpostavljen intenziven proces komunikacije, s katerim se bo širilo znanje in višala stopnja motiviranosti vseh potencialnih partnerjev in državljanov – le tako bo na področju prometa mogoče znotraj mesta ali regije vpeljati uporabo novih tehnologij. Na voljo so najrazličnejše možnosti, kot so sejmi, festivali, šolski projekti, ukrepi obveščanja javnosti, mediji. itd., ki jih lahko prikrojimo za potrebe in možnosti katerega koli mesta ali regije, kjer so pripravljeni prevzeti vodilno vlogo na poti v sončno dobo mobilnosti.

22

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

O publikaciji Smernice za nosilce odločanja, 1. izdaja, junij 2011 Založnik: B.A.U.M. Consult GmbH Gotzinger Straße 48/50, 81371 München, Nemčija www.baumgroup.de Avtorji: Prof. Dr. Rainer Rothfuss, Vivien Führ, Anja Lehmann, Ludwig Karg Prevod: Aleksandra Matjašič Fotografije: Istock (str. 1, 7, 8, 14, 15, 16 desno, 18); Fotolia (str. 12 spodaj desno, 19); Dr. Manfred Kirchner (str. 12 levo spodaj); Partner (str. 6, 16 levo, 20).

Postavitev: Austrian Mobility Research FGM-AMOR, Austria (Družba za raziskavo mobilnosti, Avstrija), www.fgm.at Dostopno na: Brošuro si lahko naložite s spletne strani: www.co2neutralp.eu.

Avtorske pravice © B.A.U.M. Consult GmbH, München, Nemčija, 2011 Izvodi brošure – kot tudi posamezni deli besedila – se lahko uporabijo le z dovoljenjem in navedbo založnika, poleg tega pa je potrebno založniku predložiti vzorčni izvod.

Zahvala: Te smernice so izšle v okviru projekta CO2NeuTrAlp, ki ga podpira program Alpski prostor evropskega teritorialnega sodelovanja in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, projekt št. 01/10-2-D. Izključno odgovornost za vsebino tega dokumenta nosijo avtorji. Skladno s tem ni nujno, da brošura odraža mnenje Evropske skupnosti, organa za upravljanje Programa Alpski prostor evropskega teritorialnega sodelovanja (ETC-ASP), skupnega sekretariata ETC-ASP ali avstrijske zvezne dežele Salzburg. Nobena izmed navedenih organov in institucij ne nosi odgovornosti za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje publikacija.

SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA

23

www.co2neutralp.eu

PROJEKT JE SOFIN A N C I R A N S S R E D S T V I E V R O P S K E G A R E G I O N A L N E G A R A Z V O J N E G A S K L A D A