Casnik Finance #39 by Jure Gostisa

MOJ AVTO: Kam izginjajo slovenski odsluženi avti 16–21

CELOVITE REŠITVE

Božič se bliža. Kako čim ceneje izplačati »božičnico«. 4

Prvi slovenski poslovni dnevnik | www.finance.si

ČETRTEK, 13. decembra 2012 • ŠT. 239/3896 • 1,80 EUR • 15 HRK

UREDNIŠTVO: (01) 30 91 540 • E-POŠTA: FINANCE@FINANCE.SI • NAROČNINE: 080 15 80

Se dovolj pogovarjate, da se jutri Gorenje ne zgodi vam?

INDEKS IN PROMET LJUBLJANSKE BORZE Promet (v mio EUR) 2,0 1,5 1,0 0,5 0

Indeks SBI TOP (v točkah)

05. 12.

12. 12.

610 605 600 595 590

Vir: DiT - Finance

1,3027 $108,05 0,540 %

EURO/DOLAR NAFTA BRENT EURIBOR-12M

Starman ostaja na čelu AMZS

Kako zaposlenim predstaviti razmere v podjetju in Slove- 4 niji, da vas ne doleti za podjetje nevarna stavka, kot je včeraj Kako boste Franja Bobinca v Gorenju. čutili odločitve vrha EU

Kaj je dodana vrednost novega člana uprave NLB 7

Laura Smrekar, partnerica v kadrovskem podjetju Competo: »Da bi se izognili uporom, je treba z zaposlenimi komunicirati, jih seznaniti s položajem v panogi, usmeritvami, rezultati in doseči razumevanje, da je to občutljivo obdobje, ko se lahko rezultati hitro obrnejo. Treba jim je razložiti, da je za preživetje pomembnejše več ustvariti kot več deliti, saj se ne ve, kaj bo jutri.«

2, 3

Podjetniški forum Financ: Kaj se lahko naučite iz izkušenj podjetij, ki se povezujejo 10, 11

konferenca za direktorje prodaje Sales Summit 2013

Transformacija prodaje za poslovni uspeh Ljubljana, 12. februarja 2013

www.finance-akademija.si/summit

2 DOGODKI IN OZADJA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Boštjan Ložar,

poslovni svetovalec: »Ti dogodki me skrbijo. Če bodo tudi v drugih podjetjih začeli misliti, da s stavko lahko dobijo višje plače in dodatke, kot si jih podjetje lahko privošči, bomo imeli veliko težavo. Ker ti izdelki ne prinašajo visoke dodane vrednosti, tudi plače ne morejo biti višje, kot so. In to velja tudi za Gorenje.«

Ni nam pomoči Lepa zmaga nezadovoljnih Mariborčanov je bil odstop župana Franca Kanglerja. Kaj pa zdaj? Pravzaprav nič, Kangler je včeraj sijal v foteljih državnega sveta, ki ga država sploh ne potrebuje. In po tem mu svetniki, populistično, niso potrdili mandata, ki ga je dobil z izvolitvijo pri elektorjih sveta občin, kar je skregano z vso logiko demokracije. Zakaj se Slovenci nikoli ničesar ne naučimo? Zakaj nobene spremembe ne bodo prinesli niti protesti? Z diagnozo, se zavedam, tvegam zmerljivke: da sem neoliberalka, bodo tulili kvazilevičarji, ki so se 20 let kitili z imeni, kot je »liberalni«, da sem kučanistka, bodo vpili kvazidesničarji, ki imajo le enega boga, da sem vsegliharka, pa bodo pristavili kar oboji. Dragi bralci: dobro so vam prali možgane teh 20 let na 45 let podlage. Razklali so vas na leve in desne. Vam pa še vedno ni jasno, da vas farbajo, samo za to, da bi nekaj posvečenih, pravilno se pišočih, z zvezami in poznastvi prišlo do denarja, ki jim ne pripada. Ki ga na trgu, če bi ta normalno deloval (beri: bil konkurenčen), nikoli ne bi mogli zaslužiti. Medtem, kljub protestom, ki verjetno usihajo tudi zaradi peklenskega mraza (no, vsaj upam, da gre zgolj za to, stati na mrazu res ni prijetno), na televizijah še vedno poslušate Jožeta Mencingerja, letnik 1941. In Dušana Semoliča, ki je že za penzijo, pa je kandidiral in dobil nov petletni mandat na čelu sindikata. Oba se »bojujeta« proti pokojninski reformi, proti reformam na splošno. Ne protestirate proti županu najlepšega mesta na svetu, čeprav vas je, kot prej Mercator, s katerim se tako hvali, zadolžil za vsaj dve generaciji. Ne protestirate proti njegovim poslom z zemljišči in podjetji sinov, ker se vam to ne pozna v denarnicah. Mislite.

UREDNIŠKI KOMENTAR Petra Sovdat petra.sovdat@finance.si

 Nam vse to pripada! Medtem (okej, bolje: po tem), ko pred parlamentom univerzitetniki protestirajo zaradi rezov v sredstva, ki »pripadajo« visokemu šolstvu, so barčki polni antiglobalističnih docentov, ne glede na uro dneva. Ste se vprašali, kaj so vodstva fakultet naredila za znižanje stroškov? Denimo, koliko preživetih »uglednih« profesorjev so upokojile, delo pa dale nadobudnim mladim možganom, ki bi lahko prinesli nove, normalne standarde? Medtem ko v Gorenju, šaleški socialni bombi, ukrepajo šele, ko so pokurili že vse državne pomoči, zaposlujejo upravi prijateljske kadre. S predkriznimi bonitetami. Zraven pa se na vse pretege hvalijo z visokimi standardi corporate governancea. A od normalnega upravljanja podjetij ne obvladajo ne C ne G od tega. Gospoda Bobinac in Debeljak, to se tako ne dela. Srečo imata, da ulico kupi 300 evrov »božičnice«, ki jo v letu, ko je spet pričakovati izgubo, jemljeta lastnikom. In z izplačilom katere še bolj škodujeta podjetju. Imata pa mir, ja. Srečna sta lahko, da je 20-letno pranje možganov na 45 let podlage delovalo. In da nam ni pomoči. Ker nam »vse to pripada«. Tistim lačnim na ulici in vam v dragih jeklenih konjičkih.  Ocenite komentar, napišite svoje mnenje: www.finance.si/komentarji

www.finance.si Delovni čas redakcije Časnika Finance je od ponedeljka do četrtka od 10. do 19. ure, ob petkih od 10. do 16. ure.

Prvi slovenski poslovni dnevnik IZDAJA: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Direktor: Peter Frankl Naslov: Dalmatinova ul. 2, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 540 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: finance@finance.si Trženje naklade: Miha Eržen Naročila Telefon: 01 30 91 577 Telefaks: 01 30 91 585 E-pošta: narocnine@finance.si Oglasno trženje: Tina Česen Informacije in naročila oglasov: Telefon: 01 30 91 533 in 01 30 91 590 Telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: oglasi@finance.si www.finance.si: Jure Gostiša, Finvest E-pošta: admin@finance.si Poslovna akademija Finance: Tatjana Pogačnik Telefon: 01 30 91 475 Telefaks: 01 30 91 485 E-pošta: akademija@finance.si Finance in kontroling: Tina Česen Telefon: 01 30 91 500 Telefaks: 01 30 91 505

Certifikat izdan 08. 11. 2012. Trenutno veljavnost preverite preko QR kode.

UREDNIŠTVO: Odgovorni urednik: Peter Frankl Namestniki odgovornega urednika: Simona Toplak, Uroš Urbas, Vesna Tomaževič Pomočnik odgovornega urednika za poslovodenje: Mladen Miković Jezikovna urednica: Tatjana Hosta Tehnična urednica: Maja Volk Namestnika: Miro Pintar, Giovanni Šimunović Urednik fotografije: Aleš Beno KODEKS: Novinarji časnika Finance upoštevajo Kodeks časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani: www.finance.si/kodeks PORTFELJI: Portfelji članov redakcije časnika Finance so objavljeni na spletni strani: www.finance.si/portfelji POPRAVKI: Priporočila o popravkih, prikazih nasprotnih dejstev ali odmevih objavljamo na spletni strani: www. finance.si/popravek

CENE, NAROČILA,TRR IN POPUSTI: Cena izvoda v prosti prodaji z DDV: 1,80 EUR (DDV: 8,5%) Prodajna cena posameznega izvoda Financ v drugih državah je 2,50 EUR oziroma 15 HRK za Hrvaško. POPUSTI: Za letno plačilo naročnine 10-odstotni popust, za študente 35-odstotni popust. Naročnina velja do pisnega preklica. TRR: Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437 LASTNIK DRUŽBE: Bonnier Business Press, Švedska Partnerski mediji iz območja jugovzhodne Evrope: Business.hr (Hrvaška), Kapital (Makedonija), Novi magazin (Srbija), Oslobođenje (BiH) in Vijesti (Črna gora). TISK: Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana. ISSN: 1318-1548 NATISNILI SMO 12.840 IZVODOV

Laura Smrekar,

vodja trženja in odnosov z javnostmi, partnerica v kadrovskem podjetju Competo: »Da bi se izognili uporom, je treba z zaposlenimi komunicirati, jih seznaniti s položajem v panogi, usmeritvami, rezultati in doseči razumevanje, da je to občutljivo obdobje, ko se lahko rezultati hitro obrnejo. Treba jim je razložiti, da je za preživetje pomembnejše več ustvariti kot več deliti, saj se ne ve, kaj bo jutri. S takšnimi rezultati, kot jih ima Gorenje, ko je množica ljudi brez dela, je stavkati za višjo božičnico zelo sebično. Čeprav je morda zdaj videti kot zmaga, dolgoročno gotovo ne bo pripomoglo k večji konkurenčnosti družbe«.

Kakšno sporo pošilja štrajk

Franjo Bobinac, predsed

Novica Mihajlović, Špela Mikuš, Petra Sovdat, Jurij Šimac finance@finance.si

Se lahko zaradi dogodkov v Gorenju sproži plaz stavk in zahtev po višjih plačah in božičnicah? Kako bo to vplivalo na gospodarstvo? Kaj je narobe z Gorenjem in koliko masla ima na glavi Franjo Bobinac? Naši sogovorniki se strinjajo – stavke so slabo sporočilo gospodarstvu, Gorenje pa je tempirana bomba. Po dobrih štirih urah stavke so delavci v velenjskem Gorenju dosegli svoje: dobili bodo 300 evrov neto božičnice, odpuščanja zaradi selitve dela proizvodnje v Srbijo ne bo. Dodajmo, da je Gorenje prvih devet mesecev končalo s 6,4 milijona evrov izgube, za konec leta pa so napovedali dobiček. Ali ima prvi mož Gorenja Franjo Bobinac težave s komunikacijo znotraj družbe? Bi se s pravočasnim prestrukturiranjem stavkam lahko izognil? Bi imeli zaposleni, čeprav bi jih bilo manj, višje plače? Dodajmo, da si je uprava Gorenja, ob uvedbi 36-urnega delovnega časa v začetku leta 2009, prejemke zmanjšala za 10 odstotkov. Novembra 2009 so za leto dni prejemke zmanjšali še za 25 odstotkov. »Uprava se je odpovedala nagradam za poslovna leta 2008, 2009 in 2010. V zahtevnih pogojih poslovanja pa so njeni člani odločilno pripomogli k doseganju 9,1 milijona evrov čistega poslovnega izida in 35,8 milijona evrov prostega denarnega toka. Tako kot v letu 2008, 2009 in 2010, ko se je uprava odpovedala nagradam, se člani uprave tudi za poslovno leto 2011 odpovedujejo nagradi,« se je uprava Gorenja pohvalila v lanskem letnem poročilu.

 Grega Ravnjak, zaposlen kot nadzornik kakovosti v proizvodnji: »Bobinac nam je najprej ponudil 150 evrov bruto in po petih minutah dvignil na 300 evrov neto. Ampak niso ljudje nezadovoljni le zaradi tega, po zadnji stavki je uprava uvedla plačno uravnilovko. Najnižje plače so zvišali, druge pa pustili pri miru, tako zdaj navaden delavec v proizvodnji dobi 600, delovodja pa 630 evrov. Sam delam v nadzoru kakovosti, končujem šesto stopnjo šolanja in dobim toliko plače kot delavec, ki dela v dveh izmenah. Pri nas tudi inženirji delajo za 800 evrov.«

Križi in težave Franja Bobinca

PRESTRUKTURIRANJE

Kljub večletnemu opozarjanju analitikov, da je Gorenje prezadolženo in ima prenizko dodano vrednost, se je uprava družbe prestrukturiranja lotila šele letos. V okviru tega bodo med drugim selili proizvodnjo iz Švedske v Slovenijo, iz Finske na Češko in iz naše države v Srbijo. »Zelo sem zaskrbljen za druž-

bo. Vsak ob pogledu na številke ve, da se nekaj mora zgoditi,« je pred časom dejal Philip Sluiter, lastnik tretjega največjega lastnika Gorenja. Upravi je ponudil, da družbo dokapitalizira sam, a ga je zavrnila.

DRUGI UPOR

Včerajšnja stavka ni prvi upor v velenjskem proizvajalcu bele tehnike. Septembra 2009 je bil spontani upor, ki je za več dni ustavil proizvodnjo. Enako kot

DOGODKI IN OZADJA 3

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Robert Ličen,

Samo Hribar Milič,

krizni menedžer, nekoč svetovalec v Gorenju: »Bojim se, da se bo v bližnji prihodnosti pokazala prava kriza Gorenja. To je le vrh ledene gore težav, s katerimi se že leta v vodstvu Gorenja po nojevsko nihče ne ukvarja. Vsakemu ekonomistu, ki zna brati bilance, je jasno, da lahko Gorenje s takim poslovnim modelom postane največja sistemska težava Slovenije, najmanj takšna, kot so naše banke. To vedo vsi, a nihče tega ne upa povedati na glas. Pravzaprav je vsak, ki je o tem poskušal spregovoriti, čutil posledice. Mogoče pa je prišel čas za resnico.«

predsednik GZS: »Ne vem, ali lahko razmere v enem podjetju prenesemo na razmere v drugem podjetju. Po mojih podatkih so številna slovenska podjetja, ki so lahko, božičnico izplačala v manjšem znesku kot lani. Po drugi strani je skrb zbujajoče, da so, čeprav so znani podatki o poslovanju Gorenja in o ne ravno dobrih pogojih poslovanja, povezanih s cenami surovin, podjetje dodatno obremenili z višjimi stroški dela. To seveda slabi njihovo konkurenčnost, zmanjšuje možnost za nadaljnja vlaganja in dolgoročno lahko pomeni ogrožanje prav teh delovnih mest. Ne bi rekel, da se vse lahko reši le z nasiljem. Številna podjetja so namreč v okviru socialnega dialoga ali same poslovne politike zagotovila izplačilo božičnice.«

očilo gospodarstvu v Gorenju

dnik Gorenjeve uprave:

 Včeraj je v Gorenju stavkalo 300 delavcev, ki pa so ustavili celotno proizvodnjo v Velenju. Tu namreč dnevno izdelamo približno deset tisoč izdelkov, povprečna cena vsakega izdelka je 300 evrov. Torej v Velenju ustvarimo dnevno tri milijone evrov prihodkov. Naša ocena je bila: zdaj je visoka sezona za nakupe bele tehnike, večina ljudi hoče delati, 300 delavcev pa zahteva dodaten milijon evrov za božičnice. Naj se z

njimi pogajamo in medtem ko proizvodnja stoji, naša konkurenca veselo prodaja? Ocenili smo, da bo stavka trajala vsaj dva dni, to pomeni izgubo šestih milijonov evrov prihodkov, kar bi letošnji dobiček Gorenja zaradi visokih fiksnih stroškov zmanjšalo za dva milijona evrov. Razumem tudi strah stavkajočih, da bodo odslej izdelovali pomivalne stroje, ki smo jih do letos na Švedskem, ampak stavka ni pravi odgovor na ta izziv. v EUR

Prejemki predsednika uprave Gorenja

v EUR

Gibanje delnice Gorenja

249.346 190.293

172.035

15 4,06

0 03.01.08

2009

12.12.12

2010

Vir: http://borza.finance.si

2011 Vir: Gorenje

Poslovanje skuPine Gorenje (v mio eur) 2008

2009

2010

2011

1.330,80

1.185,90

1.382,20

1.422,20

EBITDA

68,2

108,7

86,7

Neto finančni dolg/EBITDA

4,9

6,2

3,7

4,4

Čisti dobiček/čista izguba

10,2

-12,2

Prihodki od prodaje

9,1 Vir: Gorenje

 Nihad Džakulić, upokojeni delavec Gorenja, ki je prišel podpret stavkajoče: »Delal sem tudi v rudniku, preden sem prišel v Gorenje. To, kar se danes tu počne z ljudmi, ni prav. Ljudje trdo delajo za svoje minimalne plače in so vsak dan v strahu za svojo prihodnost. Vsi vidimo, kaj se dogaja s selitvijo proizvodnje, nismo neumni in vemo, da več kot toliko ne morejo prodati, zato se vsi bojijo za svoj kruh. Bojim se, da se bo stavka sredi januarja ponovila in da bo tu dosti več ljudi.« tokrat je stavka Bobinca ujela povsem nepripravljenega.

ZAPOSLOVANJE PRIJATELJEV

Čeprav Gorenju ne gre najbolje, družba nima težav z zaposlovanjem »odpisanih« na vodstvene položaje. Nekdanji šef Mercatorja Žiga Debeljak je prevzel vodenje Gorenjevega holdinškega podjetja na Dunaju Gorenje Beteiligungsgesellschaft, prav tako se je služba obetala

nekdanjemu šefu NKBM Matjažu Kovačiču. Šele ko so ga zaradi domnevno spornih poslov v drugi največji državni banki obiskali kriminalisti, so se v Gorenju odločili, da mu vendarle ne dajo službe.

ZIMZELENOST

Nadzorniki Gorenja so, kljub informacijam, da so z njim nezadovoljni, Bobincu konec oktobra podelili nov petletni mandat na čelu Gorenja. Če ga

bo končal, bo družbo vodil do leta 2018. In kako včerajšnje dogajanje komentira Keith Miles, eden od nadzornikov? »Gospod Bobinac me je danes dopoldne seznanil z dogajanjem v podjetju in mi povedal, da bo več podrobnosti podal v poročilu nadzornemu svetu. Podrobneje na vaša vprašanja ne morem odgovoriti, dokler ne dobim poročila nadzornega sveta. Res ljudi skrbi selitev dela proizvodnje v Srbijo, am-

pak ob tem se pozablja, da se v Slovenijo seli proizvodnja iz Švedske. Kolikor vem, upravi težko očitamo pomanjkljivo komuniciranje z zaposlenimi. O dogajanju v podjetju in znižanjih plač v režiji sem seveda seznanjen, kakšen nadzornik pa bi bil, če tega ne bi vedel? Se vam ne zdi, da bi moral takoj odstopiti, če takih zadev ne bi poznal? Zagotavljam vam, da ta nadzorni svet svojo nalogo opravlja profesionalno,« pravi.

[ INTERVJU]

Gospod Bobinac, kaj ste naredili kolegom direktorjem? Novica Mihajlović novica.mihajlovic@finance.si

Predsednik Gorenjeve uprave Franjo Bobinac je spregovoril o včerajšnji stavki, razlogih zanjo in posledicah. Kaj ste se danes dogovorili? Dogovorili smo se, da bomo delavcem izplačali enak znesek kot lani ob koncu leta. Koliko je to denarja in kaj to pomeni za podjetje? Prej je bil načrtovani znesek milijon, zdaj pa to pomeni dva milijona evrov. Je to božičnica ali nadomestilo za malico, kot govorijo delavci? Božičnica lahko zapišete v narekovajih, ni pa to božičnica, sami temu rečemo izplačilo ob koncu leta. Vsebinsko to za nikogar nič ne pomeni, gre za razlike z davčnega vidika. Kot delodajalec smo izpolnili vse obveznosti do delavcev, tudi nadomestilo za topel obrok, in lahko rečem, da nikomur nismo nič dolžni. Danes pred vhodom v podjetje ni bilo videti tako. Izplačujemo redne in nadstandardne plače, nad kolektivno pogodbo v dejavnosti, in v celoti spoštujemo socialni sporazum. Torej je težava z delavci zdaj rešena? Težava je rešena toliko, da natančno vemo, kakšna so pričakovanja različnih strani. Kakšno sporočilo ste z današnjim dogovorom dali drugim podjetjem? Načrtovali smo polovični znesek od lani, dali pa bomo enako kot lani. Ali gre pri tej zadevi za igro ulice in politike? Se mi zdi, da je vse skupaj popolnoma v tem kontekstu, vendar pa o tem ne želim preveč ugibati. Zelo pomembno se mi zdi, da skrbimo za svoje kupce in da so se zaposleni vrnili na delo. Koristno je za vse, da svoje zahteve izrazijo po legitimni poti prek legitimno izvoljenega sindikalnega vodstva. Tega so danes obšli, ali je torej stavka nelegitimna? Stavka je bila nenapovedana in nelegitimna. O sankcijah se bomo še pogovarjali v pri-

hodnosti. Pomembno je, da so se zaposleni vrnili na delo in da naših kupcev ne bomo z ničimer prikrajšali. V krizi nam je najbolj pomembno poskrbeti za kupce. Torej, kaj je glavno sporočilo današnje stavke, ko ste tako hitro ustregli zahtevam delavcev? To je relativno vprašanje, kaj je hitro, v Gorenju smo se dogovorili za spoštovanje socialnega sporazuma. Logika protestov pa zahteva neko širšo prevetritev. Je glavno sporočilo to, da so delavci v komunikaciji z upravo obšli sindikat? Tega nisem rekel, res pa si lahko tako mnenje ustvari vsak zunanji opazovalec, skupaj z vami novinarji. Je morda kaj narobe v vaši komunikaciji z zaposlenimi? Ne verjamem, zelo veliko komuniciramo, letos smo imeli najmanj štiri ali pet zborov delavcev. Je bilo za produktivnost podjetja dobro, da ste nižali plače, ali ne bi bilo bolje odpustiti nekaj ljudi in obdržati plače? Hvaležen sem vam za to vprašanje. Dejstvo je, da se včasih znajdemo pred dilemo, ali delovna mesta ali plače. V Gorenju smo vedno spoštovali socialni sporazum, ki vključuje tudi ohranjanje delovnih mest. To, da so danes stavkali, pomeni kršitev socialnega sporazuma od dela zaposlenih. Je pa zelo poenostavljeno trditi, da bi z odpuščanjem povečali produktivnost, saj se ohranjanje delovnih mest in povečevanje produktivnosti ne izključujeta. Kako varčujete pri stroških vodstva, slišati je, da se Žiga Debeljak vozi v nekem dragem audiju, ali to drži? To ne drži, vozi se v volkswagnu, sicer pa, kakšno je to vprašanje z ulice, kako to, s katerim avtom se kdo vozi, vpliva na poslovanje. Res je vprašanje z ulice, torej, s katerim volkswagnom se vozi? S tuaregom (športni terenec), je pa avtomobil na lizing in ga nismo kupili.

4 DOGODKI IN OZADJA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

S SEJE VLADE

Novoletno darilo vlade voznikom Lana Dakić lana.dakic@finance.si

Z novelo zakona o prekrških želi vlada zmanjšati administrativno obremenitev policistov, pozitivne učinke pa bodo po besedah notranjega ministra Vinka Gorenaka čutili tudi vozniki. Če bo novelo potrdil tudi državni zbor, se bodo prekrškovni postopki poenostavili in pospešili, manjša pa naj bi bila tudi obremenitev proračuna, saj bodo stroške uničenja zaseženih predmetov po novem krili kršitelji. Konkretne spremembe, ki jih predlaga vlada, so: možnost plačila globe in stroškov na obroke, krajši (dveletni) rok za izbris kazenskih točk, krajši rok za izdajo plačilnega naloga za prekršek – po novem v največ 30 dneh, in ne več v dveh letih, nova ureditev prekrška neznatnega pomena, kar pomeni

več opozoril in manj izdajanja prekrškov, sodna taksa bo odmerjena že v odločbi (odpravljajo posebne naloge za plačilo sodnih taks), pri neplačanih globah do 120 evrov se odpravi možnost uklonilnega zapora.

(SŽ). Terjatev bomo v enakih deležih začeli odplačevati leta 2014 in vse do leta 2023. Spomnimo, ob prenosu javne železniške infrastrukture v last države niso upoštevali razmerja med kapitalom in dolgovi v bilanci Slovenskih železnic.

Poroštvena pogodba za TEŠ 6 spet v DZ

Mrzel sekretar pravosodnega ministrstva

V DZ vlada pošilja predlog zakona o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) za projekt šesti blok TEŠ. Za del 550-milijonskega posojila, 440 milijonov evrov, bo namreč država izdala poroštvo. Po pričakovanjih vlade bodo postopki zdaj hitro stekli, da se bo šesti blok lahko gradil naprej. Pogodbo mora zdaj podpisati še EIB, nato pa jo mora ratificirati še DZ.

Terjatev SŽ bomo odplačevali do leta 2023

Vlada bo sklenila tudi pogodbo o plačilu 134-milijonske terjatve s Slovenskimi železnicami

Med kadrovskimi zadevami so na seji imenovali Matijo Mrzela za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu, Sašo Dragar Milanovič za vršilko dolžnosti glavne inšpektorice na kmetijskem inšpektoratu, Tomislava Levaniča za vršilca dolžnosti direktorja Gozdarskega inštituta Slovenije, Jurija Mlačnika za vršilca dolžnosti direktorja Inštituta za hidravlične raziskave. Razrešili so glavnega inšpektorja na notranjem inšpektoratu Romana Klopčiča, v svet agencije za varstvo konkurence pa so v DZ predlagali Francija Pušenjaka in Simona Tantegela.

Starman za zdaj ostaja na čelu AMZS

Domnevne nepravilnosti predsednika AMZS bo pod drobnogled vzela posebna komisija Jaka Elikan jaka.elikan@finance.si

Predsedniku nacionalne avtomobilistične organizacije AMZS Danijelu Starmanu je uspelo prepričati večino delegatov na skupščini, naj ne podprejo širitve dnevnega reda z njegovo razrešitvijo. S tem pa menda še niso zakopane bojne sekire na AMZS. Starman je na skupščino prišel z odvetnikom Borisom Grobelnikom in pravnim strokovnjakom Rajkom Pirnatom. Uvodoma je zavrnil očitke, ki letijo na njegov račun, in med drugim presodil, da gre za politično gonjo proti

njemu. Starmanu v bran se je postavil Pirnat, češ da ob odvzemu pooblastil generalnemu sekretarju Slavku Rusu ni kršil ne zakonodaje ne statuta AMZS, kar je bil eden glavnih očitkov. Poleg tega Starmanu štiri društva AMD s tolminskim na čelu pod vodstvom Jožeta Režonje očitajo še zanemarjanje društvenega dela, kupovanje lastnih delnic v delniški družbi AMZS (kjer je zveza društev 72-odstotni delničar) in osip članstva v društvih.

Namesto razrešitve komisija

Šele po tem uvodu se je skupščina začela, a se o očitkih ni razvila razprava, saj večina delegatov ni podprla

razširitve dnevnega reda s Starmanovo razrešitvijo. Kljub temu so delegati ustanovili posebno komisijo, ki naj bi primeru Starman prišla do dna in skupščini AMZS predlagala nadaljnje ukrepe. Ker ima večino v omenjeni komisiji pet največjih AMDdruštev, ki so naklonjena Starmanu, kritiki ne pričakujejo, da izsledki ne bi bili v njegovo korist. Krog okoli Režonje pričakuje, da jim bo na naslednji skupščini, ki bo sklicana še pred koncem marca prihodnje leto, vendarle uspelo spodnesti predsednika. Včeraj je skupščina AMZS sicer sprejela še strateški načrt za prihodnja tri leta, katerega glavni cilj je povečanje števila članov.

KAKO ČIM CENEJE IZPLAČATI »BOŽIČNICO« Tanja Smrekar Iskrić tanja.smrekar@finance.si

Boste kot podjetje letos izplačali božičnico, trinajsto plačo ali drugo nagrado? Preverili smo, kako lahko ob koncu leta nagradite zaposlene s čim manj stroški za podjetje. Se vam bolj splača nakazati denar ali podariti bone, lastne izdelke? Najbolj preprosto, a za podjetje tudi najdražje je nakazilo denarja na račun delojemalca. Takšna božičnica za sabo potegne enake davke, torej dohodnino, in prispevke za socialno varnost kot plača. Torej, za davke in prispevke gre – čez palec – od 40 do 50 odstotkov stroška delodajalca za božičnice, če ne sodite ravno v najnižji plačni razred. Nasvete, kako lahko nagradite svoje zaposlene in kje je treba posebej paziti pri obdavčitvah, nam je pomagal pripraviti Miha Kranjc, preizkušeni davčnik in računovodja iz družbe Saša.

Katere so cenejše možnosti za izplačila v denarju

1. MALICA: Nekateri delodajalci se ob koncu leta odločijo za neobdavčen poračun malice. Skratka, če so delojemalci med letom dobili manj povračila za malico, kot bi ga po kolektivni pogodbi lahko, jim razliko lahko delodajalec izplača ob koncu leta. Najvišje neobdavčeno izplačilo za malico je 6,12 evra za dan, ko je delavec na

delu več kot štiri ure. Če je torej prejemal po štiri evre za malico na dan, se mu lahko ob koncu leta obračuna še 2,12 evra za vsak delovni dan, če je takšna višina izplačila za malico opredeljena v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi. Če davkarija po vsebini ugotovi, da gre za novoletno nagrado, bo takšna izplačila obdavčila. Prav zato je denimo v sporu z Mercatorjem. Ta je ob koncu leta 2009 zaposlenim plačal razliko med izplačanimi plačili za prehrano med letom in najvišjim dovoljenim plačilom za malico (6,12 evra na dan). Durs pa se s tem, da gre za malico, ni strinjal. Mercator se je sicer pritožil. V sporu je upravno sodišče pritrdilo Dursu, a je trgovec zoper odločitev sodišča vložil revizijo, o kateri pa še ni odločeno.

2. RAZLIKA V PLAČILU REGRESA: Na regres, ki se sicer izplača v prvi polovici leta, do višine dobrih 1.080 evrov, se ne plača prispevkov (torej se plača le dohodnina). Minimalno izplačilo regresa je bilo letos dobrih 760 evrov. Torej, ob koncu leta lahko po mnenju Kranjca izplačate zaposlenim tudi s prispevki neobremenjeno razliko med 1.080 evri in dejansko izplačanim regresom. A v pogodbi o zaposlitvi oziroma kolektivni pogodbi mora biti opredeljeno, da ste v resnici upravičeni do tako visokega regresa (70 odstotkov povprečne plače ali okoli 1.080 evrov bruto).

Kako nagraditi in si povečati prihodke

Če delodajalec izplača božičnico zaposlenim v bonih svojega podjetja, bodo ti zapravili bone za izdelke, ki jih

proizvajajo ali prodajajo. Torej, strošek bo v neto delu izplačila povrnjen kot prihodek vašemu podjetju. Katerokoli podjetje lahko izplača svoje zaposlene v bonih tudi nekega drugega podjetja, denimo trgovca. Ugodnost je lahko ta, da za nakup večje količine bonov podjetje pri trgovcu iztrži popust. Torej podjetje za bon, ki je za zaposlenega vreden sto, dejansko plača denimo 80 evrov. Davčna osnova je v tem primeru 80 evrov, torej je strošek izplačevalca čez palec 140 evrov, odvisno sicer od dohodninskega razreda, razlaga Kranjc. Lahko pa namesto bona podjetja nagradijo zaposlene tudi z izdelki, storitvami podjetja. Zavarovalnice lahko svojim zaposlenim ponudijo del božičnice v obliki zavarovanja, tako si povečajo premijske prihodke. Tako nagrajevanje je tako kot tisto v denarju obdavčeno z dohodnino in s prispevki. Davčna

osnova je vrednost izdelka, storitve, zavarovanja.

Od dopusta, izobraževanja in sanjske službe

Možnosti, kako lahko nagradite zaposlene, je veliko. Lahko se odločite za nagrade vsem ali le za izjemne posameznike. Ponudite jim lahko denimo dodatni dopust (strošek se šteje za plačo in je obdavčen). Nekaterim zaposlenim bo veliko pomenilo, če jim kupite (sicer službeni) nov telefon ali računalnik – to namreč ni boniteta in ni obdavčeno. Ali pa, če jih večkrat pošljete na službeno pot. Poslovne poti so sicer del delovne obveznosti, zato so neobdavčene in ne veljajo za nagrado. Lahko pa nagradite posameznika tako, da ga razporedite na tako delovno mesto, kjer bo imel več, sicer nujnih, službenih poti. Ali pa obrnjeno – nekateri ne želijo potovati, zato jih lahko prerazporedite na bolj »stacionarno« delovno mesto.

Nekateri zaposleni bodo bolj zadovoljni tudi z obsežnejšim izobraževanjem. Strošek za izobraževanje je davčno priznani strošek, na katerega se ne plačujejo davki in prispevki. A mora biti izobraževanje primerno delu, ki ga posameznik opravlja. Torej, računovodja gre lahko denimo na tečaj novih računalniških programov, ki mu bodo koristili pri njegovem delu. Nenavadno pa bi bilo, če bi računovodji plačali denimo tečaj potapljanja. Pazite pa še na nekaj: če bi denimo 20 zaposlenim v podjetju izplačali božičnico, petim pa namesto tega izobraževanje, bi davkarji lahko menili, da gre tudi pri plačilu izobraževanja za božičnico, in bi ga obdavčili. Pri izplačilih morate seveda paziti, ali so izplačila določena v pogodbah o zaposlitvi ali kolektivnih pogodbah. Določbe je treba upoštevati, razen seveda, če se delavci strinjajo z morebitnimi spremembami.

DOGODKI IN OZADJA 5

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Kako boste čutili tektonske premike evropske zveze  Za Slovenijo bo uvedba evropskega bančnega nadzora pomembna.

Albina Kenda albina.kenda@finance.si

Bo imela glavno besedo pri nadzoru evrskih bank po novem ECB? Bodo članice EU še samostojne pri odločanju o proračunih? O tem in o ključnih evropskih projektih, zaradi katerih se bodo poglobile povezave med evropskimi državami, bodo odločali evropski voditelji na dvodnevnem vrhu EU, ki se danes začenja v Bruslju. Evropski voditelji, med njimi premier Janez Janša, bodo na dvodnevnem vrhu EU, ki se danes začenja v Bruslju, odločali o časovnem načrtu za tesnejše povezovanje med posameznimi članicami EU, da bi postale bolj konkurenčne ter zlasti bolj odporne proti krizam. Prav zdajšnja kriza je namreč jasno pokazala, kako močno povezane in soodvisne so evrske države in druge članice EU druga od druge ter kako se težave ene članice prelijejo tudi v druge.

Najtrši oreh – podrobnosti o enotnem bančnem nadzoru

Ambiciozen načrt poglabljanja evropske integracije zajema vzpostavitev bančne unije, fiskalne unije, poglobitev gospodarske in denarne unije ter oblikovanje politične unije. Zdaj je v ospredju ambiciozna reforma, ki pelje v bančno unijo, za najtrši oreh pa se je izkazal dogovor o enotnem nadzoru nad evrskimi bankami. Prav o bančnem nadzoru so po neuspešnem poskusu minuli teden evropski finančni ministri dogovor iskali včeraj na izrednem zasedanju. Do konca redakcije izid izrednega zasedanja še ni bil znan. Podlago za razpravo na vrhu EU je minuli teden objavil predsednik EU Herman Van Rompuy v načrtu za poglabljanje gospodarske in denarne unije.

Najtežavnejše odločanje o treh vprašanjih

Za najtežavnejše se je izkazalo odločanje o treh vprašanjih. Prvo je, kdaj naj bi dejansko zaživel enotni bančni nadzor, ki je temeljni steber prihodnje bančne unije. Oktobra so voditelji EU sklenili, da naj bi bil enotni nadzor uveljavljen januarja 2013, a zdaj iz prej omenjenega Van Rompuyjevega načrta izhaja, da naj bi enotni evropski bančni nadzor zaživel šele januarja 2014. Nemčija si po pisanju tujih medijev prizadeva za odlog tega roka za pol leta. Drugo sporno vprašanje je, katere evrske banke bodo vključene v enotni nadzor. Oktobra so voditelji EU sklenili, da bo nadzor veljal za vseh šest tisoč evrskih bank, po predlogu evropske komisije pa bi nadzor nad njimi uvajali postopno: najprej bi začel veljati za banke, ki so dobile evropsko pomoč (Slovenija želi, da bi sem sodile tudi banke, ki so sploh dobile pomoč iz javnih sredstev, torej tudi NLB in NKBM), zatem naj bi nabor razširili. Nemčija je glasno nasprotovala, da bi nov sistem veljal za vse banke, temveč želi evropski nadzor za sistemske banke. Zato je bil ta teden na mizo dan predlog za določitev zgornjega praga glede obsega premoženja bank, ki bi sodile pod enotni bančni nadzor. Po pisanju nemških medijev pa naj bi se Nemčija in Francija sicer dogovorili, da bi evropski nadzor veljal za sistemske banke, za banke, ki so prejele državno pomoč, pri manjših bankah pa naj bi ECB, če bi to ocenila za potrebno, lahko prevzela nadzor nad njimi, sicer pa bi imela predvsem pravico, da nacionalnim nadzornikom svetuje pri bančnem nadzoru nad temi bankami. Za tretje težavno vprašanje so se izkazale glasovalne pravice v novem nadzornem telesu pod pokroviteljstvom ECB. V tem novem bodočem nadzornem organu so zdaj le predstavniki evrskih članic, države brez evra pa tudi želijo sodelovati. Kaj lahko od projektov, o katerih danes odločajo evropski voditelji na vrhu EU, pričakujemo v Sloveniji? Poiskali smo odgovore na nekaj perečih vprašanj.

Kako sta povezana evropski bančni nadzor in morebitna slovenska prošnja za pomoč bankam?

Enotni evropski bančni nadzor je nujni pogoj, da bo stalni evrski reševalni sklad ESM lahko neposredno sodeloval pri dokapitalizaciji evrskih bank. Glavni razlog za tak dogovor je zlasti bojazen Nemčije, ki v kapital ESM prispeva največ denarja, da bi bil sklad ESM sicer lahko kot kak dokapitalizacijski bankomat za banke, ki so že v težavah tudi zaradi minulih napak nacionalnih bančnih nadzornikov. Neposredna dokapitalizacija bank iz ESM je sicer »privlačna« predvsem zato, ker za to pomoč ne bo treba zaprositi državi (in ji te pomoči ne bo treba prišteti v svoj javni dolg, zato se ne bo poslabšal njen javnofinančni položaj). »Za Slovenijo in države, kjer je trenutno največja nevarnost bančni sistem, bo uvedba evropskega bančnega nadzora vseka-

 Jasna evropska pravila za javne finance bodo pozitivna.

 Matej Šimnic, Alta Invest

kor pomembna,« ocenjuje Matej Šimnic iz Alte Invest. Matej Rigelnik iz NLB dodaja, da bo tak nadzor pozitiven, a če bo slovenska vlada izpeljala napovedane ukrepe, vključno z odprodajo državnega premoženja, prošnja za pomoč ne bo potrebna. »Slovenski javnofinančni položaj trenutno ni tako slab, da bi od vlade zahteval prošnjo za pomoč,« pravi Rigelnik. Kot je znano, zdaj najtrša pogajanja tečejo o tem, kdaj naj bi bil uveljavljen evropski nadzor (za zdaj velja, da bi polno deloval šele z letom 2014) ter za katere banke.

Vseevropski bančni nadzor : slovenski bančni nadzorniki. Bo novi nadzor učinkovitejši?

Zakon, s katerim bi v Sloveniji dobili slabo banko, navaja za milijardo evrov dokapitalizacijskih potreb za slovenske banke. Največja slovenska banka NLB še letos potrebuje 375 milijonov evrov dodatnega kapitala, Abanka je začela 90 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo, NKBM bo prihodnje leto potrebovala 300 milijonov evrov. Vse od leta 2008 strmo narašča delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu. Vsi vpleteni v pogajanja o prihodnjem Nedonosne* terjatve bančnem nadzoru stremijo k cilju, v slovenskem bančnem da bi bil vseevropski bančni nadsistemu 15 zor učinkovit, saj naj bi v sklepni fazi nadziral vseh šest tisoč bank delež nedonosnih terjatev, 13,61 v % od vseh terjatev na evrskem območju. Pa bo? »Izvedba nadzora ne bo preprosta. Op.: *gre za terjatve z boniteto C, D, E. Vir: Banka Slovenije Zelo težko bo pokriti tako veliko 10 število bank, ki se na nekaterih področjih poslovanja precej razlikujejo,« opozarja Matej Šimnic iz Alte Invest in dodaja, da bo po eni 5 strani težko tudi ločiti pozitivne učinke, ki bodo rezultati nadzora, ter pozitivne vplive, ki bodo posledica strožjih predpisov o ka0 pitalski ustreznosti bank Basel III. X. 2008 X. 2012 Dodajmo, da vseevropski enotni bančni nadzor ne pomeni, da bodo nacionalni bančni nadzorniki (pri nas Banka Slovenije) izgubili to vlogo. Nadzorni sistem naj bi bil namreč decentraliziran, kar pomeni, da bi nadzorno vlogo ohranile tudi centralne banke evrskih članic, ni pa še jasno, za koliko oziroma za katere banke bi bila nadzorniška vloga ECB morda intenzivnejša. Prav vprašanje, ali naj vseevropski enotni nadzor velja za vseh šest tisoč evrskih bank ali le za sistemske, se je doslej izkazalo za glavno jabolko spora med Francijo in Nemčijo.

Kaj za Slovenijo pomeni intenzivnejši nadzor nad proračuni posameznih članic, ki ga bo prineslo nadaljnje poglabljanje evropske povezave?

Na poti do bančne, fiskalne in poglobljene gospodarske unije je, kot je znano, predvideno tudi tesnejše sodelovanje držav članic na fiskalnem področju. To pomeni, da bi druga drugi bolj skrbno gledale pod prste, ali se trudijo ohranjati zdrave javne finance. Zato je na drugi stopnji širjenja evropske pove- Proračunski primanjkljaj zave (2013–2014) predvideno, Slovenije da naj bi evrske države celo v % BDP podpisale zavezujoče pogodbe 6,4 o izvajanju gospodarskih politik 6,0 5,7 in reform. V zameno za to pa bi lahko zaprosile za finančne spodbude iz posebnega sklada, 3,0 2,8 2,5 ki bi bil zametek evrskega proračuna. Kot pravi Matej Rigelnik iz NLB, sta večja integracija EU oziroma pot do evropske gospo2009 10 11 12 13 2014 darske in denarne unije korak Op.: za prihodnji leti so navedeni načrti. v pravo smer. Pri tem Rigelnik Vira: Eurostat, za načrte ministrstvo za finance

 Matej Rigelnik, NLB

opozori na nedavni govor predsednika ECB Maria Draghija, da sta za rešitev krize javnih financ v EU nujno potrebna dva stebra: prvi je denarni, ki pa ne zadošča, če je v slabem položaju fiskalni steber. »Jasna pravila igre v zvezi z javnimi financami bodo dobro dela tudi Sloveniji, ki še vedno omahuje pri sprejemanju glavnih reform za izboljšanje gospodarskih razmer v državi,« je prepričan Rigelnik.

Kako bo oblikovanje bančne unije oziroma poglabljanje evropske integracije vplivalo na ceno zadolževanja Slovenije?

Resna odločenost evrskih držav, v določenih evropskih projektih pa seveda vseh članic EU, za poglabljanje medsebojnega povezovanja, sodelovanja in nadzora se bo poznala tudi pri stroških zadolževanja posameznih evrskih držav, tudi Slovenije. V prvi fazi poglabljanja evropske integracije sta glavna cilja prav proračunska vzdržnost in odprava nevarnih vezi med dolžniško in bančno krizo. (To je bila doslej huda težava, saj so veliko bankam na pomoč priskočile države, ki so se v ta namen dodatno zadolžile, si tako slabšale javnofinančni položaj, zaradi česar so jim bonitetne agencije nižale bonitetne ocene, kar je podražilo njihovo zadolževanje … skratka, začarani krog je bil sklenjen). Podoben bi lahko bil »odčarani« krog morebitnih pozitivnih vplivov. Po mnenju Mateja Šimnica iz Alte Invest naj bi bančna unija prek boljšega nadzora in z uvedbo možnosti za neposredno dokapitalizacijo bank prek sklada ESM omogočala predvsem vzpostavitev zaupanje med bankami. S tem bi se lahko izboljšalo delovanje medbančnega trga, tako pa bi se v končni fazi lahko zmanjšala intenzivnost protikriznih ukrepov

Zahtevani donos na slovenske državne obveznice v %, za obvezniško izdajo RS69, z zapadlostjo januarja 2021 7,5

6,5 5,5286

5,5

4,5 02.01.12

12.12.12 Vir: Bloomberg

ECB. Hkrati bi se precej zmanjšala vloga držav pri reševanju bank, povečano zaupanje v bančni sistem v posamezni državi pa bi lahko pripomoglo k zmanjšanju tveganja te države.« Je pa Šimnic kljub temu opozoril: »Vseeno pa to ne pomeni, da bo Slovenija po uvedbi bančne unije brez težav izdajala obveznice in se znova zadolževala, saj bodo za kaj takega vlagatelji zahtevali sprejetje proračunskih reform.«

Ali bodo načrtovani evropski projekti okrepili zaupanje na evrskem območju?

Tako kot bi uvedba bančne unije ter tesnejše povezovanje članic EU znotraj fiskalne unije imela pričakovano pozitivne učinke na razmere na medbančnem trgu, kjer je pričakovati dejansko sproščanje posojilnega krča, bi načrtovani evropski projekti, o katerih bodo evropski voditelji odločali na vrhu EU 13. in 14. decembra, pozitivno vplivali tudi na splošno krepitev zaupanja na evrskem območju. Prav veliko pomanjkanje zaupanja po opozorilih ekonomistov namreč ostaja ena glavnih težav, ki preprečuje preobrat na poti v gospodarsko okrevanje. Tega ni mogoče pričakovati, dokler si banke ne bodo dovolj zaupale, da bodo začele posojati druga drugi, dokler se ne bo okrepilo tudi splošno zaupanje na trgu in bodo banke začele spet normalno financirati svoje stranke, podjetja spet več vlagala, širila poslovanja, zaposlovala, gospodinjstva pa spet več trošila. Zdaj ne trošijo niti denarja, ki ga imajo, kaj šele, da bi si ga za karkoli izposodila.

6 DOGODKI IN OZADJA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Katere so ovire do cilja, da bomo NLB lahko prodali, pa čeprav za evro

Je verjetno, da bodo nekatere vladne stranke tokrat opustile retoriko nacionalnega interesa Monika Weiss, Uroš Urbas finance@finance.si

Finančni minister Janez Šušteršič naj bi prihodnji teden pred vlado prišel s tremi konkretnimi predlogi: da država v celoti proda deleža v NLB in Telekomu ter da delež v NKBM zmanjša do 25 odstotkov plus delnico. Šibki člen je SLS, ki poudarja pomen domačega lastništva, ta filozofija se lahko okrepi z izvolitvijo novega predsednika stranke na volitvah, ki bodo spomladi.

bi država po predlogu finančnega ministra Janeza Šušteršiča obdržala v NLB (zdaj ima s Kadom in Sodom 59,2 odstotka).

25% + 1

delnico bi država po predlogu finančnega ministra Janeza Šušteršiča ohranila v NKBM (zdaj ima 51,5 odstotka).

»Kontrolni državni delež (25 odstotkov plus delnica) vidimo zgolj kot varovalko, ki državi omogoča, da pri sistemskih bankah ohrani vpliv pri najpomembnejših strateških odločitvah – se pa ne vmešava v tekočo poslovno politiko. V tej luči tudi ne vidimo tako visokih ovir za prevzemnika oziroma strateškega vlagatelja, saj sprejetje velike večine poslovnih in drugih odločitev zahteva zgolj navadno večino lastniškega kapitala. Pri družbi Telekom je pod vprašajem predvsem telekomunikacijska infrastruktura, za katero vemo, da mora po našem programu in tudi po koalicijski pogodbi ostati v državni lasti, drugih težav ne vidim,« komentira vodja poslancev SLS Mihael Prevc.

Objava odločbe o izidu prevzemne ponudbe za odkup vseh delnic družbe Juteks d.d. V skladu s členom 56 Zakona o prevzemih, družba Juteks, proizvodnja talnih oblog, d.d. sporoča, da je dne 12.12.2012 od Agencije za trg vrednostnih papirjev prejela odločbo v zadevi prevzemne ponudbe prevzemnika Beaulieu International Group NV, Holstraat 59, B 8790 Waregem, Belgija:

mo prihodnjih odločitev vlade o upravljanju državnega premoženja.«

Se bo SLS res zmogla preseči?

Koalicijske stranke za zdaj še neformalni predlog o popolnem umiku države iz določenih družb (o tem smo podrobneje pisali v torek) še meljejo, dokončen (ne)dogovor naj bi bil jasen prihodnji teden. A poznavalci napovedujejo: zavoro bo potegnila SLS, brez te pa v državnem zboru ne bo potrebne večine. Nazadnje, denimo, je kmetijski minister Franc Bogovič (SLS) označil prevzem Ljubljanskih mlekarn od francoskega Lactalisa kot »eno od potencialno usodnih stvari za celotno slo-

vensko kmetijstvo, ne samo za mlekarstvo«.

SLS: V sistemskih bankah kontrolni delež, pri Telekomu infrastruktura

Na SLS o tem, ali bodo prav oni tokrat povlekli zavoro za umik države iz gospodarstva, niso konkretni. Vodja poslancev SLS Mihael Prevc odgovarja: 1. V SLS se zavedamo, da se mora država kot lastnica umakniti iz aktivnega upravljanja bank. 2. Kontrolni državni delež 25 odstotkov plus delnica vidimo le kot varovalko, ki državi omogoča, da pri sistemskih bankah ohrani vpliv pri najpomembnejših strateških odločitvah – se pa ne vmešava v tekočo poslovno politiko. V

tej luči tudi ne vidimo tako visokih ovir za prevzemnika oziroma strateškega vlagatelja, saj sprejetje velike večine poslovnih in drugih odločitev zahteva zgolj navadno večino lastniškega kapitala. 3. Pri družbi Telekom je pod vprašajem predvsem telekomunikacijska infrastruktura, za katero vemo, da mora po našem programu in tudi po koalicijski pogodbi ostati v državni lasti, drugih težav ne vidim. 4. Zavedamo se, da so makroekonomske razmere v državi že drugačne kot ob podpisu koalicijske pogodbe, zato bomo opravili razpravo o morebitnih spremembah koalicijske pogodbe. Konec tedna bo zasedal izvršilni odbor SLS.

Umik iz NLB z bruseljsko oviro

Aleš Beno

Pri Telekomu naj bi bil predlagani popolni lastniški umik države Šušteršičevo pogajalsko izhodišče, realnejši je dogovor o sprožitvi prodaje do 25 odstotkov plus ene delnice, napovedujejo viri. V Telekomu ima država s Kadom, Sodom in Modro zavarovalnico zdaj 73,83 odstotka. Na finančnem ministrstvu so na vprašanje, ali bo minister s predlogi pred vlado že prihodnji teden, odgovorili le: »Javnosti ne pojasnjuje-

Aleš Beno

bi država po predlogu finančnega ministra Janeza Šušteršiča obdržala v Telekomu. A je pripravljen kompromisni predlog: država ohrani 25 odstotkov plus delnico (zdaj ima s Kadom, Sodom, Modro zavarovalnico 73,83 odstotka).

Uroš Ožbolt, Alta: »Cena za NLB bo močno odvisna od tega, ali bo država prek slabe banke najprej reševala NLB ali pa NLB prodamo že pred nadaljnjimi dokapitalizacijami in čiščenjem bilanc. Če se v NLB realno oceni, da je morebitnih potreb po kapitalu še ogromno, je morda banko res dobro prodati po simbolični ceni.«

Pri načrtovanem popolnem umiku države iz NLB (država ima s Kadom in Sodom zdaj 59,2 odstotka) poznavalci napovedujejo še eno možno oviro. Ker je NLB zaradi državnih dokapitalizacij formalna prejemnica državnih pomoči, mora vlada razčistiti proces restrukturiranja pri evropski komisiji (EK). »Šele ko bo to jasno – predvidoma sredi prihodnjega leta –, se lahko sploh začnemo resno pogovarjati o tem, kdaj banko prodati,« razlaga naš vir.

Bitka za – drobiž?

Finančni minister Janez Šušteršič predlaga prodajo

celotnih državnih deležev zato, ker je to – je dejal – najboljša možnost, da pridejo do dodatnega kapitala: »Usmeritev za ohranitev 25 odstotkov in ene delnice se je pokazala za oviro pri pogovorih z vlagatelji. Če gre za prodajo celotnega deleža, so namreč pogovori z morebitnimi kupci oziroma interesenti za dokapitalizacijo lažji.« Hkrati je že jasno, da NLB še letos potrebuje 375-milijonsko novo kapitalsko injekcijo, NKBM pa 300-milijonsko v letu 2013 – a država tega denarja nima. A kolikšne kupnine, ki jih državna blagajna potrebuje za sanacijo stroškov dolga (prihodnje leto zgolj za obresti potrebujemo), si sploh lahko obetamo od končne prodaje NLB, NKBM in denimo Telekoma? »Teoretično je prodajljivo vse, vprašanje je le cena. Vsekakor je od omenjenih naložb najlažje prodajljiv Telekom,« komentira direktor upravljanja premoženja na Alti Uroš Ožbolt in poudarja: »Izkušnje kažejo, da smo za zagovarjanje nacionalnega interesa povzročili veliko škode na vseh področjih in plačali visoko ceno. Kupci za banke ta hip ne stojijo v vrsti in imajo veliko pogajalsko moč, ker se zavedajo, da bo država prej ali slej morala sprejeti odločitev, ali naj banko proda ali pa jo sanira sama, za kar pa denarja nima. »Prav gotovo je res, da banka tako rekoč nima možnosti, da bi našla strateškega partnerja, ki bi vstopil v lastniški odnos z državo, če bi ta obdržala 25 odstotkov plus eno delnico. Če država resno želi najti kupca, mora prav gotovo razmišljati v smeri prodaje celotnega deleža. Cena oziroma interes bo močno odvisen tudi od tega, ali bo država prek slabe banke najprej reševala NLB ali pa NLB prodamo že pred nadaljnjimi dokapitalizacijami in čiščenjem bilanc, pri katerih je veliko neznank. Če se v NLB realno oceni, da je morebitnih potreb po kapitalu še ogromno, je morda banko res dobro prodati po simbolični ceni – pogosto pravijo, da za evro, v realnosti je cena seveda nekoliko višja.«

DOGODKI IN OZADJA 7

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

NLB ima novega člana uprave, Merkur pa manj dolga Petra Sovdat

petra.sovdat@finance.si

Nimo Motazed, 45-letni Avstrijec iranskega rodu, bo NLB naredil bolj vitko, je včeraj odločil nadzorni svet. Še pred tem so potrdili tudi odpis 25 milijonov evrov terjatev do propadajočega Merkurja.

Nimo Motazed bo petletni mandat prevzel po pridobitvi licence Banke Slovenije. Pristojen bo za področje operativnega poslovanja banke (Chief Operating Officer). Pred prihodom v Slovenijo je delal v več bančnih sistemih, največ v Avstriji in Londonu, pa tudi v Kijevu in na Madžarskem, v Unicredit, WestLB in Erste Group Bank. Do marca je delal za londonski Citigroup. V NLB

so nam pojasnili, da je Citigroup zapustil zato, ker je banka njegov oddelek preselila v New York, sam pa se zaradi družine ni želel preseliti. Motazedova naloga bo centralizacija, integracija in harmonizacija IT-sistemov ter prilagajanj IT-funkcije poslovnim potrebam in izzivom, so še zapisali v NLB. V banki, ki jo vodi Janko Medja, imajo z iskanjem kandidatov

Arhar in Rogić letos še enkrat o deviznih vlogah v LB Borut Hočevar, Polona Torkar, STA finance@finance.si

Zunanji minister Karl Erjavec še ne pove, kakšen je naš predlog za rešitev spora s Hrvaško o dolgu Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev. Zanika pa navedbe Jutarnjega lista, da je prišlo do dogovora med pogajalcema, Francetom Arharjem in Zdravkom Rogićem. Po teh navedbah naj bi LB v 30 letih vrnila 278,7 milijona evrov deviznih prihrankov nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, Hrvaška pa bi LB odpisala 421 milijonov evrov zamudnih obresti. »Z Rogićem nisva dosegla nobenega dogovora. Če bi ga, bi vam povedal. Kaj

pišejo hrvaški mediji? Z njihovim marketingom se ne ukvarjam,« je včeraj zatrdil France Arhar. »To je eden izmed predlogov hrvaške strani, ki pa ni sprejemljiv za slovensko stran, zato menim, da morata strokovnjaka še iskati neko skupno rešitev, ker je v interesu Slovenije, da to težavo rešimo, da Hrvaška postane polnopravna članica EU,« pa je pojasnil Erjavec. Ob tem je ponovil pričakovanje Slovenije, da bo Hrvaška spoštovala zaveze, ki jih je v preteklosti dala v zvezi z LB, torej da gre za nasledstveno vprašanje, ki mora biti tudi rešeno kot tako. LB na Hrvaškem ni imela le obveznosti, ampak tudi terjatve do hrvaških podjetij, zato je reševanje zapleteno. Potrdil je, da se bosta strokovnjaka za vprašanje LB še ta mesec sešla v Sloveniji.

za upravo sicer več težav; pričakujejo pa, da bodo upravo popolnili do konca prvega četrtletja prihodnje leto. V Medjevi upravi je še Blaž Brodnjak, Marka Jazbeca in Davida Benedka pa politika noče več.

Odpisali Merkur

Nadzorniki so sledili tudi priporočilom uprave in potrdili, da lahko banka odpiše

NLB je bila sicer tista banka, ki je nekdanjemu šefu Binetu Kordežu dala posojilo za prevzem »na dobro ime«. Kordež je s svojo ekipo Merkur začel izčrpavati, ko v krizi niso več mogli plačevati posojil. Zato je bil zaradi protipravnega pridobivanja premoženjske koristi na začetku septembra obsojen na pet let zapora. Sodba še ni pravnomočna.

25 milijonov evrov posojila nakelskemu trgovcu Merkur. V NLB so tako prvi od upnikov priznali, da reševanje Merkurja nima učinka: da je tudi dolgoročna vrednost delnic Merkurja enaka nič. »Učinek konvertiranja terjatve v kapital ali odpisa je enak,« nam je že v ponedeljek pojasnil vir blizu banki. Merkur prihodnjega leta brez strateškega partnerja ne bo preživel, smo pisali.

ANKETA

Ali naj Slovenija Hrvaški v 30 letih plača dolg LB brez obresti? oboje. Ne vem, zakaj bi Slovenija zapustila načelo nasledstva, ki smo ga zagovarjali do zdaj.«

Davorin Kračun, ekonomist: »Slovenija ima pri zadevi Ljubljanska banka jasna pogajalska izhodišča – vprašanje deviznih vlog hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki naj se rešuje v okviru nasledstva. Do zdaj je bil dosežen napredek pri pogajanjih držav, vendar zadeva ni bila izpeljana do konca v duhu načela sukcesije. Treba je poudariti, da pri vprašanju Ljubljanske banke ne gre le za propadle devizne vloge, ampak tudi propadle terjatve banke – sporazum mora upoštevati

Branko Roglić, častni generalni konzul Slovenije v Splitu: »Predlog se zdi v redu. Sem za to, da se vprašanje Ljubljanske banke čim prej reši. Ne bi bil preveč osredotočen na to, kdo bi dal več in kdo manj, pomembno je, da bo zadeva za nami. To bo izboljšalo odnose med državama, kar bo dobro tudi za gospodarstvi obeh držav.«

Miloš Kovačič, nekdanji predsednik uprave Krke: »Predlog se mi zdi dober, sicer vprašanja Ljubljanske banke ne bomo nikoli rešili. Že ko sem bil v devetdesetih letih nadzornik NLB, sem predlagal čimprejšnjo rešitev te težave. Če bi jo rešili, bi NLB lahko poslovala tudi na Hrvaškem, kjer bi lahko veliko zaslužili – več kot bi morali plačati za dolg hrvaškim varčevalcem.« Špela Špiler spela.spiler@finance.si

Referendumska zahteva ni omehčala vlade Lojze Javornik lojze.javornik@finance.si

Pričakujemo povabilo za pogajalsko mizo, da preprečimo referendum o zakonu o uresničevanju proračuna RS v letih 2013 in 2014 (ZIPRS). Tako je dejal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ob vložitvi podpisov z zahtevo za razpis referenduma v državni zbor. Ministrstvo za finance pa je sporočilo, da bo poskušalo referendum preprečiti ob pomoči ustavnega sodišča: vlada je državnemu zboru predlagala, naj nemudoma vloži zahtevo za presojo ustavnosti referenduma o ZIPRS. Ob tem je ministrstvo opozorilo na velike težave, ki bodo nastale zaradi začasnega financiranja, saj bo mogoče

izvajati le tiste programe, ki so se izvajali že lani, kar pomeni, da bodo najbolj prizadeta področja, kjer je predvidena večja poraba, to so gospodarstvo, kmetijstvo, okolje, promet in zdravje. Ogroženo bo tudi črpanje evropskih sredstev.

Premier Janša pa nič

Vprašanje, ali bo sindikate povabil na pogajanja, smo naslovili tudi na predsednika vlade, a so v kabinetu odgovorili, da ne bodo nič dodali k sporočilu ministrstva za finance. Torej lahko pričakujemo spor pred ustavnim sodiščem. Ta pa se ne more začeti, dokler državni zbor ne uvrsti zahteve za zbiranje referendumskih podpisov na dnevni red. Pred tem bo naročil notranjemu ministrstvu, naj preveri podpise. Sindikati so jih oddali 13.280, za začetek postopka jih zado-

šča 2.500. Preverjanje bo trajalo nekaj dni.

Minister Gorenak bo spet preverjal

Spomnimo tudi, da je na dnevnem redu naslednjega državnega zbora tudi interpelacija proti notranjemu ministru Vinku Gorenaku zaradi odgovornosti v zvezi z izginotjem podpisov za referendumsko pobudo o zakonu o slabi banki. Če bodo na notranjem ministrstvu potrdili, da so podpisi v redu, bo moral predsednik državnega zbora najpozneje v tednu dni določiti datum za zbiranje 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. Ta rok bo potekel 19. decembra. Predsednik državnega zbora bo verjetno na dnevni red namesto določitve roka uvrstil zahtevo za obravnavo na ustavnem

sodišču. Prav za 19. decembra pa je predvidena zadnja redna plenarna seja ustavnega sodišča. Torej bi vlada lahko dosegla uveljavitev ZIPRS pred koncem leta samo s pogajanji, kar zahtevajo sindikati.

O stavki se bo treba pogajati

A tudi če se vlada o referendumu ne pogaja, bo prihodnji teden dobila novo zahtevo za pogajanja o stavkovnih zahtevah, ki bodo povzele številne pripombe k proračunu. Kot je povedal danes imenovani predsednik koordinacije stavkovnih odborov Janez Posedi, bodo stavkovne zahteve dokončno oblikovali v ponedeljek in jih poslali vladi. Zakon o stavki določa, da se morata obe strani pogajati, da jo preprečita, če je mogoče. Sindikati javnega sektorja so napovedali, da bodo splošno

Abanka danes v lov za 50 milijonov evrov

Nove odškodninske tožbe zoper nekdanje hypovce

Delničarji Abanke lahko od danes – in v prihodnjih 30 dneh – vpišejo in vplačajo proporcionalne deleže dokapitalizacijskih delnic po 4,20 evra ali 0,14-kratniku knjigovodske vrednosti ob polletju. Tečaj delnice na borzi je bil včeraj 3,73 evra. Koliko bo dala Zavarovalnica Triglav, ki je zdaj s 25,6 odstotka največja lastnica in velja za glavno dokapitalizatorko, še ni jasno; še vedno se pojavljajo tudi vprašanja, ali je dokapitalizacija Abanke sploh v interesu Triglava, če/ki naj bi šel v prodajo. Dokapitalizacija bo uspešna, če bo vplačanih vsaj 50 milijonov evrov od razpisanih 90 milijonov; spomnimo, septembra je dokapitalizacija propadla. Po prvem krogu sta predvidena še dva; v drugem krogu (14 dni) bi lahko delnice dokupovali zdajšnji delničarji, v tretjem pa interesenti (14 dni). M. W.

Nadzorni svet slovenske Hypo Bank je včeraj prižgal zeleno luč za vložitev prve iz novega vala odškodninskih tožb zoper nekdanje vodilne v banki. Po naših podatkih bo v začetku prihodnjega leta zoper Andreja Oblaka vložena okoli petmilijonska odškodninska tožba iz primera Hypo Paam. Gre za preprodajo zemljišča na Ptuju iz leta 2004, kjer je bila vrednost odkupa trikrat nižja kot ob prodaji, še v istem mesecu, Hypovim hčerinskim družbam. Ali je razlika pristala na računih nekdanjih Hypovih menedžerjev, že preiskujejo kriminalisti. V Hypu preiskujejo še nekaj večmilijonskih primerov domnevnega oškodovanja, s katerimi so povezani nekdanji šefi banke in lizinga. Odločitev o odškodninskih tožbah bo sprejeta v prihodnjih mesecih. P. S.

stavko organizirali za sredo, 23. januarja.

nem holdingu je državni zbor sprejel 6. novembra, zahtevo za presojo posledic referenduma Razprava danes, kdaj bo o slabi banki pa 23. novembra. odločitev, ni znano Na ustavnem sodišču niso Ustavni sodniki bodo na mogli povedati, ali bo jutri že današnji seji obravnavali dve sprejeta tudi kakšna odločitev, zahtevi za presojo posledic re- vendar na podlagi dozdajšnjih ferendumov, ki jih je državni izkušenj ni pričakovati, da bi zbor sprejel minuli mesec: zah- sodniki svojo odločitev o tako tevo za presojo posledic refe- občutljivi zadevi objavili še isti OGLAS OMEGA 85 x 118.XP_Layout 1 12/12/12 8:24 AM Page 1 renduma o slovenskem držav- dan, tudi če bi jo sprejeli.

8 DOGODKI IN OZADJA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

zaradi suma zlorabe položaja,« so sporočili s policije. Pridržali niso nikogar. Gregor Repič, direktor družbe Salomon, prav tako v lasti Kraterja, je včeraj sporočil, da na Salomonu ni bilo nobene hišne preiskave. Ovadbe proti Odlazkovim je že pred časom vložil mali delničar Lepenke Jože Prosen zaradi domnevnih nepravilnosti pri prodaji nepremičnin. Odlazek je namreč kot večinski lastnik Lepenke vse nepremičnine in proizvodnjo prenesel na Papir servis.

Lana Dakić lana.dakic@finance.si

V Ljubljani, Kranju in Novem mestu so včeraj potekale hišne preiskave, domnevno v podjetjih Martina Odlazka, lastnika skupine Krater. Kriminalisti menda preiskujejo posle, povezane s podjetjema Papir servis in Lepenka. »Sedem hišnih preiskav smo opravili na območju Ljubljane, Kranja in Novega mesta, in sicer pri fizičnih osebah in tudi na sedežih pravnih oseb. Predkazenski postopek poteka

Piranski župan razrešil direktorja občinske uprave

Koprski policisti pa že

dober teden zbirajo informacije zaradi suma kaznivega dejanja, povezanega z zaposlitvijo direktorja piranske občinske uprave Ljubiše Mihajlovića. Kot je poročal Žurnal, je piranski župan Peter Bossman Mihajlovića zaposlil kljub temu, da ni izpolnjeval pogojev. Župan mu je prav tako brez razpisa dodelil občinsko stanovanje, ki so ga iz neprofitnega prekvalificirali v kadrovskega. Bossman je sicer včeraj razrešil Mihajlovića, da bi omogočil policiji nemoten potek preiskave. Mihajlović se z razrešitvijo strinja, vendar krivde ne priznava.

Ivan Simič novi šef srbskih davkarjev

Srbska vlada bo Ivana Simiča imenovala za vršilca dolžnosti direktorja srbske davčne uprave, poroča Požareport. Ivan Simič, ki je bil šef slovenske davčne uprave, je novico za ta spletni

portal potrdil in razkril, da ima poleg slovenskega še srbsko državljanstvo. Kot smo poročali, je srbski davčni upravi pomagal kot svetovalec, več na (www.finance.si/361582). C. R.

Aleš Beno

Kangler se bo zatekel na ustavno sodišče

NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!

Državni svetniki včeraj niso potrdili mandata mariborskemu županu Francu Kanglerju. Prepričan je, da njegov mandat ni sporen. Še pred glasovanjem je izrazil prepričanje, da je bil »lustriran«, po razglasitvi izidov pa je napovedal pritožbo. »Ustavno sodišče bo sprejelo svojo odločitev,« je še dejal Kangler, ki sicer namerava kot župan odstopiti. Predsednik državnega sveta je včeraj po tajnem glasovanju postal Mitja Bervar, sicer ravnatelj SNG Opere in baleta Ljubljana. STA

D D V )!

oletna c

9 EUR (br

N ov

Kdaj se splaËa nova pavšalna obdavËitev seminar s. p. in mikro d. o. o. j ena (1. januarja 2013 zaËnejo veljati novosti pavšalne obdavËitve malih poslovnih subjektov)

19. decembra 2012, Ljubljana, od 14. do 16. ure

Na seminarju bomo odgovorili na naslednja vprašanja: • Kdaj se splaËa uveljaviti nove normirane stroške in kdaj dejanske stroške? • Kdaj se splaËa biti praktiËno brez raËunovodstva in kdaj voditi poslovne knjige? • Bomo plaËali manj ali veË davka?

Z vami bo:

Božena Macarol, davËna svetovalka

Dodatne informacije:

www.finance-akademija.si/pavsal

Sparova izku z gradnjo pod

Mineva desetletje, odkar si Spar v Šiški prizad ŠTEVILKe

Jaka Elikan

jaka.elikan@finance.si

Kako (ne)prijazna je Slovenija do naložb, nazorno kaže primer Spara, ki še vedno ne more zgraditi trgovskega centra v Šiški. Več let si prizadeva le za eno izmed soglasij, za katero bi v Avstriji potrebovali največ pol leta. Minuli teden smo pisali o podjetniku Igorju Akrapoviću, ki mu država ovira širitev obrtne cone v Kamniku pod Krimom. Podobne težave ima več investitorjev. Spar denimo poskuša v Šiški že deset let zgraditi trgovski center, pri tem pa je preizkusil skoraj vse zanke slovenske zakonodaje. V četrtem poskusu se dve leti in pol ukvarja s pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja (OVS), ki ga potrebuje za izdajo gradbenega dovoljenja. Igor Mervič, ki vodi Spar, in Toni Pugelj iz Nepre, ki za Spar razvija lokacijo, zadeve nista želela komentirati. Na agenciji za okolje (ARSO) so pojasnili, da je OVS izdan, a da so se zoper tega pritožili vsi trije stranski udeleženci, zdaj pa o zadevi že več kot pol leta odloča ministrstvo kot drugostopenjski organ. Viri blizu Sparu pa pravijo, da jih mineva potrpljenje in da bi v Avstriji tak objekt že osem let obratoval, naložba pa bi bila povrnjena. »V Slove-

dni je instrukcijski, torej nezavezujoč rok za izdajo okoljevarstvenega soglasja.

Mercator ne zanika, da je šišensko zemljišče kupil zaradi oviranja nalo ureditev. niji pa prostorska zakonodaja omogoča nagajanja sosedov, kar ti s pridom izkoriščajo,« še pravi vir.

Mercator ne izda, kaj ga moti

Eden izmed stranskih udeležencev je Mercator. Zakaj

ste se pritožili na OVS? »Zaradi (utemeljenih) vsebinskih in tudi postopkovnih razlogov. Vsi razlogi, navedeni v pritožbi, so vsebinske oziroma strokovne narave,« so odvrnili v Mercatorju, kjer so dodali, da ne nasprotujejo

Dalekovod Zagreb, ki gradi za El

V Zagrebu trdijo, da ne bodo šli v stečaj; dela na daljnovodu B Tanja Smrekar Iskrić tanja.smrekar@finance.si

Zagrebški Dalekovod, glavni izvajalec del pri gradnji 67 milijonov evrov vrednega daljnovoda Beričevo–Krško, bo šel zelo verjetno v prisilno poravnavo. O stečaju – vsaj za zdaj – ne govorijo. Kaj to pomeni za gradnjo daljnovoda? Kakšni so rezervni scenariji? Za zdaj Dalekovod, ki sicer dela za Elektro Slovenija (Eles) prek ljubljanske hčerinske družbe, v Sloveniji dela normalno, pravi namestnik direktorja Elesa Aleksander Mervar. Rezervni scenarij v skrajnem primeru pa je: »Odpoved pogodbe in izvedba novega javnega razpisa za izvajalca.«

V skrajnem primeru bo za končanje del na daljnovodu Beričevo–Krško potreben nov razpis, pravi namestnik direktorja Elesa Aleksander Mervar.

Andrej Križ

Policisti pri Odlazku zaradi suma zlorabe položaja

Kaj bi bilo še treba narediti

Novi razpis bi seveda lahko podražil (ali pocenil) investicijo. Mervar sicer pravi, da je veliko del že narejenih oziroma da bi šlo ob morebitnem novem razpisu »za elektromontažna in zaključna dela na urejanju po-

vršine trase daljnovoda. A v tem trenutku ni nikakršnih osnov za odpoved pogodbe.« Eles ima dobro izvedbo del zavarovano z bančno garancijo. Pogodba z Dalekovodom je vredna 28,5 milijona evrov, do zdaj so jim – glede na izvedena dela – plačali okoli 15,1

DOGODKI IN OZADJA 9

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

ušnja d Alpami

Novomeški CGP letos odlično, za prihodnje leto pa še ni jasno

Niti CGP ni postlano z rožicami

deva zgraditi trgovsko središče

Barbara Reya

ZIL moti hrup in promet

ožbe konkurenčnega Spara. Ta pa obupuje, kaj vse omogoča slovenska

Trimilijonsko poleno pod noge

gradnji. Ko smo povprašali, kaj konkretno jih moti pri Sparu, nismo dobili odgovora. Mercator ni želel odgovoriti niti na vprašanje, ali gre za oviranja konkurence, kajti v bližini ima večji trgovski center.

Že leta 2003, ko je Mercator vodil Zoran Janković, je zemljišče Monterja v Šiški kupil za dober milijon evrov oziroma dobrih 425 evrov za kvadratni meter; kot smo pi-

Z druge strani pa na Spar pritiska »sosed« Nestor Mankoč oziroma njegovi podjetji A-Cosmos in ZIL Inženiring. Tudi ti sta se pritožili na izdani OVS. Kot so pojasnili na ZIL, zaradi neskladnosti OVS s prostorskimi načrti, zaradi spremenjene prometne študije, območij hrupa ter zaradi nespoštovanja medsebojnih dogovorov. ZIL je namreč, kot pravijo, desetletje sodeloval s Sparom pri razvoju tega območja, a je Spar nato za OVS zaprosil v nasprotju z dogovori. »Gradnja nakupovalnega centra bi vplivala pozitivno, vrednost nepremičnin, tako naših kot v okolici, bi se zvišala,« so dodali na ZIL, kjer zanikajo, da bi od Spara zahtevali kakršnokoli finančno nadomestilo za soglasje v postopku OVS.

Beričevo–Krško, ki jih izvaja Dalekovod, za zdaj še potekajo

Elektroservisi

Dalekovod: Naše blokade na Hrvaškem ne vplivajo na posle zunaj države

Dela potekajo nemo-

CGP rešuje zgodnje lastninjenje

Skoraj sto odstotkov CGP je v lasti Perspektive Darija Južne in prav lastninjenje pred 11 leti je razlog, da CGP danes ni obremenjen z lastniško konsolidacijo, zaradi katere so propadli številni gradbinci, pravi Pezdirc. CGP je lani, tako kot druga podjetja Darija Južne, olepšal bilance s prevredno-

les, tik pred prisilko

milijona evrov. Del plačil do višine 5,2 milijona evrov zadržujejo, in sicer zaradi – po mnenju Elesa – napačnega obračunavanja jeklenih konstrukcij. Z Dalekovodom naj bi v zvezi s tem kmalu sklenili aneks k pogodbi. Dodajmo, da je Dalekovod (vodilni v konzorciju je sicer ptujski Tenzor) tudi izbranec Darsovega razpisa za elektrostrojna dela v predoru Markovec. Zoper odločitev naj bi se pritožila družba Iskra Sistemi. Na Darsu izbora Dalekovoda ne komentirajo, dokler postopek ne bo pravnomočno končan.

Do konca oktobra je CGP že presegel letošnji načrt za šest odstotkov, imel je 95 milijonov evrov prihodkov. Konec leta naj bi prihodki presegli sto milijonov evrov, dobiček pa naj bi bil na lanski ravni – okoli dveh milijonov evrov. CGP je po propadu SCT prevzel nekaj projektov, denimo gradnjo priključkov na avtocesto v Trebnjem. Prihodki so dobri tudi zato, ker je gradbinec pred kratkim končal in Mercatorju prodal trgovski center v Novem mestu, ki ga poznavalci ocenjujejo na 25 milijonov evrov.

teno, tako na Hrvaškem kot drugje, pravijo v Dalekovodu in dodajajo, da blokade računov na Hrvaškem nikakor ne vplivajo na posle zunaj Hrvaške. Njihov denarni tok je zdaj pozitiven, imajo pa veliko dolgov – po pisanju hrvaških medijev več kot 200 milijonov evrov. Med večjimi upniki je Zagrebačka banka. Banke upnice sicer zahtevajo prestrukturiranje podjetja. Kot pravijo v družbi, še ni jasno, ali se bodo z upniki dogovorili o prostovoljni poravnavi. Če te ne bo, bodo šli v prisilno poravnavo. Medtem ko je Dalekovod predlanskim posloval s 4,9 milijona evrov dobička, je lanska izguba dosegla 14,7 milijona evrov.

Irena Herak

dni pritožbe rešuje ministrstvo za kmetijstvo in okolje, a o zadevi še ni odločilo.

Propad številnih gradbincev je ta hip eno izmed največjih gradbenih podjetij CGP izkoristilo za rast. Prihodki so na ravni predkriznih let, a bo morda že prihodnje leto spet slabše, pričakuje predsednik uprave Marjan Pezdirc.

»Gradbeništvu je treba v zahtevnih razmerah ponuditi podporo. Vsi čakamo rast BDP. Gradbeništvo bo prav gotovo tista panoga, ki bo pripomogla k rasti BDP,« meni Marjan Pezdirc, predsednik uprave CGP, ki slavi 50 let obstoja. tenjem zemljišč; imel je 46 milijonov evrov presežka iz prevrednotenja, leto prej pa osem milijonov evrov. S tem si je izboljšal finančni položaj. CGP je imel sicer v začetku tega leta 77 milijonov kratkoročnih finančnih obveznosti in devet milijonov dolgoročnih.

Prihodnje leto zanesljive le ceste in Krka

In kakšne so napovedi za prihajajoče leto? Do zdaj naj bi imel CGP pod streho pogodbe za približno 40 milijonov evrov, nekoliko optimistično pa Pezdirc načrtuje 90 milijonov evrov prihodkov. Nekaj manj kot polovico naj bi jih bilo na področju gradnje in vzdrževanja zlasti dolenjskih cest. Leta 2013 bo največji projekt visokih gradenj proizvodni obrat sinteze za Krko v Krškem. Kot pravi Pezdirc, bi CGP lahko pridobil dva večja projekta.

CGP NOVO MESTO, D. D.

v mio EUR Prihodki

Dobiček

120

3,0

2,5

2,0

1,5

1,0

0 0,5 2007 08 09 10 11 12* 2013*

Op.: *pričakovanja

Vir: podjetje

Katera, ni izdal, znano pa je, da je CGP sprožil dve reviziji javnega naročila republiškega stanovanjskega sklada za dokončanje soseske Brdo, kjer je bil drugi najugodnejši ponudnik. »Velikih investicij, ki bi omogočale normalno preživetje, je malo. Cene so nizke, prenizke, mnogokrat tudi pod lastno ceno gradbinca,« je še omenil Pezdirc.

Za voznike - in za tiste, ki to še bodo. Obdarujte izven okvirjev: • • • •

DARILNI BON

sali tedaj domnevno le zaradi oviranja Spara. Do danes naj bi ta lokacija Mercator stala tri milijone evrov skupaj z nadomestili za stavbno zemljišče in drugimi stroški, po oceni Gursa pa je vredna 343 tisoč evrov. Omenimo, da je imelo na Monterjevem zemljišču za 300 tisoč evrov hipotek tudi podjetje Les Marjana Pišljarja. Temu Jure Janković, sin župana Jankovića, dolguje tri milijone evrov, od katerih za milijon dolga ni javno znano, kako je nastal.

692 211 dni je od prve vloge na okoljevarstveno soglasje čakal Spar.

Jaka Elikan jaka.elikan@finance.si

darilni bon za osnovno članstvo in članstvo Plus, darilni bon za programe varne vožnje v AMZS centru varne vožnje, vrednostni darilni bon za AMZS Šolo vožnje in vrednostni darilni bon za storitve v poslovnih enotah AMZS. AMZS.

Boni so na voljo v poslovnih enotah AMZS.

10 DOGODKI IN OZADJA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Kako pred 20

IRM

Podjetje IRM, ki prodaja programsko opremo za marine in investicijsko bančništvo, se je v zadnjih 20 letih za preživetje na trgu moralo dvakrat prestrukturirati: prvič leta 2000, ko so zaradi nespecializacije zašli v finančne težave, drugič pa ob izbruhu krize leta 2008, ko so se odločili poiskati kupce na tujih trgih.

Podjetniški

FDI AWARD

S specializacijo so zagotovili boljše proizvode za stranke

Ekipa IRM pod vodstvom Toneta Britovška (tretji z desne) dela programsko opremo za marine, ki ponuja nadzor nad prihodom plovila v pristanišče, privezom za daljše časovno obdobje in vzdrževanjem strankinega plovila. Na spodnji sliki se vidi pregled kitajske marine Sanya Serenity, ki se v realnem času osvežuje s pomočjo spremljanja gibanja plovil. Programska oprema za marine je v kitajščini in zaradi izdajanja računov, ki je del programske opreme, prilagojena kitajski zakonodaji.

IRM

Prihodki v mio EUR

me za marine in investicijsko bančništvo. Oprema omogoča spremljanje storitev marin in bank za stranke ter izdajanje računov za te storitve. »Edina rešitev, da ostaneš konkurenčen skozi čas, je, da si dober v tem, kar delaš – to pa je možno le s specializacijo,« pojasnjuje Britovšek.

Čisti dobiček v tisočih EUR

1,2

200

0,9

150

0,6

100

0,3

Prestrukturiranje za vstop na tuje trge

0 0 2008 09 10 11 12* 2013*

Op.: *ocena

Vira: Finance.mini.FI-PO, podjetje IRM

Steklarna Hrastnik je skupaj z organizacijo S project (za izobraževanje mladih iz socialno ogroženega okolja) zasnovala kozarec za koktajl, tekilo, vodo ali katerokoli drugo pijačo, ki so ga v torek predstavili v londonski restavraciji Jamieja Oliverja Fifteen. »Kozarec je za vse vrste pijač, če se ga da na podstavek, se lahko uporabi tudi kot svečnik. Naše ciljne stranke pri prodaji kozarca so koktajl bari, fizične osebe, pa tudi pooblaščeni trgovci (kot je Harrod's),« pravi direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič. Kot pravi, so odzivi strank odlični, naročila pa po predstavitvi kar dežujejo. Š. Š.

»Podjetje smo ustanovili v začetku devetdesetih let, v povsem drugačnem poslovnem okolju, kot je danes, to so bili časi razpada jugoslovanskega trga – podjetja so propadala drugo za drugim, na cesti pa si lahko videl samo juge,« pripoveduje Britovšek. Standard je bil daleč pod današnjim, BDP pa je letno upadel za osem odstotkov. »Časi niso bili rožnati, a smo ob odprtju imeli veliko navdušenja za zagon podjetja in smo veliko delali, saj kot novo podjetje na trgu nismo imeli takojšnje podpore strank ali bank,« pravi Britovšek. Delali so večinoma za slovenske, nekaj tudi za jugoslovanske kupce.

zmagovalci

Pokrovitelj:

Podjetniški

Njihov prvi izdelek je bila programska oprema za marine Marina Master, s katero so

monopolizirali trg podpore marin v Sloveniji. Hkrati so se ukvarjali tudi z razvojem programske opreme, razvili pa

FDI Award - podelitev nagrad najboljšim tujim investitorjem v Sloveniji »Odprava slabosti v slovenskem poslovnem okolju ne bo koristila zgolj tujim poslovnim subjektom, ampak tudi slovenskim podjetjem, ki bodo lahko v dinamičnem in konkurenčnem okolju uresničili svoje poslovne potenciale.«

Igor Plestenjak, direktor JAPTI Organizator:

Medijski partner: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

Financirano s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

zmagovalec

IRM

Naročila za kozarec v restavraciji Jamieja Oliverja kar dežujejo

so tudi proizvod za faktoring (odkup terjatev). Nespecializacija in široko delovanje je podjetje leta 1999 pripeljalo

Davor Šenija se je obdržal v Steklarni Rogaška Nadzorniki Steklarne Rogaška so včeraj ugotovili, da je poslovanje družbe v desetih mesecih letos v skladu s sprejetim načrtom. Bojazen sindikatov, da bodo nadzorniki razpravljali o zamenjavi predsednika uprave Davorja Šenije, se ni uresničila. Kot so sporočili po seji NS, ki ga vodi Žiga Andoljšek, so posebno pozornost namenili postopku prodaje zastavljenih delnic. Kot je znano, so ponudbe za nakup oddali štirje. Med njimi so največji kupec izdelkov Steklarne Rogaška, družba Waterford, Lenox iz ZDA ter družba SR Kapital pod vodstvom Marka Krušnika, v katero je skupina štajerskih podjetnikov pritegnila še kapital iz tujine. Večinski delež Steklarne Rogaška kot zastavna upnica propadlega cerkvenega Zvona Ena Holdinga prodaja družba Metropoliana. Delavci pod vodstvom sindikata so se najostreje postavili proti družbi SR Kapital, saj se bojijo, da namerava ta zamenjati Šenijo. N. M.

do resnih finančnih težav, zato se opustili dodatne dejavnosti in se osredotočili na ustvarjanje programske opre-

Leta 2008 so se ob izbruhu krize odločili za vstop na tuje trge, za kar se je moralo podjetje prestrukturirati: programsko opremo je moralo prilagoditi tujim kupcem ( jezik in prilagoditev opreme tuji zakonodaji), podjetje se je dokapitaliziralo (v znesku 150 tisoč evrov), spremenili so ime iz Info rešitve v IRM, svojo opremo so zače-

[ Podjetniški forum ] V okv

razvijala nove tipe orodij za Daimler,

Izvozno usmer imajo dovolj na Petra Šubic

petra.subic@finance.si

V Sloveniji se je težko povezovati, a počasi se tudi to spreminja, sta iz svojih izkušenj na 3. Podjetniškem forumu Časnika Finance v Ljubljani skoraj 200 podjetnikom povedala Tone Sagadin, direktor Slovenskega orodjarskega grozda TCS, in Gregor Buden, lastnik trgovine 18sedem3 iz Radovljice. Prek svoje trgovine želi Buden povezati lokalne pridelovalce z večjimi odjemalci – hoteli, šolami, vrtci … Ko je pred letom dni začel, je bilo veliko nezaupanja. Zaradi slabih izkušenj v minulih 20 letih se je okoli 90 odstotkov lokalnih pridelovalcev nehalo povezovati z večjimi trgovci in kmetijskimi zadrugami, počasi pa so povezovanju spet bolj naklonjeni. Tako v zadnjih treh mesecih blejskemu in radovljiškemu vrtcu enkrat na mesec dobavlja hrano z okoliških kmetij. Z iskanjem kupcev v bližini

poskuša preprečiti primer sadjarske kmetije, ki jabolka prodaja v Ljubljani, od koder prek distributerjev pridejo v gorenjske vrtce, šole in hotele. »Na brezposelnega Slovenca imamo 3,5 hektarja neobdelanih zemljišč, in če bi jim to zemljo dali v obdelavo, bi odpravili brezposelnost in premajhno samooskrbo s hrano,« dodaja Gregor Buden.

Orodjarski grozd povezuje orodjarne s fakultetami in evropskimi partnerji

Slovenski orodjarski grozd TCS povezuje 18 podjetij iz orodjarstva, elektroindustrije, strojegradnje, informacijskih tehnologij in drugih dejavnosti z 28 inštituti in fakultetami, hkrati imajo veliko povezav po Evropi. Kot poudarja direktor TCS Tone Sagadin, orodjarski grozd sodeluje s podjetji, ki imajo propulzivne projekte in programe ter iščejo evropske partnerje. V okviru novega evropskega projekta, ki se šele začenja, bo EMO orodjarna razvijala nove tipe orodij za

DOGODKI IN OZADJA 11

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

o je bilo poslovati 0 leti in kako danes

Špela Špiler spela.spiler@finance.si

li tržiti drugače (drugačna podoba spletne strani in njen prevod v več jezikov, izobraževali so zaposlene ...). Lani so s kitajskim partnerjem Sinoslo Technology (hčerinsko podjetje Le-Tehnike iz Kranja) prodali programsko opremo za marine kitajski marini, trenutno pa so pri koncu sklepanja poslov s kupci na Kitajskem, v Hongkongu, na Japonskem, v Južni Koreji, Indiji, na Bližnjem vzhodu, Poljskem, v Italiji, Franciji, Španiji, Boliviji in drugih državah. »Najpomembnejše pri prodoru na tuje trge je najti pravega lokalnega partnerja – najdemo jih na sejmih,« pravi Britovšek. Od začetka krize so izvoz podvojili, na 15 odstotkov vseh prihodkov, v prihodnjih štirih letih pa ga

BELTA

Prihodki v mio EUR

Družbi IRM in Belta sta na trgu že 20 let. »Ko ustanoviš podjetje in začneš poslovati, moraš vedeti, da si sam: delaš dneve in noči, da si pridobiš reference in zaupanje strank. Na trgu pa 20 let preživiš le, če se znaš prilagoditi – prestrukturirati in poiskati nove kupce, tudi na tujih trgih,« pravi Tone Britovšek, direktor podjetja IRM. nameravajo povečati na 60 odstotkov vseh prihodkov.

Vizija, preprosti cilji, mednarodna širitev

»Da je podjetje lahko na trgu 20 let, potrebuje vizijo in nezahtevne cilje: naši so večja strokovnost programske opreme in da bomo čez štiri leta dejavni v vsaj 20 državah sveta,« pravi Britovšek. Za to bodo izboljševali programsko opremo z novo tehnologijo, obiskali številne tuje sejme in stranke po svetu. Ta hip so pri koncu sklepanja več poslov v tujini. Letos bodo upadli za deset odstotkov, zaradi novih poslov pa si prihodnje leto obetajo desetodstotno rast. »Tudi v prihodnje načrtujemo rast podjetja, dobri temelji za to so že postavljeni,« pravi Britovšek.

Čisti dobiček v tisočih EUR

2,0

150

1,5

120

1,0

0,5

2008 09

Op.: *ocena

30 11 2012*

Vira: Finance.mini.FI-PO, podjetje

tino vsega materiala prodajo v tujino: Avstrijo, Švico, Hrvaško, BiH in Srbijo. Njihovi glavni kupci so podjetja iz kovinskopredelovalne, avtomobilske in lesne industrije ter manjši obrtniki. Lani so prihodke povečali za osem odstotkov, na dva milijona evrov, in zaposlili enega delavca, zdaj imajo šest zaposlenih.

BELTA

Podjetje Belta, ki kupcem ponuja jeklo in pločevino ter razrez materiala po naročilu, je v 20 letih razširilo bazo kupcev na tuje trge in se preselilo na novo lokacijo, kjer imajo lastno dvorano z žagami za razrez različnih vrst materialov.

Ko si na dobrem glasu, te kupci sami najdejo

»Na trgu smo že od leta 1992, začeli smo z ničle – brez kupcev, brez kapitala, imeli pa smo voljo in zagnanost,« pravi direktorica Belte Irena Golob. Kupce so v neugodnem okolju, v času, ko je propadel jugoslovanski trg, pridobivali počasi. Prvih deset let je direktorica Irena Golob delala sama, nato je

 »Novosti in pošteno delo so pogoj za uspeh,« poudarja Irena Golob, direktorica podjetja Belta. zaradi širjenja poslovanja začela zaposlovati.

Petino prihodkov ustvarijo v tujini

Belta se je namreč začela širiti na tuje trge – danes pe-

iru novega evropskega projekta bo EMO orodjarna r, orodjarski grozd TCS pa nove poslovne modele

tega material še ustrezno zapakiramo in vam ga tudi dostavimo kamorkoli v Slovenijo ali v tujino,« pojasnjuje direktorica.

Biti moraš hiter, z dobro tržno podporo in stabilnim finančnim poslovanjem

Za 20 let navzočnosti na trgu so potrebne volja, vztrajnost in prilagodljivost, poudarja Golobova in dodaja: »Skozi 20 let preživijo podjetja, ki so hitra, informirana o razmerah na trgu, z dobro tržno podporo, logistiko in stabilnim finančnim poslovanjem.« Tudi v Belti so v krizi začeli preverjati bonitete kupcev, iskati nove dobre stranke in nižati stroške z gospodarnejšo uporabo strojev. »Nikakor pa nižanje stroškov ne pomeni, da je treba delavca stisniti v kot. Samo zadovoljni delavec bo namreč v dobro družbi,« pravi Golobova.

Svoje poslovanje so razširili z iskanjem kupcev po internetu, veliko pa so jih pridobili z odlično opravljenim delom, kar jim je dalo dobro ime, ki se je širilo med kupci. »Ko si www. smk.s na dobrem glasu, te kupci sai ww w.sm mi najdejo,« pravi Golobova. k.si w ww.s Leta 2006 so se zaradi večjemk.si ga obsega poslovanja preselili na novo lokacijo v Šentjanžu pri Dravogradu (naložba je 21. in bila vredna 350 tisoč evrov), 22. m aja 2 kjer imajo skladišče in žage 013! za razreze materialov. »Poleg

Polno

bomo

letno

Računovodstvo za managerje 2., spremenjena in dopolnjena izdaja

erjene orodjarne aročil

– 15%

mag. Aleksander Igličar, dr. Marko Hočevar Avtorja obravnavata oba temeljna vidika računovodstva: poročanje za zunanje uporabnike, tako imenovano finančno računovodstvo, in poročanje za notranje uporabnike, tako imenovano poslovodno računovodstvo. Knjiga je napisana z vidika managerjev oziroma uporabnikov računovodskih informacij, in ne z vidika računovodij. V knjigo so vključeni številni praktični primeri. Število strani: 600 / Leto izdaje: 2011 / Redna cena: 95,00 EUR Cena s popustom: 80,75 EUR

Pot do konkurenčnosti Prenova poslovnih procesov

– 15%

Barbara Reya

dr. Hans Ferk

 »Na brezposelnega Slovenca imamo 3,5 hektarja neobdelanih zemljišč, in če bi jim to zemljo dali v obdelavo, bi odpravili brezposelnost in premajhno samooskrbo s hrano,« je prepričan Gregor Buden (na sredini), lastnik trgovine z domačimi dobrotami 18sedem3 v Radovljici. Ob njem sta Tone Sagadin, direktor Slovenskega orodjarskega grozda TCS, in Vera Avšič, urednica Financ. Daimler, orodjarski grozd TCS pa nove poslovne modele, dodaja Sagadin. Nemška avtomobilska industrija ni v krizi, prav tako ne njeni dobavitelji iz orodjarstva in strojegradnje. Ker avtomobilski proizvajalci na štiri leta razvijejo nov model in več izvedenk, ki zahtevajo nova orodja, je za izvozno

usmerjene orodjarne dovolj naročil, če znajo premagati hudo konkurenco, dodaja Sagadin.

Podjetniki pogrešajo prijaznejše banke

Kako z izvršnico hitreje do plačil, je razložil Aleš Butala, vodja oddelka za trg kapitala na ministrstvu za finance.

Kaj si lahko podjetja obetajo od prihodnje finančne perspektive EU, je pojasnil Beno Štern, direktor Pro-Eca. Naj bodo banke prijaznejše do podjetnikov, je Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik Financ, pozval Mateja Falatova, podpredsednika in člana uprave Hypo Alpe-Adrie Bank.

Ostro tekmovanje med podjetji zahteva nenehno spreminjanje in prilagajanje, s posameznimi ukrepi ali pa s celostnimi rešitvami. Pri izbiri ustrezne metode za povečanje učinkovitosti se podjetju postavljajo naslednja vprašanja: • Kako trajnostna mora biti metoda? • Ali je treba tudi po njeni uveljavitvi nadaljevati proces izboljšav? • Koliko zaposlenih v podjetju mora pri njenem izvajanju aktivno sodelovati? Metoda celovite optimizacije poslovnih procesov, predstavljena v knjigi, zagotavlja trajnosten uspeh, ker vključuje procesno usmerjeno mišljenje in ravnanje. Število strani: 116 / Leto izdaje: 2012 / Redna cena: 42,00 EUR Cena s popustom: 35,70 EUR

GV Založba, d. o. o., Likozarjeva ulica 3, Ljubljana Prodaja, telefon: 01 30 91 820, e-pošta: prodaja@gvzalozba.si

www.gvzalozba.si

ovalit

prazn

12 KOMENTARJI IN ODMEVI

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

[ PUBLIC ENEMY ] O prodaji državnega premoženja, referendumih in demonstracijah

Pajdaški kapitalizem je bankrotiral. Kako se rešiti iz brezna? V

nedavnem intervjuju za Finance je Egon Zakrajšek iz Feda Sloveniji končno natočil čistega vina, ko je dejal, da je naš ekonomski model nacionalnega interesa in pajdaškega kapitalizma bankrotiral. Ker Slovenija ni bankrotirala zgolj ekonomsko, ampak država poka po vseh šivih, si je treba postaviti vprašanje, kje je rešitev za izhod iz krize.

Stanislav Kovač

stanislav.kovac@finance.si

Zakrajšek: Pajdaški kapitalizem je bankrotiral

V omenjenem inuju je svetovno tervjuju najvplivnejši slovenski bančnik brez dlake na jeziku povedal razloge, zakaj je Slovenija po 20 letih samostojnosti zadela ob zid pri sto kilometrih na uro: »Dejstvo je, da je ekonomski model nacionalnega interesa, to je pajdaški ali kronistični kapitalizem, bankrotiral in propadel. S tem je konec. Zdaj je vprašanje, kako iz tega, kako najti izhod. Izgubili smo 20 let. Račun za bankrot pajdaškega kapitalizma je družbi izdan s sanacijo bank, zlasti NLB.« (Finance, 4. decembra 2012) Zakrajšek je predlagal tudi rešitev za izhod iz krize, kamor nas je potegnila simbioza med pajdaškim kapitalizmom, financiranjem nacionalnega interesa in bančnim sistemom: »Prodati je treba vse.«

Kučan je stric nacionalnega interesa

Kdo so avtorji nacionalnega interesa

Glavni ekonomski avtorji bankrotiranega nacionalnega interesa so ekonomisti, ki imajo sedež zlasti na EIPF in tudi na ljubljanski ekonomski fakulteti. Imenujmo le medijsko najglasnejše in najvplivnejše: Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Franc Križanič, Veljko Bole, Mitja Gaspari, Dušan Mramor, Ivan Ribnikar, Maks Tajnikar, Marjan Senjur, Bogomir Kovač. Glavni politični ideolog nacionalnega interesa je France Bučar, ki je tudi podprl ustanovitev Jankovićeve PS. Njihove lovke segajo povsod: do političnih strank, dominantnih medijev, ekonomskih institucij. Prvi glasnogovornik nacionalnega interesa in resnični šef EIPF Jože Mencinger sodi med glasne podpornike Jankovićeve

PS, ki je nastala na pobudo glavnega strica iz ozadja Milana Kučana. Tudi dekan EF Dušan Mramor javno ne skriva navdušenja nad prvakom PS Jankovićem, pred predsedniško volilno kampanjo pa se je vpisal tudi med podpornike danes odpisanega Danila Türka, ki ga je podprl tudi Kučan. Türka je v njegovem predvolilnem brezplačniku podprl tudi vplivni ekonomist z EIPF Veljko Bole. Politični krog vodilnih ljudi okoli EIPF in EF, dveh najvplivnejših ekonomskih institucij v državi, je tako sklenjen. Omen j e n i e ko n o m i st i sodijo v skupino tako imenovanih uglednih in resnih ekonomistov, ki jim slovenski dominantni levičarski mediji, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov medijskega prostora, pripisujejo skoraj že božanski status.

 Rešitev iz bankrotiranega pajdaškega kapitalizma je samo ena: prodati je treba vse!

Glavni politični boter propadlega ekonomskega modela nacionalnega interesa in pajdaškega kapitalizma je bil skozi celotno tranzicijo Milan Kučan, stric vseh stricev iz ozadja. Bankrotirani model nacionalnega interesa je temeljil na zaprtosti do tujega kapitala, močni lastniški vlogi države, navzkrižni povezavi slovenskih podjetij, bančnem kreditiranju nacionalnih šampionov, veliki zadolženosti podjetij, nepreglednem delovanju trga kapitala in neučinkovitem delovanju pravne države. V Financah sem že leta 2004, ko je Kučan ustanovil Forum 21, opozoril, da forum uteleša danes propadli model nacionalnega interesa in pajdaškega kapitalizma: »Predstavljajo tako imenovano omrežje old boysov, ki so tudi v tranziciji ohranili elitni položaj. Poslovne in kapitalske transakcije med Forumovimi korporacijami označuje pomanjkanje tržne tekmovalnosti, saj gre za zaprt in samozadosten korporativistični sistem. Korporacije iz Foruma 21 so tudi pobudnice razvpite

ideje o zaščiti nacionalnih interesov v gospodarstvu, ki jim omogoča lastniško prepletenost, ščiti pred konkurenco in odpira pot do prevladujočih monopolnih položajev na domačem trgu.« (Glej Korporativna Slovenija, Finance 219/2004)

Slovenija po poti Japonske

V Financah sem spomladi leta 2005 v kolumni Nedemokratična vladavina korporacij napovedal, da Slovenija z ekonomskim modelom nacionalnega interesa stopa po poti bankrotirane Japonske: »Slovenija in Japonska se uvrščata v skupino držav z najmanjšim deležem tujega kapitala, najmanj spodbudnim okoljem za tuje vlagatelje in največjo zaprtostjo nacionalnih kultur za tuje ideje, kar ustvarja idealne razmere za oblikovanje zaprtih in lastniško prepletenih korporativnih omrežij, ki so značilnost korporativnih Japonske in Slovenije.« (Glej Nedemokratična vladavina korporacij, Finance 178/2005) V kolumni sem že pred sedmimi leti posvaril slovensko javnost, da je tesna prepletenost korporativnih, bančnih in političnih elit na Japonskem privedla do nepreglednega lastniškega, klientelističnega in koruptivnega omrežja, ki se je ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja zlomilo pod bremenom kopice finančnih škandalov, državo pa pahnilo v dolgoletno gospodarsko in bančno krizo. Poznejši razvoj dogodkov je potrdil, da sem imel leta 2005 še kako prav: slovenski pajdaški kapitalizem je propadel enako kot japonski, oba propadla modela sta za seboj pustila prezadolžena podjetja in bankrotirane banke.

Zakrajšek: Izgubljena desetletja Japonske

Ekonomist Zakrajšek je v intervjuju za Finance pred dnevi opozoril pred usodo propadlega japonskega ekonomskega modela: »Vsi ekonomisti zunaj Slovenije se strinjajo, da ima odlašanje s sanacijo bank strahovite posledice za gospodarsko rast. Japonska ima izgubljena desetletja. Zgodovina bančnih in finančnih kriz

kaže, da je treba agresivno in čim prej odgovoriti na težave v bankah. Bančni sistem je kačja glava. Strupeno kačo je treba ubiti, tako da se ji odreže glava. Ta kačja glava je Slovenijo pripeljala v krizni položaj. Po hitri izvedbi slabe banke in očiščenju slabih bilanc bank je treba banke konsolidirati in pridobiti tuji kapital. Privatizacija NLB je nujna. Prodati je treba vse.« Zakrajškovo sporočilo je jasno: če se želi Slovenija izogniti izgubljenim desetletjem Japonske, mora s slabo banko hitro sanirati banke in jih potem takoj prodati. Ob bankah mora država prodati tudi drugo državno lastništvo in tako presekati nepregledna lastniška, klientelistična in koruptivna omrežja bankrotiranega pajdaškega kapitalizma.

Strici ne dajo državne lastnine

Ko je v soboto minister Šušteršič v pogovoru za agencijo Reuters povedal, da bo država poskušala v prvi polovici leta 2013 prodati deleže v bankah (NLB, NKBM in Abanka Vipa) in nekaterih državnih družbah (Telekom, Zavarovalnica Triglav in Petrol), je v političnem zaledju stricev padla odločitev, ki sta jo včeraj prek medijev jasno sporočili glavni opozicijski stranki PS in SD – opozicija je v celoti proti prodaji bank in državnih podjetij. Danes ni naključje, da Jankovićeva PS in Lukšičeva SD, ki sta pod močnim vplivom stricev iz ozadja, silovito nasprotujeta vladni napovedi prodaje državnih bank, zavarovalnic in državnih podjetij. Gre za ključno vprašanje, kdo bo upravljal, nadzoroval denarne tokove in lastniško prevzel še vedno neprivatizirane velike korporativne sisteme in banke. Pahorjeva vlada in gospodarska kriza sta namreč močno premešali vodstvene in lastniške karte v Mercatorju, Istrabenzu, Pivovarni Laško, Delu, Petrolu, Savi, Heliosu, Merkurju, NLB in drugih velikih sistemih, ki jih še čaka privatizacija.

Totalna vojna vladni privatizaciji

Vojna proti privatizaciji državnega premoženja poteka že od prvega dne

imenovanja nove Janševe vlade. Na začetku smo več mesecev gledali spopad med vlado in AUKN, ki je bil predvsem kadrovska trdnjava Lukšičeve SD. Sledil je upravljavski vakuum v AUKN, ki pomeni novo blokado prodaje državnega premoženja. Kad, Sod in Modra zavarovalnica, ki imajo v lasti pomemben del državnega premoženja, so še vedno pod upravljavskim nadzorom starih kadrov, ki so bili nastavljeni pod prejšnjo vlado. Sledila sta referenduma o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu (SDH). Oba referenduma sta v resnici namenjena politični blokadi prodaje državnega premoženja, saj slaba banka prinaša hitro očiščenje bilanc državnih bank in omogoča tudi hitro prodajo bančnega kapitala. Vse to zelo dobro vedo tudi strici iz ozadja in njihovi politični podaljški, zlasti Jankovićeva PS in Lukšičeva SD, ki ob podpori dominantnih levičarskih medijev kričita, da gre za »razprodajo in krajo stoletja«. Na koncu so v ospredje znova stopili še zgoraj našteti ekonomski avtorji bankrotiranega nacionalnega interesa z EIPF in EF, ki silovito nasprotujejo prodaji državnega premoženja. Večina od njih podpira tudi predlagane referendume, s čimer kopljejo finančni grob Sloveniji.

Boj na vse ali nič

Strici iz ozadja, ki po padcu komunizma niso nikoli izgubili nadzora nad ključnimi ekonomskimi, finančnimi in medijskimi centri moči v državi, se zavedajo usodnosti današnjega trenutka: če bo Janševa vlada resnično prodala tujcem državne banke in zavarovalnice, velike gospodarske sisteme in medijske hiše, potem bodo za vedno izgubili nadzor nad ekonomsko, medijsko in politično močjo v državi. Zato imajo vsi dogodki v prihodnjih tednih, vključno z referendumi in demonstracijami proti Janševi vladi, v resnici samo en cilj: preprečiti prodajo državnega premoženja in odprtje Slovenije v svet, tudi za ceno padca vlade!  Stanislav Kovač je ekonomist.

BORZE DENAR &DENAR

 Prevzem Zavarovalnice Maribor in načrtovana dokapitalizacija odpirata nove perspektive v poslovanju Save Re in lastniško sestavo. Oboje ocenjujem kot pozitivno.  Peter Jenčič, Alta Skladi

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Samaras: Grčija bo začela pisati novo poglavje

Grčija postaja do gospodarstva prijazna država, tuje vlagatelje pred privatizacijo prepričuje grški premier

▲ ▲ ▲ ▼ ▼ ▼

1,02 0,83 0,80 -0,91 -0,81 -0,69

Vzajemni skladi tujih upravljavcev PFA - Gold Stock AMF - Eq. Latin America Templ. Em. Markets Fund - acc N AMF - Bond Euro Inflation Eurizon EF - Eq. Japan R PF - Asia (Ex Japan) Equity

▲ ▲ ▲ ▼ ▼ ▼

1,30 1,22 1,12 -1,33 -0,93 -0,82

EVROTRŽNE OBRESTNE MERE, 12. 12. 2012 3 meseci

0,20900 0,05429 -0,00800 0,11000

6 mesecev 12 mesecev

0,30950 0,12286 0,01400 0,18300

0,51450 0,21571 0,07000 0,31800

0,84950 0,44000 0,26000 0,54000

Op.: obrestne mere veljajo za poravnave 14. 12. 2012

SVETOVNI TERMINSKI TRGI 12. 12. 2012

Danes zvečer bodo finančni ministri evrskih držav najverjetneje odobrili 44 milijard evrov pomoči Grčiji, kar bo po besedah grškega premiera močno zmanjšalo tveganje izstopa Grčije iz evrskega območja. Strah pred vnovično uvedbo nekdanje grške valute tako izginja, pravi grški premier Antonis Samaras.

Tudi na grškem finančnem ministrstvu ocenjujejo, da se je tveganje izstopa iz evrskega območja močno zmanjšalo, to pa bi po njihovem lahko ustavilo upadanje depozitov

Slovenija delniški ALTA Pharma-Tech Južna, srednja in vzhodna EU delniški Ilirika Gold delniški ALTA Gold KD Indija - Kitajska

1 mesec

jure.ugovsek@finance.si

Osredotočeni na turizem in kmetijstvo

Vzajemni skladi domačih upravljavcev

LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR)

Jure Ugovšek, Atene

zadnji tečaj

spr. v%

zadnja spr. (čas) borza

Goriva (v $/sod; sod = 158,97 litra; * USD/ MMBtu) nafta brent jan. 13 109,88 1,73 16:06:45 IPE kurilno olje jan. 13 125,87 2,39 16:06:45 NYMEX zem. plin* jan. 13 3,40 -0,44 16:06:44 NYMEX Devize eur/gbp eur/usd eur/jpy eur/chf eur/nok eur/aud usd/jpy

spot spot spot spot spot spot spot

0,8090 1,3039 108,0700 1,2108 7,3416 1,2367 82,8800

-0,27 0,31 -0,83 0,16 0,06 -0,15 -0,53

16:16:47 16:16:47 16:16:45 16:16:47 16:16:38 16:16:47 16:16:45

CMPL CMPL CMPL CMPL CMPL CMPL CMPL

2.110,00 2.281,00 17.734,00 8.074,50 22.989,00 2.054,50 312,75

-0,64 -0,11 0,11 -0,42 -0,51 -0,15 -3,02

11. 12. 2012 11. 12. 2012 11. 12. 2012 11. 12. 2012 11. 12. 2012 11. 12. 2012 11. 12. 2012

LME LME LME LME LME LME LME

Kovine (v $/tono) aluminij svinec nikelj baker kositer cink jeklo

spot spot spot spot spot spot spot

Žlahtne kovine (v $/unčo; unča = 31,1 grama) zlato platina srebro paladij

v grških bankah. Z novimi sredstvi namerava država poravnati 9,5 milijarde evrov dolga, ki ga je imela predvsem do domačih izvajalcev in dobaviteljev. Dobro polovico od 44 milijard bodo namenili dokapitalizaciji bank, kar naj bi tudi pripomoglo k izboljšanju likvidnosti in lažjemu financiranju naložb. Pri izhodu iz krize se namerava Grčija opi-

Intereuropa formalno sanirana

V sodni register je bila vpisana dokapitalizacija logističnega podjetja Intereuropa, s tem pa je končan zadnji korak sanacije. Kot smo poročali, sta bila prva dva koraka prodaja centra Čehov in reprogram sto milijonov evrov dolgov. S tem sicer Intereuropa še ni povsem na varnem. Kot je ob prodaji Čehova konec novembra dejal Jernej Kozlevčar iz Triglava Skladov, morata biti »naslednja koraka odprodaja preostalega poslovno nepotrebnega premoženja in celovita konsolidacija družbe«. T. S. I.

rati na turizem in kmetijstvo, v teh dveh panogah so Grki po besedah Samarasa najbolj konkurenčni.

Neizbirčni pri iskanju vlagateljev

Grčija si bo v prihodnje za zmanjšanje dolga bolj

spot spot spot spot

1.716,36 1.640,00 33,31 698,00

0,48 0,11 1,15 0,22

16:16:47 16:14:00 16:16:25 16:16:01

COMEX NYMEX COMEX COMEX

Žita (v USd/bushel; bushel = 35,24 litra; * USD/

 Grčija se namerava pri izhodu iz krize opirati na turizem in kmetijstvo. V teh dveh panogah so Grki najbolj konkurenčni. Tako pravi grški premier Antonis Samaras.

cwt) pšenica koruza soja riž*

dec. 12 dec. 12 jan. 13 jan. 13

805,50 724,00 1.468,00 15,49

-0,03 -0,03 -0,27 -0,19

15:13:06 16:04:09 16:06:45 13:38:13

CBOT CBOT CBOT CBOT

Ostalo (v $/tono; * v USd/libro; libra = 0,454 kg) sladkor, beli kakav kava arabica govedo*

mar. 13 dec. 12 jan. 13 dec. 12

504,30 -0,77 2.478,00 1,81 1.910,00 1,17 126,48 -0,06

16:01:29 CBOT 16:03:02 NYBOT 16:01:10 LIFFE 16:06:41 CME

AERODROM LJUBLJANA Shutterstock

Economist Intelligence Unit je pred novim, 44 milijard evrov vrednim obrokom evropske pomoči Grčiji – to bodo finančni ministri evrskih držav najverjetneje potrdili danes – izstop te države iz evrskega območja navajal kot največjo nevarnost za svetovno gospodarstvo. Grški premier Antonis Samaras po izpolnjenih pogojih – sprejeli so 72 potrebnih ukrepov in dosegli, da so vlagatelji zamenjali grške obveznice v nominalni vrednosti 32 milijard evrov za 12 milijard evrov dolžniških papirjev evropskega reševalnega sklada – sporoča, da je takšno tveganje preteklost.

NAJ VZPONI IN PADCI

prizadevala za privatizacijo, pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Največ zanimanja je za energetski sektor, poleg tega pa nameravajo tujcem prodati še družbe, ki upravljajo vodovode, pošto, letališča in železnice. »Z odprtimi rokami bomo sprejeli

vlagatelje, ne bomo jih več obremenjevali z nepotrebno birokracijo,« je včeraj v Atenah dejal Samaras. Visoki predstavniki finančnega ministrstva, ki ne želijo biti imenovani, pravijo, da se za grško privatizacijo zanimata predvsem kitajski in ruski kapital. Pri narodnosti vlagateljev niso izbirčni, pravijo na ministrstvu za finance.

Igor Štemberger je prodal Triglav, kupujejo Hrvati Te dni je svojih 62 tisoč delnic Triglava prodal finančnik Igor Štemberger, sicer lastnik Ilirike DZU. Svoje odločitve ne komentira. Če je delnice prodal po petkovem tečaju 15,2 evra, je za sveženj dobil 942.400 evrov. Včeraj je tečaj Triglava dosegel 16,3 evra. Kupca sta verjetno hrvaški Societe Generale - Splitska banka in Hrvatska Poštanska banka za pokojninske sklade, ki sta kupili vsaka po 34.128 Triglavovih delnic. Banki imata zdaj skupaj približno odstotek ali okoli 230 tisoč delnic. Kaj lahko sicer pričakujete od delnic Triglava? Zavarovalnica, ki je v večinski lasti države, je po mnenju analitika Mateja Šimnica iz Alte Invest gotovo »eno

izmed podjetij, za katero bi bilo lahko kar nekaj zanimanja tujih vlagateljev. Večji interes in dobro poslovanje Triglava bi pozitivno vplivala tudi na morebitno prevzemno ceno, vendar bi lahko morebitnega prevzemnika od ugodne ponudbe odvrnil prav lastniški delež v Abanki. Ta bo verjetno tudi v prihodnje potrebovala dodatne kapitalske vložke, kar bi lahko strateški lastnik videl predvsem kot breme, ki bo omejevalo rast poslovanja Triglava. To seveda ne bi bilo presenečenje, saj tudi sami ocenjujemo, da bodo dodatna vpletanja v Abanko negativno vplivala na vrednotenje Zavarovalnice Triglav«. T. S. I.

zaključni tečaj (v EUR)

-0,20%

14 13

12,50

12 11 12.11.

12.12. Vir: DiT - Finance

IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. 12. 2012, ob 16:15 Slovenija SBITOP, Ljubljana*

608,42

0,30% ▲

Trgi JV Evrope Crobex, Zagreb* BIRS, Banjaluka* FIRS, Banjaluka* BIFX, Sarajevo* Belex 15, Beograd* SRX, Beograd* NEX 20, Podgorica* MBI 10, Skopje*

1.727,19 843,59 1.797,45 1.604,19 510,67 160,65 9.427,82 1.708,74

-0,69% 0,03% -0,22% 0,06% 0,61% 0,04% 0,09% -1,09%

▼ ▲ ▼ ▲ ▲ ▲ ▲ ▼

13.269,87 3.021,86 1.431,37 1.329,94 7.612,12 5.937,95 3.643,69 2.357,05 1.001,13 2.628,25 9.581,46 3.141,57 22.503,35 2.082,73 19.355,26

0,16% -0,01% 0,25% 0,60% 0,29% 0,22% -0,07% 0,38% 0,86% 0,16% 0,59% 0,75% 0,80% 0,39% -0,16%

▲ ▼ ▲ ▲ ▲ ▲ ▼ ▲ ▲ ▲ ▲ ▲ ▲ ▲ ▼

Drugi trgi Dow Jones, New York Nasdaq, New York S&P 500, New York MSCI World, New York** DAX, Frankfurt FTSE, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio* STI, Singapur* Hang Seng, Hongkong* Composite, Šanghaj* Sensex, Mumbaj*

Op.: sprememba v odstotkih glede na prejšnji zaključni tečaj; * zaklj. 12. 12. 12; ** zaklj. 11. 12. 12; Vir: Bloomberg

14 BORZE IN DENAR

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

[ BORZNA KRONIKA] Odlična predstava Triglava in Save Re TEČAJI, 12. 12. 2012

povečanemu prometu pa se ta ni premaknila z izhodiščne cene 47 evrov. Tudi sicer se je z delnicami farmacevta trgovalo v ozkem razponu med 46,8 in 47 evri. Na izhodišču sta ostala še Mercator in Luka Koper, pri treh delnicah prve kotacije pa je bil predznak pozitiven. Tako se je za 0,4 odstotka podražil Petrol, s skokom za 3,3 odstotka pa je bila na vrhu Sava Re. Veseli so bili tudi delničarji Triglava, cena se je ob prometu 80

Matej Kačič matej.kacic@finance.si

Promet na borzi je včeraj presegel dva milijona evrov, k čemur je najbolj pripomogla Krka. Rast treh pomembnejših delnic je pozitivno vplivala na indeks SBI TOP, pridobil je 0,3 odstotka. Posredniki so včeraj s Krko sklenili za 1,3 milijona evrov poslov, kljub nekoliko

ZAVAROVALNICA TRIGLAV

Vred. papir

zaključni tečaj (v EUR)

zaključni tečaj dnevna spr.

Pozav. Sava

16,30

Zavarov. Triglav

15 14 12.11.

12.12. Vir: DiT - Finance

tisočakov zvišala za dobre tri odstotke, na 16,3 evra. To je najvišja vrednost, ki jo je naj-

7,440

3,33 ▲

16,300

3,16 ▲

Sava

3,400 2,69 ▲

Intereuropa

0,500 -3,85 ▼

Nova KBM

1,121

Gorenje

4,060 -0,98 ▼

kotacije so se pocenile, na dnu je bila z upadom za štiri odstotke Intereuropa.

plačevali nadure, začela pa se bodo tudi pogajanja o uravnilovki za dodatke k plačam.

Stavka v Gorenju

Vrh Datalabu, zdrs Telekoma

Malo manj kot dva odstotka je izgubila NKBM, za odstotek je upadlo Gorenje. V družbi so dopoldne zaradi slabih razmer delavci stavkali, prekinil jo je predsednik uprave Franjo Bobinac. Zagotovil je, da bodo delavci do konca leta prejeli božičnico, z januarjem prihodnje leto jim bodo

-1,75 ▼

večja domača zavarovalnica na borzi dosegla v zadnjem letu in pol. Štiri delnice prve

Telekom, zvezda zadnjih dni, se je pocenil za pol odstotka. Malce sta se pocenila še Helios in Aerodrom, za dva odstotka in pol se je ob prometu vsega 54 evrov okrepila Sava. Na vrhu borze je bil Datalab, ob prometu 3.800 evrov je pridobil devet odstotkov.

[ TUJI TRGI ] Delnice jeklarjev najbolj zaželene za 3,8 odstotka poskočil še včeraj. Za dva odstotka so se podražile delnice Lufthanse, katere vodstvo je s sindikati doseglo dogovor o plačah. Indeks DAX se je okrepil za 0,32 odstotka. Tečaj pariškega indeksa CAC se je zvišal za minimalnih 0,01 odstotka. Zrasel je predvsem zaradi 9,3-odstotnega poleta tečaja delnic Peugeota. Zanimanje za nakup deleža v družbi naj bi pokazali alžirski vlagatelji, tiskovni

Uroš Konda uros.konda@finance.si

Evropske borze so nadaljevale rast, ki traja že četrti teden in se ne zmeni za objave negativnih gospodarskih kazalnikov. Vlagatelji so očitno navdušeni nad tem, da je jeklar ThyssenKrupp očistil svojo bilanco. Tečaj delnic, ki je močno zrasel že v torek, je

TEČAJI, 12. 12. 2012 PEUGEOT zaključni tečaj v Parizu (v EUR) 5,5

Vred. papir

5,39

5,0 4,5 4,0 12.11.

zaključni tečaj dnevna spr.

252,60 1,47 ▲

Barclays

12.12. ob 15:00

Polymetal Intl

1,14

GlaxoSmithKline

1,38 0,33 ▲

Experian

1,02 0,58 ▼

Imperial Tobacco

2,47

0,12 ▼

643,80

0,16 ▼

HSBC Holdings

Vir: Bloomberg

predstavnik Peugeota pa je s tem v zvezi zavrnil komentar. Barclays in Royal Bank of

2,42 ▲

1,24 odstotka tik pod naj podražitvami kotacije. Najbolj, za 4,5 odstotka, so se podražile delnice ruskega jeklarja Evraz.

da se stranke vse bolj zavedajo prihajajočega zvišanja davkov, ki bo imelo negativen vpliv na praznično prodajo.

Napoved višjih davkov v ZDA že manjša porabo

Skoraj vsi azijski borzni indeksi so zrasli od 0,4 odstotka do odstotek. Najšibkejša je bila rast na kitajski borzi, ki ima za sabo močno okrevanje. S sedemmesečnega se je japonski Nikkei približal osemmesečnemu vrhu. Zrasel je za 0,6 odstotka.

V prvih dveh urah trgovanja se je indeks Dow Jones okrepil za 0,15 odstotka. Za kar 2,33 odstotka se je znižal tečaj delnic Wal-Marta, ki je največja trgovska družba na svetu. Njen direktor je izjavil,

Scotland, ki sta dve od treh največjih bank na Otoku, sta bili z rastjo za 1,47 oziroma

Zdrs le v Indiji

[ SUROVINE IN VALUTE ] Nafta dražja v pričakovanju tiskanja dolarjev Uroš Konda uros.konda@finance.si

Cena nafte brent je poskočila za dobra dva odstotka, na 110 dolarjev za 159-litrski sod. Zrasla je, čeprav na območju z evrom potrebujemo vse manj črnega zlata.

novembra lani. Upadla je predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje avtomobilov. Novih registracij je bilo v prvih desetih mesecih letos namreč 7,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Manj vozil bo seveda v prihodnje potrebovalo manj črpanja surove nafte.

PŠENICA

220,00

215 210 12.11.

Vir: Bloomberg

▶ Tečajnica banke slovenije -

▶ TEČAJI TUJE GOTOVINE, 12. 12. 2012

Tečajna lista z dne 12. 12. 2012 država

valuta

oznaka valute

šifra valute

USD za 1 EUR

HRK za 1 EUR

N P N P

ve sprostitve ameriške monetarne politike. V primerjavi z jenom je ameriški zelenec

USD za 1 EUR

2.478,00 1,81 ▲

nafta brent

109,88

jeklo

312,75 -3,02 ▼

1,73 ▲

eur/jpy

108,07 -0,83 ▼

sladkor, beli

504,30

-0,77 ▼

izgubil 0,65 odstotka, v primerjavi s švicarskim frankom pa 0,4 odstotka.

Pšenica se je pocenila

Cena pšenice se je znižala

na najnižjo raven od sredine julija, v okolico 231,5 evra za tono. Je pa njena cena še vedno precej višja kot recimo pred letom dni, ko je bila tona pšenice vredna približno 175 evrov. Indija je napovedala, da bo v sezoni 2012–2013 izvozila rekordnih pet milijonov ton pšenice, v ZDA pa ocenjujejo, da bodo zaloge pšenice konec maja dosegle 20,4 milijona ton, kar bi bilo precej nad pričakovanji.

HRK za 1 EUR

N P N P

v bančnih menjalnicah tečaj

ZDA

ameriški dolar

USD

840

1,3040

Avstralija

avstralski dolar

AUD

1,2358

Kanada

kanadski dolar

CAD

124

1,2850

Hrvaška

hrvaška kuna

HRK

191

7,5225

Češka

češka krona

CZK

203

25,2650

Danska

danska krona

DKK

208

7,4604

Madžarska

madžarski forint

HUF

348

282,3300

Japonska

japonski jen

JPY

392

108,1200

Norveška

norveška krona

NOK

578

7,3295

Švedska

švedska krona

SEK

752

8,6275

Švica

švicarski frank

CHF

756

1,2109

Vel. Britanija

angleški funt

GBP

826

0,8078

Romunija

novi romunski lev

RON

946

4,5268

Turčija

turška lira

TRY

949

2,3198

Bolgarija

bolgarski lev

BGN

975

1,9558

Poljska

poljski zlot

PLN

985

4,0969

Op.: X enot nacionalne valute za 1 evro.

Abanka Vipa, Ljubljana Banka Celje Banka Koper Delavska hran., Ljubljana Deželna banka, Ljubljana Gorenjska banka, Kranj Hranilnica Lon, Kranj Hypo Bank, d. d.

BANKA KOPER, d. d., Koper

nakupni prodajni 1,3079 1,3001 1,2395 1,2321 1,2889 1,2811 7,5451 7,4999 7,4828 7,4380 108,4400 107,8000 7,3515 7,3075 8,6534 8,6016 1,2145 1,2073 0,8102 0,8053

1,3102 1,2898 7,5660 7,4970 1,3130 1,2866 7,5961 7,4641 1,3136 1,2850 7,6374 7,4116 1,3245 1,2804 7,6175 7,3781 1,3143 1,2843 7,6245 7,4245 1,3120 1,2884 7,6460 7,4151 1,3130 1,2880 7,6190 7,3200 1,3192 1,2802 7,7162 7,3398

Nova KBM, Maribor Nova LB, d. d., Lj. Probanka, Maribor Raiffeisen banka, Mb. SKB banka, d. d., Lj. Volksbank, Ljubljana ARITMETIČNA SREDINA

1,3100 1,2890 7,5610 7,4780 1,3127 1,2881 7,6183 7,4301 1,3147 1,2871 7,6374 7,4727 1,3073 1,2880 7,6369 7,4696 1,3133 1,2871 7,6156 7,4454 1,3202 1,2802 7,6778 7,3778 1,3141 1,2859 7,6264 7,4231

Op.: P-prodajni; N-nakupni; tečaji pri posameznih poslovnih enotah nekaterih bank lahko odstopajo od objavljenih;

▶ PRIME RATES, 11. 12. 2012

▶ GIBANJE VREDNOSTI R, TOM IN EUR (v %)

ZDA

V. Britanija

Japonska

ECB - ključna OM

ZDA - Fed funds

3,2500

0,5000

1,4750

0,7500

0,2500

▶ TUJI DRŽAVNI PAPIRJI, 12. 12. 2012 iztek sprememba Papir

euro bund 10y treasury note 10y treasury note 5y swiss federal bond

▶ PODJETNIšKI TEčAJI, 13. 12. 2012 ZDA USD 1 Avstralija AUD 1 Kanada CAD 1 Hrvaška HRK 1 Danska DKK 1 Japonska JPY 1 Norveška NOK 1 Švedska SEK 1 Švica CHF 1 V. Britanija GBP 1

12.12. ob 15:00

2,39 ▲

125,87

kakav

220

Evro se je včeraj okrepil za 0,25 odstotka, na 1,3034 dolarja. Upad vrednosti dolarja se je zgodil v pričakovanju no-

zaključni tečaj dnevna spr.

kurilno olje

225

Dolar nazadoval

Vred. papir

rok dobave januar 2013 (v GBP/tono)

Vrednost industrijske proizvodnje je bila na območju evra novembra namreč debelih 3,6 odstotka nižja kot

referenčni tečaji Ecb

Ko to berete, je že znana včerajšnja večerna odločitev ameriške centralne banke (Fed) o monetarni politiki. Številni so pričakovali, da bo Fed napovedal tiskanje dodatnih 45 milijard dolarjev s 1. januarjem prihodnjega leta (skupaj torej 85 milijard dolarjev na mesec) in z njimi kupoval dolgoročnejše ameriške državne obveznice.

TEČAJI, 12. 12. 2012

ABANKA, d. d., Ljubljana

nakupni prodajni 1,3080 1,3011 1,2401 1,2329 1,2891 1,2829 7,5525 7,4985 7,4789 7,4418 108,4200 107,7900 7,3512 7,3169 8,6441 8,6097 1,2145 1,2070 0,8103 0,8057

pogodbe

zadnji tečaj

v %

mar. 13 mar. 13 mar. 13 mar. 13

145,31 133,30 124,60 151,78

-0,07 -0,08 -0,03 -0,16

Nova KBM, d. d., Maribor nakupni prodajni 1,3062 1,3018 1,2390 1,2329 1,2891 1,2827 7,5451 7,4999 7,4830 7,4420 108,3800 107,8400 7,3573 7,3207 8,6587 8,6155 1,2129 1,2080 0,8096 0,8063

zadnja sprememba (čas) 16:01:35 16:06:46 16:06:46 15:47:56

borza LIFFE CBOT CBOT EUZ

mesečni

junij 2012 julij 2012 avgust 2012 september 2012 oktober 2012 november 2012 december 2012

0,60 -0,60 -1,00 0,70 1,10 0,10 -0,10

letni

mesečni

7,57 -6,86 -11,19 8,88 13,79 1,23 -1,17

0,20 0,20 0,20 0,20 0,30 0,20 0,20

TOM

letni 2,47 2,39 2,39 2,47 3,60 2,47 2,39

Rast EUR (mes. povp. tečajev ECB) v zadnjem v zadnjem mesecu letu -2,05 -1,90 0,91 3,68 0,92 -1,13 -

Rast EUR (zadnji tečaj ECB v mes.) v zadnjem v zadnjem mesecu letu

-12,94 -13,85 -13,55 -6,64 -5,34 -5,37 -

1,51 -2,43 2,66 2,53 0,49 -0,05 -

-12,89 -13,86 -12,73 -4,24 -7,20 -3,22 -

POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d. d., Mb.

RAIFFEISEN BANKA, d. d., Maribor

NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d. d., Ljubljana

SKB BANKA, d. d., Ljubljana

BANKA CELJE, d. d., Celje

DEŽELNA BANKA SLOVENIJE, d. d., Lj.

UNICREDIT BANKA SLOVENIJA, d. d., Lj.

VOLKSBANK, d. d., Ljubljana

GORENJSKA BANKA, d. d., Kranj

PROBANKA, d. d., Maribor

DELAVSKA HRAN., d. d., Ljubljana

nakupni prodajni

nakupni* prodajni*

nakupni prodajni

nakupni* prodajni*

1,3107 1,2975 1,2420 1,2297 1,2914 1,2786 7,5601 7,4849 7,4977 7,4231 109,2012 107,0388 7,3661 7,2929 8,6706 8,5844 1,2170 1,2048 0,8119 0,8038

1,3099 1,2982 1,2402 1,2300 1,2908 1,2810 7,5526 7,4939 7,4789 7,4417 108,3842 107,7458 7,3503 7,3196 8,6570 8,6077 1,2164 1,2026 0,8127 0,8023

1,3036 1,2959 1,2375 1,2300 1,2855 1,2778 7,5656 7,4903 7,4820 7,4373 107,7422 107,0977 7,3646 7,3205 8,6646 8,6127 1,2153 1,2080 0,8089 0,8040

1,3087 1,2985 1,2406 1,2317 1,2894 1,2812 7,5606 7,4905 7,4824 7,4373 108,4042 107,7358 7,3567 7,3117 8,6687 8,6139 1,2144 1,2071 0,8102 0,8050

1,3071 1,3003 1,2379 1,2339 1,2873 1,2825 7,5360 7,5084 7,4687 7,4504 108,2200 107,8100 7,3494 7,3244 8,6485 8,6112 1,2147 1,2085 0,8096 0,8053

1,3090 1,2990 1,2464 1,2252 1,2934 1,2766 7,5475 7,4975 7,4884 7,4324 108,7400 107,5000 7,3655 7,2935 8,6647 8,5903 1,2173 1,2045 0,8107 0,8049

Op.: zaradi medvalutnih razmerij na trgu se objavljeni tečaji lahko razlikujejo od dejanskih. Tečaje lahko preverite na naslovu www.finance.si ali na spletnih straneh poslovnih bank. * - tečaji so veljali 12. 12. 2012.

1,3078 1,3000 1,2392 1,2314 1,2893 1,2812 7,5782 7,4678 7,4829 7,4379 108,4000 107,7300 7,3586 7,3106 8,6687 8,6129 1,2144 1,2069 0,8103 0,8053

1,3092 1,2987 1,2410 1,2311 1,2909 1,2806 7,5532 7,4929 7,4902 7,4305 108,4987 107,6330 7,3664 7,3077 8,6707 8,6015 1,2157 1,2060 0,8112 0,8047

1,3042 1,2962 1,2387 1,2303 1,2867 1,2779 7,5556 7,5054 7,4823 7,4372 107,8024 107,0878 7,3691 7,3201 8,6688 8,6120 1,2162 1,2088 0,8093 0,8043

1,3036 1,2966 1,2375 1,2309 1,2858 1,2789 7,5606 7,4876 7,4790 7,4400 107,7594 107,1913 7,3673 7,3242 8,6625 8,6142 1,2155 1,2091 0,8093 0,8050

1,3052 1,2952 - - 7,5585 7,5085 - - - - 1,2186 1,2058 0,8101 0,8043 Vir: poslovne banke

BORZE IN DENAR 15

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

▶ TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE VREDNOSTNIH PAPIRJEV, 12. 12. 2012

▶ TEČAJNICA VZAJEMNIH SKLADOV DOMAČIH UPRAVLJAVCEV

vrednostni papir

DZU sklad

oznaka papirja

način trgovanja

zaključni tečaj v EUR

spr. v%

maksimum

minimum

promet v 000 EUR v lotih

spr. v zad. op. letu (%)

TRG DELNIC - Prva kotacija Gorenje Intereuropa Nova Kreditna banka Maribor Krka Luka Koper PS Mercator Petrol Pozavarovalnica Sava Telekom Slovenije Zavarovalnica Triglav

GRVG IEKG KBMR KRKG LKPG MELR PETG POSR TLSG ZVTG

N N N N N N N N N N

4,060 0,500 1,121 47,000 7,200 120,000 220,900 7,440 86,600 16,300

-0,98 4,100 4,060 -3,85 0,500 0,500 -1,75 1,139 1,111 0,00 47,000 46,800 0,00 7,200 7,155 0,00 120,000 120,000 0,41 222,000 216,050 3,33 7,440 7,300 -0,46 89,000 86,500 3,16 16,500 16,000

7,7 115,3 1.287,0 28,7 77,9 73,4 3,7 317,1 79,4

1.874 26 102.609 27.396 3.988 649 334 500 3.615 4.878

1,4

115

-5,58 0,00 -68,06 -6,00 -6,49 -22,58 39,81 24,00 35,31 46,85

TRG DELNIC - Standardna kotacija Abanka Aerodrom Ljubljana Delo prodaja Iskra Avtoelektrika Istrabenz Mlinotest Kompas MTS Nika investiranje in razvoj Pivovarna Laško Probanka Maribor Salus Sava Kranj Terme Čatež Unior Žito

ABKN AELG DPRG IALG ITBG MAJG MTSG NIKN PILR PRBP SALR SAVA TCRG UKIG ZTOG

N N A N A A A A N A N N A N A

3,730 12,500 19,990 15,000 0,301 2,700 4,700 24,500 7,000 3,599 163,000 3,400 177,800 3,500 58,500

-0,20

0,00

12,600 12,500

0,301

0,00 163,000 163,000 2,69 3,400 3,400

0,2 0,1

1 16

-75,13 21,12 -4,81 -0,07 -89,97 -10,00 -21,67 40,00 -36,42 -63,64 -34,80 -77,36 -0,11 -61,11 -35,00

ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR

AGOG APAG CETG CICG DATR GHUG GSBG HDOG IELG IHPG INRG JPIG JTKG KDHP KDHR KSFR MAHR MKOG MLHR MR0R MR1R NALN NF2R POPG PPDL RGZP RGZR SING SKDR SLLG SMPR ST1R TEAG TR1R TRSG VHDR VLJG ZDDG

A A A A A A A N A A A A A A N A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A

5,950 10,300 21,000 75,000 1,200 6,100 6,700 500,000 3,490 4,000 40,000 0,172 42,000 5,500 27,990 0,210 0,002 15,900 7,500 0,200 1,000 25,450 0,099 17,000

0,00 8,99

75,000 75,000 1,200 1,200

24,5 3,7

327 3.090

-0,40 510,000 500,000

8,6

0,00

27,990 27,990

3,1

112

0,00 -14,17 -8,70 -11,76 -39,70 -28,24 5,51 38,50 45,42 37,93 0,00 -78,50 180,00 -25,37 -26,94 -67,69 -88,89 9,66 0,00 -83,33 -50,00 0,55 -52,86 5,99

0,107 170,000 115,000 2,800 0,660 0,001 0,700 1,580 0,190 1,200 5,780

-64,33 -62,22 248,48 0,00

0,660

0,1

126

0,00 -99,78 593,07 0,00 -65,45 -40,00 44,50

PBGS

0,638

4,25

TRG OBVEZNIC - instrumenti denarnega trga - komercialni zapisi Kom. zapis Mercator 2. izd. Kom. zapis Mercator 3. izd. Kom. zapis Petrol 2. izd.

MEL04 MEL05 PEK02

N N N

98,750 98,360

TRG OBVEZNIC - obveznice Slov. odškod. družba 2. izd.

SOS2E

101,580

-0,03 101,660 101,520

29,3

1.244

1,07

Op.: obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji kotirajo v odstotkih od nominalne vrednosti brez pripisanih obresti; delnice kotirajo v evrih; uradni enotni tečaj je izračunan na podlagi ponderirane aritmetične sredine; A - aplikacija; B - sveženj; AB - apikacije in svežnji; BA - svežnji kot aplikacije; Z - začasna prekinitev trgovanja; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja. Način trgovanja: N - neprekinjeno trgovanje; A - avkcijsko trgovanje. Ljubljanska borza objavlja podrobnejše podatke na spletni strani http:..www.ljse.si. Obvestila javnih družb, ki obveščajo javnost na elektronski način skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, so javnosti vsak dan dostopna na spletnem naslovu: http:..seonet.ljse.si. V SBITOP so vključene naslednje delnice: GRVG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, SAVA, TLSG in ZVTG. V SBI20 so vključene naslednje delnice: AELG, GRVG, HDOG, IEKG, ITBG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, POSR, SAVA, TLSG in ZVTG. Zaključni tečaj - enotni tečaj zadnjega sklenjenega posla v dnevu, pri čemer se tečaj prijavljenega posla s svežnjem ne upošteva. V primeru, da v tekočem dnevu z vrednostnim papirjem ni bil sklenjen noben posel, se zaključni tečaj ne prikaže. Vir: Ljubljanska borza

Vsako jutro se združi Balkan. Informacije za boljše poslovanje v balkanski regiji vam vsak dan v tednu že zjutraj pošljemo na vaš elektronski naslov ali pa jih prebirajte na spletni strani

www.biznis-plus.com.

Naročila in več informacij: narocnine@finance.si

Izkoristite

brezplačno obdobje!

38,38 4,14 3,72 38,45 45,56 10,42 11,85 3,85 7,74 0,33 4,34 3,26 1,00 5,40 0,59 0,62 0,95 4,74 4,75 5,09 44,90 33,41 1,07 38,98 1,91 1,02 0,98 1,11 1,62 9,28 48,24 1,18 10,34 7,68 6,83 4,50 5,71 3,04 5,78 5,65 7,84 9,75 2,90 0,50 11,19 5,57

prejšnji obr. dan obr. dan obr. dan obr. dan pred 12 m pred 36 m pred 60 m -0,12 0,19 -0,55 0,72 0,00 0,26 0,12 0,10 0,02 0,12 0,10 0,03 -0,03 -0,34 0,61 0,02 -0,44 0,32 0,52 0,27 -0,81 -0,28 0,06 -0,09 0,02 0,00 0,15 0,83 0,66 0,40 0,22 0,79 -0,13 -0,09 -0,04 -0,12 0,34 0,06 -0,39 0,13 -0,91 0,42 -0,06 -0,08 0,07 0,20

14,83 11,49 14,94 16,58 1,94 9,18 11,60 8,86 5,65 10,39 8,47 11,70 NP 9,31 -0,50 9,62 -2,11 -3,58 1,04 1,80 -12,20 12,05 14,48 7,91 30,39 1,20 14,80 18,77 10,98 10,61 49,69 7,25 4,81 20,61 5,00 -0,19 10,86 9,22 14,63 12,30 -12,20 7,74 1,06 4,35 12,29 9,58

INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF

Infond €uropa** Infond Bond** Infond BRIC** Infond Delniški** Infond Dynamic** Infond Energy** Infond Frontier** Infond Global** Infond Hrast** Infond Life** Infond PanAmerica** Krekov Globalni** Krekov Klas Družbeno odgovorni** Krekov Most Novi trgi** Krekov Nano&Tech** Krekov Sidro Obvezniški** Krekov Skala Uravnoteženi** Probanka Agriculture - delniški** Probanka Alfa - uravnoteženi** Probanka Beta - delniški** Probanka Biotech - delniški** Probanka Gama - obvezniški** Probanka Globalni naložbeni sklad Probanka Novi trgi - delniški** Probanka Sigma - sklad absolutnega donosa** Probanka Uranium - delniški**

.sm www

k.si w.sm

si ww

.smk.

www

3,85 13,49 19,14 2,01 4,26 12,37 13,57 8,53 29,16 15,58 11,33 7,07 19,83 25,08 16,35 23,85 60,68 0,92 55,73 6,67 1,72 4,42 0,67 4,67 8,19 0,45

0,21 0,00 -0,10 0,18 0,38 0,36 -0,31 0,42 0,17 0,28 0,16 0,23 0,19 -0,33 0,70 -0,08 0,53 0,02 0,09 0,16 0,75 -0,01 0,31 -0,34 -0,05 -0,24

13,28 9,14 6,09 7,86 10,40 1,89 12,27 2,14 3,12 22,73 11,90 13,59 12,70 12,25 24,09 5,97 10,34 -1,15 4,22 12,18 48,18 3,92 3,74 6,39 -8,14 -10,30

-3,26 NP 1,75 -4,35 -11,38 -0,67 NP -17,04 -6,53 38,88 20,32 NP 9,82 14,91 18,92 9,22 -2,51 5,89 11,04 26,27 85,38 1,75 -4,67 12,00 -19,66 -28,93

-41,74 NP -25,37 -40,51 NP -31,85 NP NP -34,00 32,28 1,02 NP -25,22 -13,56 -14,62 19,26 -31,46 NP -8,06 -13,70 NP 1,62 -30,86 -17,46 NP NP

POLNOLETNOST

bomo praznovali

21. in 22. maja 2013!

KD Balkan KD Bond KD Delniški Dohodkovni KD EM Infrastruktura in gradbeništvo KD Finance KD Galileo KD Indija - Kitajska KD Latinska Amerika KD MM KD Nova Energija KD Novi trgi KD Prvi Izbor KD Rastko KD Severna Amerika KD Surovine in energija KD Tehnologija KD Vitalnost KD Vzhodna Evropa NFD 1 NFD Azija/Oceanija NFD Energija NFD Evro/Amerika NFD Finance NFD IT NFD Novi trgi NFD Obvezniški NFD Zdravstvo Azija delniški Dinamični razviti trgi delniški Farmacija in zdravstvo delniški Globalni delniški Globalni uravnoteženi Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški Naravni viri delniški Nova Evropa uravnoteženi Podjetniške obveznice EUR Razvita Evropa delniški Slovenija delniški Svetovni razviti trgi delniški Visoka tehnologija delniški Visoko rastoča gospodarstva delniški Zahodni Balkan delniški Perspektiva: BalkanStox Perspektiva: EmergingStox Perspektiva: EurAsiaStox Perspektiva: ResourceStox Perspektiva: SpecialOpportunities Perspektiva: WorldMix Perspektiva: WorldStox PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov PSP OPTIMA - mešani sklad, sklad skladov PSP PIKA - mešani sklad razvitih trgov PSP ŽIVA - delniški sklad

1,77 14,72 5,81 1,41 0,81 7,82 1,44 1,39 52,52 0,38 5,35 5,42 16,37 3,92 4,56 6,17 1,28 1,24 0,68 4,10 2,85 4,83 1,87 4,07 4,79 4,72 3,53 11,19 5,25 4,78 15,02 5,26 3,34 4,50 20,08 5,75 4,36 2,03 4,84 4,71 5,52 1,16 8,62 8,91 6,17 7,14 4,56 2,03 7,54 1,44 4,37 24,32 14,54

0,40 0,23 0,60 -0,34 -0,02 0,30 -0,69 0,39 0,00 0,32 -0,21 0,15 0,40 0,03 0,20 0,44 0,00 0,31 0,55 -0,58 0,41 0,30 0,05 0,39 0,25 0,16 0,30 -0,26 0,11 0,21 0,05 0,08 0,80 0,09 0,37 -0,02 0,47 1,02 0,26 0,27 -0,29 0,31 0,50 0,07 -0,11 -0,03 0,02 -0,06 -0,11 0,21 0,19 0,15 0,41

-2,67 11,56 7,45 20,29 23,65 10,05 21,89 1,58 2,26 -9,42 13,75 14,32 10,54 15,87 5,28 17,01 24,46 18,48 1,95 10,50 -4,42 13,30 17,11 5,25 13,01 11,57 18,74 14,69 18,37 25,71 14,25 11,04 16,46 -1,67 5,90 9,32 16,70 5,10 13,97 18,38 13,60 -1,43 7,28 0,19 4,04 -3,86 0,39 -15,58 8,86 10,07 12,31 4,25 6,95

-33,00 12,09 NP 29,20 4,75 -10,22 13,10 3,02 6,25 -51,64 12,03 14,88 -18,58 30,03 14,64 40,03 38,47 15,70 NP 11,48 -6,19 29,51 -13,44 27,57 14,38 0,62 23,98 12,38 31,82 34,40 17,09 12,34 -4,18 0,63 -2,03 14,83 11,65 -41,65 19,01 34,32 5,94 -32,49 -27,71 -8,48 -4,66 -9,78 -3,55 -20,88 4,97 3,70 16,10 -1,48 11,29

-76,82 12,14 NP NP NP -54,57 NP NP 13,13 -73,72 -12,44 -13,87 -61,95 6,61 -19,05 19,09 25,91 NP NP -9,76 -41,46 -12,90 -50,33 -8,60 -13,00 11,94 -8,89 NP -0,30 18,13 NP -1,07 -41,35 -22,47 -20,16 27,57 -20,24 -77,69 -10,27 9,77 -3,42 -73,59 NP -28,26 -41,00 NP -53,72 -34,98 -29,16 -34,87 -9,46 1,88 -14,41

TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS

Triglav Azija Triglav Balkan Triglav EM Bond Triglav EM Potrošne dobrine Triglav Energija Triglav Evropa Triglav Hitro rastoča podjetja Triglav Money Market EUR Triglav Obvezniški Triglav Rastoči trgi Triglav Renta Triglav Severna Amerika Triglav Steber Global Triglav Surovine in materiali Triglav Svetovni razviti trgi Triglav Top Brands Triglav Zdravje in farmacija

11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12

3,77 2,83 10,91 12,00 10,39 4,98 4,46 10,02 5,12 4,81 10,80 3,73 15,90 10,48 4,07 10,08 12,47

-0,59 0,40 -0,13 -0,19 -0,03 0,15 0,28 0,01 -0,02 -0,25 0,07 0,13 0,18 0,07 0,12 0,13 0,38

12,86 14,84 10,90 15,07 -1,37 11,80 13,89 NP 7,32 12,40 7,12 13,20 7,54 2,02 14,60 NP 20,52

12,72 -22,68 NP NP NP 8,00 41,70 NP 6,24 15,42 -0,38 22,26 -10,74 NP 23,56 NP NP

-29,91 -61,75 NP NP NP -12,66 -11,44 NP 6,33 -19,66 -25,23 -12,32 -43,07 NP -10,74 NP NP

Op.: Za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo družbe za upravljanje; * - za preračun vrednosti VEP iz SIT v EUR je uporabljen tečaj zamenjave (1 EUR = 239,640 SIT); ** - zaustavitev trgovanja od 10. 12. do vključno 17. 12. 2012 zaradi preoblikovanja; Vir: družbe za upravljanje

Ocene z zvezdicami za eno in petletno upravljanje vzajemnih skladov po oceni revije Moje finance so objavljene na spletnem portalu www. finance.si.skladi. Gre za ocene, ki temeljijo na preteklih trendih, kar pa ni zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Vsak vlagatelj je sam odgovoren za svoje naložbene odločitve, zato revija Moje finance oziroma Časnik Finance za to ne prevzemata odgovornosti.

Legenda kratic družb za upravljanje (DZU) v tečajnicah skladov

Objavite kadrovski oglas v časniku Finance

NP -47,49 -13,64 -21,52 10,03 -42,32 NP -26,50 16,67 -22,85 -17,32 -8,62 NP -29,82 -75,00 16,12 -35,38 -22,01 -30,99 -34,72 1,91 -26,38 NP -40,66 NP NP -52,99 -5,43 -36,83 NP -7,29 -7,75 NP -2,42 -29,12 -37,36 -4,75 -54,32 -11,64 -27,71 NP NP -44,42 14,41 NP -53,81

KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS NFD NFD NFD NFD NFD NFD NFD NFD NFD NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB PER PER PER PER PER PER PER PSP PSP PSP PSP

DOMAČI UPRAVLJAVCI

Iščete profil našega bralca?

NP -4,93 12,96 24,58 4,59 -3,98 -10,06 1,96 8,44 8,14 5,98 20,18 NP 6,48 -34,22 13,27 -9,63 11,36 2,21 8,47 4,43 12,07 NP -7,00 41,30 NP 4,16 29,50 -7,49 NP 51,00 11,26 NP 41,36 15,67 -7,74 3,15 -14,59 42,19 7,72 NP NP -20,27 6,79 NP -17,60

trgovina@finance.si http://trgovina.finance.si

ww k.si w

TRG STRUKTURIRANIH PRODUKTOV - investicijski kuponi Probanka Glob. naložbeni skl.

ABANKA SKLADI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD, delniški podsklad ABANKA SKLADI AKTIVNI, delniški globalni podsklad ABANKA SKLADI AZIJA, delniški podsklad ABANKA SKLADI BALTINORD, delniški podsklad ABANKA SKLADI DENARNI EURO, podsklad denarnega trga ABANKA SKLADI EVROPA, delniški podsklad ABANKA SKLADI EVROPSKI TRGI V RAZVOJU, delniški podsklad ABANKA SKLADI FLEKSIBILNI, mešani podsklad ABANKA SKLADI OBVEZNIŠKI, splošni obvezniški podsklad ABANKA SKLADI SVETOVNI, delniški globalni podsklad ABANKA SKLADI URAVNOTEŽENI RAZVITI TRGI, mešani podsklad ABANKA SKLADI ZDA, delniški podsklad ALTA ABS ALTA Asia ALTA Balkan ALTA Bond ALTA BrazilRussiaIndiaChina ALTA Energy ALTA Europe ALTA Global ALTA Gold ALTA Goods ALTA High Yield Bond ALTA India ALTA Komet ALTA Money Market ALTA New Europe ALTA Pharma-Tech ALTA Primus ALTA Senior ALTA Turkey ALTA USA Ilirika Amerika delniški Ilirika Azija delniški Ilirika BrazilijaRusijaIndijaKitajska delniški Ilirika Energija delniški Ilirika Farmacija delniški Ilirika Finance delniški Ilirika Gazela delniški Ilirika Globalni sklad skladov Ilirika Gold delniški Ilirika Latina delniški Ilirika Modra kombinacija mešani Ilirika Obvezniški Ilirika Prehrana delniški Ilirika Vzhodna Evropa delniški

* sprememba VEP v odstotkih glede na:

® Knjige založbe Časnika Finance

TRG DELNIC - Vstopna kotacija Agrogorica Alpetour potov. agencija Cetis Cinkarna Celje Datalab tehnologije Grand hotel Union GEA tovarna olja Helios Elmo Ljubljana Inles Ribnica Intertrade ITA Javor Pivka Juteks Žalec KD Group KD Group KS Naložbe Maksima Holding Melamin Modra linija Holding Mercata M1 Nama Ljubljana NFD Holding Plama-Pur Podgrad Prva Group Zdravilišče Rogaška Zdravilišče Rogaška Sivent KD Slovenijales ALTA Skupina Hram Holding Tekstina Ajdovščina PSZ Triglav naložbe, d. d. Vipa Holding Velana Terme Dobrna

VEP - vrednost obračunski enote dan premoženja

ABA - ABANKA SKLADI, d.o.o. ALTA - ALTA Skladi, d.d. ILR - Ilirika DZU, d.o.o. INF - Infond, d.o.o. KDS - KD Skladi, d.o.o. NFD - NFD, d.o.o.

NLB - NLB Skladi, d.o.o. PER - Perspektiva DZU, d.o.o. PSP - Primorski skladi, d.d. TS - Triglav Skladi, d.o.o.

TUJI UPRAVLJAVCI

AGI - Allianz AMF - Amundi Fund EEF - Eurizon EasyFund

ERS - Erste Sparinvest FPT - Fund Partners FTI - Franklin Templeton IF HYP - Hypo KAG KDI - KD Investm. spra. spol. PFA - Pioneer Funds Austria PU - Pioneer Funds RCM - Raiffeisen

▶ TEČAJNICA VZAJEMNIH SKLADOV TUJIH UPRAVLJAVCEV DZU

sklad

* sprememba VEP v odstotkih glede na:

obračunski dan

VEP - vrednost enote premoženja

prejšnji obr. dan

obr. dan pred 12 m

obr. dan pred 36 m

obr. dan pred 60 m

valuta

PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF

America Stock Austria Stock Central Europe Bond Eastern Europe Stock Energy Stock Euro Corporate Bond Euro Government Bond Europa Real Gold Stock Guarantee Basket 2013 Select Europe Stock Asia (Ex Japan) Equity China Equity Emerg. EU and Mediterranean Equity Emerging Markets Bond Emerging Markets Equity Euro Bond Euro Short-Term Euro Strategic Bond European Potential Global Balanced Global Select Top European Players US Pioneer Fund

8,46 66,77 24,84 171,57 8,59 143,11 14,39 9,12 33,46 114,41 106,81 6,05 9,00 18,11 11,65 7,18 8,74 6,34 84,98 94,85 74,30 55,61 5,74 4,57

0,00 0,18 0,40 0,85 0,35 -0,10 -0,42 0,00 1,30 -0,08 0,15 -0,82 -0,55 0,17 -0,43 -0,28 0,23 0,00 0,15 0,30 -0,17 0,02 0,00 0,00

7,63 30,79 21,23 24,86 2,02 11,94 13,04 29,91 -16,70 3,32 21,42 8,62 19,05 24,64 20,85 5,90 12,77 3,09 12,75 29,61 8,67 14,35 24,78 12,29

16,05 17,10 27,38 30,24 -0,23 18,41 15,68 31,60 5,32 3,04 22,69 6,51 9,76 21,87 59,81 5,90 17,32 4,45 36,45 45,07 25,83 22,84 30,16 34,02

NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP

USD EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR

HYP RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM AGI AGI AGI AGI AGI AGI AGI AGI AGI

Hypo SEE Opportunities A. R. Global Balanced Active Commodities Emerging Markets Aktien Energie Aktien Eurasien Aktien Euro Corporates EuroShortTerm Rent Europa Aktien Europa SmallCap EuroPlus Rent Global Aktien Global Mix Global Rent Health Care Aktien Infrastruktur Aktien Osteuropa Aktien Osteuropa Rent Pazifik Aktien Raiffeisenfonds Konservativ Russland Aktien TopDividende Aktien TopSelection Garantiefonds US Aktien Allianz RCM Global Equity Allianz PIMCO Euro Bond Allianz RCM EU Equity Growth Allianz RCM Global Eco Trends Allianz RCM Growing Markets Protect Allianz RCM Enhanced Short Term Euro Allianz RCM BRIC Equity Allianz RCM Global Agricultural Trends Allianz RCM Oriental Income

10. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12

47,53 97,92 96,24 237,68 154,59 189,33 176,43 105,54 159,88 168,67 13,06 178,87 838,61 93,00 106,57 123,31 309,85 258,38 107,72 111,00 77,77 101,84 110,60 92,79 6,74 14,00 160,12 60,40 95,69 108,44 77,93 102,07 87,26

0,47 0,11 -0,46 0,52 0,31 0,41 -0,14 -0,02 -0,04 -0,35 -0,15 0,32 0,16 -0,03 0,46 0,26 0,85 0,38 0,11 0,06 0,57 0,30 0,01 0,18 0,30 -0,07 1,03 0,45 0,05 0,01 -0,56 0,21 0,16

-3,77 -0,20 -4,40 15,72 0,21 18,34 11,41 3,07 14,71 19,40 10,68 16,42 11,42 8,53 22,13 12,50 24,56 20,78 13,22 10,55 13,07 14,35 0,81 18,60 20,36 15,32 32,04 9,90 -3,87 1,86 7,19 16,13 7,73

NP 2,39 NP 24,19 13,15 27,50 19,26 6,40 9,21 17,65 18,62 37,35 24,99 24,80 42,55 12,96 28,89 27,46 32,61 NP 31,77 16,02 4,96 46,36 9,95 6,93 18,91 -2,01 -2,24 1,19 -1,08 11,68 2,04

NP -1,17 NP 11,42 -26,72 -19,35 35,99 14,72 -28,25 -24,89 27,41 -9,46 16,54 40,21 20,79 NP -27,88 32,58 -9,36 NP NP -21,29 4,05 6,58 NP NP NP NP NP NP NP NP NP

EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR USD

www.finance-akademija.si E-izobraževanja - Knjigarna - Video posnetki - Fotogalerije - Članki - Blogi - E-izobraževanja ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI KDI KDI AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF FPT FPT

Bond Brik Corporate Bond Danubia Bond Emerging-Markets Bond Euro-Corporate Bond Europe Bond Europe-High Yield Cash Emerging-Markets Stock Adriatic Stock America Stock Asia Infrastructure Stock Asia-Pacific Property Stock Brick Stock Commodities Stock Europe-Active Stock Europe-Emerging Stock Istanbul Stock Japan Stock New Consumer Top-Fonds I »Der Stabile« Top-Fonds II »Der Flexible« Equity Euro LTE R Bond EUR Short Term LTE R Bond EUR Medium Term LTE R Bond EUR Long Term LTE R Equity Europe LTE R Equity Europe LTE RH Equity Pharma LTE R Equity Pharma LTE RH Equity Nord America LTE R Equity Nord America LTE RH Equity High Tech LTE R Equity High Tech LTE RH Equity Industrials LTE R Equity Industrials LTE RH Equity Latin America LTE R Equity Financial LTE R Equity Financial LTE RH Equity China LTE R Equity Energy & Materials LTE R Equity Energy & Materials LTE RH Equity Japan LTE R Equity Japan LTE RH Treasury USD R Equity Oceania LTE R Equity Oceania LTE RH Equity Em. Mark. EU, Mid. East & Af. LTE R Equity Emerging Markets Asia LTE R Equity Small Cap Europe R Equity Telecommunication LTE R Equity Telecommunication LTE RH Cash EUR R Manager Selection Fund MS10 R Manager Selection Fund MS20 R Manager Selection Fund MS40 R Manager Selection Fund MS70 R Global Real Estate Fund - acc EUR H1 A Global Real Estate Fund - acc EUR H1 N India Fund - acc A India Fund - acc N Japan Fund - acc A Japan Fund - acc N US Opportunities Fund - acc A US Opportunities Fund - acc - H1 A US Opportunities Fund - acc N Mutual European Fund - acc A Mutual European Fund - acc N Asian Growth Fund - acc A Asian Growth Fund - acc - H1 A Asian Growth Fund - acc N BRIC Fund - acc A BRIC Fund - acc - H1 A BRIC Fund - acc N Emerging Markets Fund N Global Total Return Fund - acc A Global Total Return Fund - acc - H1 A Global Total Return Fund - acc N Global Total Return Fund - acc - H1 N Growth Fund - acc A Growth Fund - acc N KD Prosperita, IAD KD Russia, IAD Bond Euro Corporate Bond Euro High Yield Bond Euro Inflation Bond Europe Bond Global Bond US Oppotunistic Core Plus Cash Euro Cash USD Equity Emerging Europe Equity Emerging World Equity Euro Select Equity Euroland Small Cap Equity Europe Restructuring Equity Europe Select Equity Global Alpha Equity Global Gold Mines Equity Global Luxury and Lifestyle Equity Global Resources Equity Greater China Equity India Select Equity Japan Target Equity Japan Value Equity Latin America Equity US Concentrated Core Equity US Growth Equity US Relative Value Index Equity Euro Index Equity North America Index Equity Pacific NLB Skl. - Garantir. skl. Evropa 1 (*) NLB Skl. - Garantir. skl. Azija 1 (*)

11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 11. 12. 12 11. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 11. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 10. 12. 12 30. 11. 12 30. 11. 12

167,95 149,99 185,08 167,66 138,24 150,79 127,51 3,35 196,91 6,72 89,51 98,61 107,86 121,25 114,78 445,60 60,16 100,66 103,15 95,56 78,09 139,87 317,61 183,02 89,93 87,52 84,32 88,48 72,56 99,98 59,13 60,48 151,49 149,72 362,26 48,44 45,45 88,99 137,91 127,85 52,13 57,64 98,89 206,04 148,70 166,58 155,73 426,76 55,26 54,47 113,32 127,10 124,09 112,48 109,23 12,85 12,64 22,13 21,06 4,22 3,83 5,98 5,41 12,42 18,12 15,45 26,32 23,23 36,48 14,25 10,04 13,75 15,32 21,58 20,12 20,21 18,80 10,99 9,97 0,02 0,02 16,97 17,10 136,25 160,00 25,27 110,42 100,95 100,59 29,88 93,35 127,38 102,23 67,43 142,39 85,37 75,41 108,35 73,42 508,60 121,72 9.762,87 5.934,00 599,96 112,34 89,96 107,94 98,73 130,62 146,94 100,20 117,26

0,29 0,13 0,15 -0,14 -0,25 -0,17 0,02 0,30 0,10 -0,15 0,48 0,53 0,35 0,20 0,81 0,68 -0,08 0,26 0,08 0,09 -0,17 -0,20 -0,25 -0,59 0,17 0,03 0,49 0,43 0,12 0,09 0,37 0,35 0,18 0,14 0,96 -0,25 -0,31 -0,73 0,36 0,26 -0,93 -0,29 0,01 -0,25 0,18 0,60 -0,22 -0,26 -0,09 -0,16 -0,07 -0,18 -0,18 -0,10 -0,03 0,16 0,16 -0,36 -0,38 -0,24 -0,26 0,00 0,00 -0,08 0,00 0,06 0,11 0,17 0,08 0,49 0,60 0,44 1,12 0,00 0,05 -0,05 0,05 -0,09 -0,10 0,08 0,74 -0,18 -0,18 -1,33 -0,40 -0,20 0,06 0,00 0,00 0,71 0,37 -0,33 -0,42 0,12 -0,04 0,39 0,94 -0,15 0,45 0,09 -0,10 -0,11 -0,39 1,22 0,00 0,32 0,09 -0,18 0,11 -0,68 -0,01 3,99

19,44 16,16 16,00 13,23 9,60 19,99 6,95 -2,62 15,56 3,70 38,32 3,78 6,88 18,92 14,62 52,38 -1,57 20,13 8,81 11,61 14,92 4,62 8,89 15,92 17,07 13,15 23,73 19,33 15,54 10,03 9,40 4,58 14,80 10,99 1,56 24,81 18,51 16,68 3,62 -1,87 0,91 2,43 2,92 21,31 11,85 13,61 15,47 21,22 8,33 4,51 1,97 11,21 11,41 11,88 14,25 22,38 21,66 17,65 16,74 6,03 5,22 8,14 3,24 7,25 18,66 17,85 12,24 7,20 11,66 3,34 -1,08 2,84 10,22 21,58 16,84 20,66 16,05 20,77 19,83 6,62 7,96 13,51 21,19 9,76 16,67 19,20 9,26 0,55 0,48 16,22 8,55 16,32 27,77 17,62 19,20 3,49 -20,61 17,98 -9,79 17,04 12,72 6,77 10,48 0,15 10,45 -0,87 16,25 17,66 13,98 11,54 2,35 7,74

29,63 39,94 38,16 18,87 15,42 33,22 8,74 -26,37 36,80 0,75 40,30 0,75 14,68 24,49 20,96 46,59 6,91 34,97 11,73 15,33 0,03 2,13 7,77 14,84 17,08 6,60 43,06 23,75 40,84 20,07 31,02 11,09 37,67 17,20 6,20 14,14 -4,30 5,25 19,86 1,03 4,83 -18,16 11,90 36,12 -0,07 25,36 22,08 24,20 25,02 10,64 2,27 13,04 14,51 14,73 23,52 NP NP 23,36 20,62 15,30 12,65 46,93 27,90 43,58 23,52 20,80 47,53 26,46 45,28 -0,49 -15,70 -1,93 23,15 55,59 36,04 52,30 33,62 34,19 31,18 -4,98 11,15 15,84 31,84 5,63 14,19 7,49 23,30 0,62 0,33 18,85 2,07 3,50 26,22 11,68 16,24 -2,66 -12,09 60,29 -4,86 5,46 -7,02 -5,35 -2,72 -6,69 34,06 19,18 28,20 6,55 NP 24,61 0,40 -9,81

NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP -35,99 11,78 20,70 30,50 -22,34 -24,79 21,01 3,47 3,42 -14,21 1,91 -18,31 -6,98 -24,80 -5,52 -40,20 -51,06 -22,42 -11,82 -26,00 -27,84 -56,25 12,70 5,13 -25,34 -19,12 -13,14 -13,48 -8,95 -19,58 7,05 22,04 17,69 5,66 0,09 NP NP -2,12 -5,77 -33,54 -35,95 15,67 -1,46 11,29 -11,52 -14,74 13,69 -5,80 10,85 -30,86 -44,25 -32,56 -6,64 98,35 71,09 91,38 65,64 -6,71 -10,18 -53,13 -40,20 NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP -6,35 -24,07

EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR USD USD EUR USD EUR USD EUR EUR EUR EUR USD USD USD USD USD USD JPY JPY USD USD USD USD EUR USD EUR EUR USD

Op.: za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo upravljavci. Skladi, navedeni v tečajnici, imajo dovoljenje ATVP za trženje v Sloveniji. R - kategorija točk VS z valutnim tveganjem; RH - kategorija točk VS brez valutnega tveganja; * - objavljena je vrednost delnice, izračunava se dvakrat mesečno; ** - v likvidaciji; Viri: PFA, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen, Banka Koper, KD BPD, d. o. o., SGAM Fund, NLB - Skladi;

Octavia gre med poslovneže Češka Škoda v lasti Volkswagna je predstavila novo generacijo kombilimuzine octavia. Zasnovana je na novi modularni osnovi MQB, tehnično in cenovno sodi v kompaktni razred, po vseh drugih merilih pa v poslovnega. Čehinja se je v dolžino raztegnila do 4,66 metra, v kabini pa blesti z večjimi merami v vseh smereh – po dolžini je kabina z 1,78 metra največja v kompaktnem razredu. Kljub dodatnim centimetrom je octavia do 103 kilograme lažja od predhodnice, motorji pa so varčnejši – različica greenline 1,6 TDI z 81 kilovati porabi le 3,4 litra. Nova octavia bo pri nas marca prihodnje leto, cene pa naj bi ostale na ravni predhodnice. M. M.

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

MOJ AVTO

[ OKROGLA

MIZA O IZRABLJENIH VOZILIH ] Slovenci na leto »izrabim

le približno petina jih gre v obdelavo in razgradnjo, druge pogoltne sivi trg

Odsluženi avti izgin Evropa grozi s kazni Miloš Milač

milos.milac@finance.si

Letno pri nas na sivi trg izgine polovica vseh izrabljenih vozil, to je približno 30 tisoč. Le deset tisoč jih konča v uradnih centrih za razgradnjo, so povedali udeleženci okrogle mize o tej tematiki. Evropa bo že leta 2015 pisala kazni državam, ki bodo reciklirale manj od 95 odstotkov vseh izrabljenih vozil.

Slovenija se že leta ukvarja s problematiko izrabljenih vozil, ta pa se, kot kaže, še poglablja. Še leta 2009 je na sivem trgu izginilo 23 tisoč izrabljenih vozil, smo pisali v prilogi P & P Okolje in energija.

Vse več izginulih vozil

Lani je ta številka zrasla že na 30 tisoč, je na okrogli mizi povedal Franci Lenart, direktor družbe Ekomobil, odgovorne za zbiranje, odvoz in ravnanje z nevarnimi odpadki. Ekomobil je nosilec projekta, izvajajo pa ga trije obrati za obdelavo vozil (Avtotransporti Kastelec, Karbon in Saubermacher Slovenija), ki so tudi lastniki Ekomobila, dva obrata za nadaljnjo obdelavo oziroma drobljenje (drobilnik Dinos Naklo in drobilnik Odpad Pivka) ter 47 zbiralnih mest po Sloveniji.

V razgradnjo le deset tisoč vozil

UREDNIK

Miloš Milač milos.milac@finance.si

Lenart pravi, da v Sloveniji letno izrabimo med 50 in 60 tisoč motornih vozil, ki pomenijo resno okoljsko nevarnost, saj se na sivem trgu skrije okoli 30 tisoč izrabljenih motornih vozil na leto, za katere nihče ne ve, kam izginejo. V razgradnji namreč konča le malo avtomobilov, okoli deset tisoč, saj lastniki večino izrabljenih vozil prodajo avtomobilskim

odpadom, zbiralcem surovin ali kupcem v tujini.

Prostor za zlorabe pušča izjava o lokaciji

Lenart največjo težavo vidi v izjavi o lokaciji, ki zadnjemu lastniku avta omogoča odjavo vozila s pomočjo informacije o lokaciji avta. »Pogosto se dogaja, da vozilo preda, odda ali proda nelegalnim avtoodpadom in tistim, ki se ukvarjajo z zbiranjem sekundarnih surovin. Preprosto potem ta

vozila ne končajo v obratih za obdelavo in hkrati s tem tudi niso izpolnjeni vsi okoljski standardi iz uredbe in direktive, pa tudi okoljski cilji nisi doseženi,« pojasnjuje Lenart.

Na občino po izjavo, k ciganu po 50 evrov

Dinosu, ki obdeluje in drobi dele izrabljenih vozil, zato primanjkuje surovin na domačem trgu. »Posledica je negativno poslovanje podjetja, pravi Gregor Turk iz

Dinosa in nazorno pojasnjuje položaj na trgu: »Če greš k nekomu, ki odjavlja vozila, ti pod nos potisne izjavo o lokaciji, oseba na okencu ti niti ne pojasni, za kaj gre, ti nekaj podpišeš, dobiš vse dokumente in si zadovoljen. Na koncu se mimo tvoje hiše pripelje cigan, ki vidi parkiran avto in ti zanj ponudi 50 evrov. Z denarjem si zadovoljen in mu ga daš. Iluzorno je pričakovati, da bodo inšpektorji nadzorovali

50 tisoč ljudi, pisali kazni, se ukvarjali z izvršbami. Sistem mora biti avtomatizem!«

Tudi EU ima to težavo, se rešujejo na ministrstvu

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje podajajo žogico drugim ministrstvom. Peter Tomše z ministrstva ob tem poudarja, da gre za evropsko težavo, saj je v članicah EU leta 2009 neznano kam izginilo 3,6 milijona dotrajanih vozil.

Slovenski Fiat brez ugodnosti za lastnike volkswagnov

Trojka coupe je postala štirica BMW gre pri poimenovanju prestižnejših različic serije tri po poti audija. Nova serija tri coupe bo tako dobila oznako serija 4, ali bo to pomenilo tudi večji cenovni skok, pa še ni jasno. Novi coupe, zdaj le v konceptni obliki, prinaša večjo dolžino 4,64 metra, osnovne poteze serije tri, a v podrobnostih precej bolj agresivno in športno obliko. Tehnika še ni znana, vendar ni težko uganiti, da bodo štirico poganjali enaki motorji kot trojko. Seveda bo štirica prihodnje leto prinesla tudi M4 s trilitrskim biturbom in močjo okoli 330 kilovatov. M. M.

Ob srditem boju za kupce na slovenskem avtomobilskem trgu se zdi, da so distributerji porabili vse strelivo, nato pa prebereš, da Fiat v Severni Ameriki le lastnikom volkswagnov daje dodatnih 770 evrov popusta. »Ne,« je bil odgovor direktorja Avto Triglava Damijana Vuka na vprašanje, ali kaj podobnega pripravljajo tudi pri nas. Vuk se je nato razpisal, da se v ZDA pospeševanja prodaje lotevajo precej drugače kot v našem prostoru: »Lahko rečem, da tudi tu velja: drugi kraji – drugi običaji oziroma druge poslovne prakse.« M. M.

mo« med 50 in 60 tisoč avtov;

Škoda se z novim modelom rapid bojuje v dveh cenovnih razredih, cene segajo od 12 tisoč do 19.250 evrov Miloš Milač

milos.milac@finance.si

tisoč oziroma približno petina vseh izrabljenih vozil na slovenskih cestah konča v pooblaščenih centrih za razgradnjo vozil.

20 95%

kilogramov nevarnih snovi je v vsakem izrabljenem vozilu.

izrabljenih vozil bo leta 2015 treba reciklirati, je uredba EU. Zdaj jih v reciklažo dobimo manj kot petino in predelamo 85 odstotkov sestavnih delov.

 Pooblaščeni centri za razgradnjo izrabljenih vozil dobijo deset tisoč oziroma slabo petino izrabljenih avtov na leto. Drugi se znajdejo na sivem trgu, ostajajo na parkiriščih, potujejo kot rabljeni v Avstrijo in na koncu uidejo reciklaži, ki bi okolja obvarovala nevarnih snovi iz odsluženih vozil.

Avti čez meje, izjave o lokaciji poneverjene

Maja Miklavčič z inšpekcije za okolje in naravo pa ugotavlja, da slovenski avtoodpadi izrabljena vozila prodajajo v Avstrijo kot rabljena. »Skupaj jih gre v tujino kar 20 tisoč na leto, izjave o lokaciji vozil pa se množijo v nedogled, kar 150 tisoč na leto jih je, kar pomeni, da je večina ponarejena,« dodaja Miklavčičeva.

Rešitev je lahko dajatev na posest

Mirko Fifolt iz sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije meni, da bi problematiko izginjajočih izrabljenih vozil rešili z letno dajatvijo tudi na odjavljena vozila, ki so še vedno v lasti fizične osebe, čeprav niso več registrirana v prometu. Podobno so predlagali tudi drugi udeleženci.

Družba Porsche Slovenija je v ponedeljek predstavila novo kombilimuzino rapid, ki ponuja vsestranskost, veliko prostora in dostopno ceno od 12 tisočakov. Prihodnje leto naj bi našla 300 slovenskih kupcev, ob prihodu karavana leta 2014 pa 900.

Na videz štiri, dejansko pet vrat

Rapid ima limuzinsko obliko in kombilimuzinsko zasnovo, saj se zadnja vrata odpirajo skupaj s steklom. Zasnovan je na podaljšani osnovi volkswagna pola, a je kljub temu raztegnjen na 4,48 metra, kar je za 23 centimetrov več od volkswagna golfa. Kljub večjim meram pa osnovne različice rapida nastopajo v nižjem cenovnem razredu.

Njihove prednosti pa so cena, prostorna potniška kabina in 550-litrski prtljažnik ter bogata varnostna oprema, ki pri osnovnem paketu active že ponuja sisteme ABS, ESP in šest varnostnih blazin. Varnost je tudi aktivna, rapid si je prislužil pet zvezdic na trčenjih EuroNCAP. Poleg omenjenega ima osnovni rapid še klimatsko napravo, električni pomik stekel in centralno zaklepanje. Davek za skromno ceno 12 tisočakov pa je 1,2-litrski bencinar s 55 kilovati. Takšna škoda se bo za kupce bojevala s še cenejšima peugeotom 301, chevroletom cruzom, morda

Naslednja številka izide

ŠTEVILKA

11.990  evrov stane osnovna škoda rapid 1.2 s 55 kilovati in opremo active.

še z oplom astro classic, kio rio sedan in drugimi.

Druga vloga boljših rapidov

Kdor hoče več moči in opreme, bo za rapida plačal toliko kot za tekmece iz kompaktnega razreda, denimo aktualno ško-

panoge in posel

Ponudbo izboljšuje lizing

Konkurenčnost rapida pa po drugi strani izboljšuje finančni lizing na šest let z le dvoodstotnim preplačilom, ki prinaša od sedem do 14 odstotkov prihranka v primerjavi s ponudbami lizinga pri drugih znamkah.

Industrija

17. decembra 2012

Kontakt v oglasnem trženju: Klemen Koštrun, tel.: (01) 513 08 26, klemen.kostrun@finance.si

Partnerji priloge:

do octavio, volkswagna golfa, seata leona, forda focusa in druge. Za sodobnejši 1,2-litrski TSI s 77 kilovati in opremo ambition, ki prinaša denimo aluminijasta platišča, potovalni računalnik, radio z MP3 in še kaj, bo namreč odštel že 15.250 evrov. V drugo vlogo se je vživel tudi dizelski motor 1.6 TDI, ki stane najmanj 16.150 evrov oziroma skoraj 19 tisočakov pri opremi elegance.

 Škoda rapid prinaša preprosto obliko in zasnovo, a veliko prostora in ugodno ceno od 12 tisočakov, če niste izbirčni.

Varčuje z močjo, ne varnostjo

www.finance.si/dit

ŠTEVILKE

Škoda je raztegnila pola in dobila avto, večji od golfa. Kupcem ga je ponudila za ceno fabie ali octavie, odvisno, kako izbirčni bodo pri motorju in opremi. Ta kombinatorika naj bi rapidu prinesla 300 slovenskih kupcev.

P&P

Industrija

panoge in posel November 2010, št. 1

nikom uprave Bisola Intervju z Urošem Mercem, predsed slovenskega gospodinjstva Mala elektrarna zadošča za potrebe v evropsko povprečje sodimo ji Pri uporabi robotov v industri v robotizacijo in avtomatizacijo Podjetja povečujejo vlaganja

njajo, imi

Škoda v dveh vlogah in cenovnih razredih

Sončne elektrarne prinašajo velike priložnosti xx

18 MOJ AVTO

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

[ PRVI VTISI] Toyota auris

Bo Toyota spet zanihala navzgor?  Toyota se je sprostila in zrisala bolj privlačnega aurisa, ki je nov v celoti, razen motorjev.

Toyota je bila tepena trikrat

Marko Čopi mojavto@finance.si

Japonska Toyota se je vselej zanašala na trdnost, a njena pot v zadnjih petih letih je vseeno podobna vrtiljaku. Ves čas pa se zdi, da so njeni uspehi in neuspehi močno povezani z modeli. Če je to res, bi moral auris spet prinesti uspeh. Pred letom 2009 je Toyota cvetela, v Sloveniji je imela petodstotni tržni delež, v Evropi je lovila številko milijon prodanih vozil na leto, s katero je krepko presegala petodstotni delež, v svetu pa se je vzpela na prodajni prestol.

V strogo hišo so prišla čustva

Prišel je še nišni GT 86, ki po zapisu tujih medijev

velja za izjemno uživaškega. Za Toyoto – znano po neizrazitih avtih – je to resnično velika pohvala. In prišel je novi auris, ki smo ga pred kratkim zapodili po zavitih cestah portugalske Lizbone. Auris sicer nima nič skupnega z GT 86, a prve preizkusne vožnje so pokazale, da ga bo marca prihodnje leto vredno spet uvrstiti na nakupni seznam, kjer sicer že imamo volkswagna golfa, opla astro, forda focusa, kio ceed in druge.

Auris vabi z obliko in še čim

Razlogov za to je več, vsi po vrsti pa so trdni s tehničnega ali zgolj trženjskega vidika. Avto s klinasto obli-

 Resne linije v kabini so ostale, veliko trde plastike tudi. Bolj dostopna so stikala, sedeži so udobnejši.

ŠTEVILKI

14.900 4,26  evrov bo stal dizelski auris 1.4 D4-D terra. Osnovni bencinar 1,33 bo 1.400 evrov cenejši.

K DO B O VE L I K I MANIPULATOR?

Črt Jakhel: zgodovinske izkušnje tako z diktaturami kot z revolucijami so bolj slabe.

V RAJU NE MORE B I TI D OLGČAS

Bodo hotelirji in denar poteptali krhko lepoto mozambiškega arhipelaga Quirimbas?

SK RB NO VAROVANI RED NEREDA

Zakaj ni mogoče, da bi se Dejan Zavec pred koncem kariere pomeril s Pacquiaom ali Marquezom.

» K AJ PA VI , L AUFARJI«

Slovenci množičneje tečemo na smučeh, ugotovili smo, da moramo narediti nekaj zase.

K AKO MARI JO NO SIJO

Še vedno igrajo dramatične prizore, kako je sveta družina iskala prenočišče v Betlehemu. i www.finance.s

2012, št. 42

Skoraj milijardi je ime

Petek, 30.

novembra

psy konca

2012, št. 43

AFP

Čez 21 dni

Na to avstrijsko deželo Slovence naše vežeta škof krvi in Idrijčanka, vojaNapoleonova ška prijateljica. 16, 17

Zelo nevarna ljubica

Vse leseno, le šivanka je drenova je bila

Vsa Nova gene- generacija ralova slovite avtomobilske življenja športne ikone Ante Gotovina,M5 je hkrati Hrvat številka nežna in ena, je zmes brutalna. 24 pustolovca,

Mišljenje, da doma suha roba in samo v Ribnici je ponjeni okolici, polnoma napačno. 14

Fičo se vrača

legionarja in narodnega junaka. 6

xxxx

Salzburške sreče pod Mozartovim spomenikom

Shutterstock

Jože Ekonomist bi odP. Damijan ki pravil položaj, tron nadomešča razdedinjenega 2, 3 monarha.

AFP

Vojna za predsednikovo senco

Sodobno tovarno v Kragujevcu krasi 350 elegantno premikajočih se robotov ter tekoči trak z okoli 2.500 marljivimi in discipliniranimi delavci. 4, 5

www.finance.s i

bo svet a Poslednji strel Davida Beckhama

Kaže, da bo angleški nogometni super zvezdnik gastarbajter v deželi kengurujev. Uporabili bodo ameriško forumlo. 12, 13

»Boljše nima celi svet!«

Povsod so ji rekli potica ali putica. Več kot 50 vrst pečemo, nobeni jih se ni mogoče upreti. 23

Shutterstock

novembra

Shutterstock

Petek, 23.

Shutterstock

Nato so začele padati klofute. Prišli so manj izraziti modeli, prišla je gospodarska kriza, nato vpoklic 15 milijonov toyot, kar so Američani obesili na orjaški zvon. Toyota pa si je zaušnico prilepila tudi sama z manj posrečenimi modeli. Danes je Toyota še vedno velesila v svetu, na prestolu pa ni več. V Evropi je daleč od milijona, v Sloveniji pa je nekje na polovici nekdanjih številk. Nato je prišel novi yaris, zelo dober, a drag avto. Šele letošnjo jesen je dobil konkurenčno ceno pod deset tisočakov.

kovanim prednjim delom, kromirano prečko v maski in nazaj zavihanimi žarometi je prijeten in športen. S strani je auris klasičen, a z visokim in poudarjenim robom, zadek pa je mišičast in se očitno zgleduje po hyundaiu i30. Aurisovih 4,26 metra prinaša razmeroma prostorno potniško kabino, solidnih 360 litrov prtljažnika in urejenost v voznikovem delu. Tu je Toyota še vedno Toyota, torej klasična in zadržana. A urejena stikala ji dodajajo vrednost, prav tako zelo udobni sedeži, lahkoten menjalnik in odlična zvočna zatesnitev.

Varčni dizel, neslišni hibrid

Že smo za volanom aurisa 2.0 D4-D, ki prinaša znanih 94 kilovatov, solidne zmogljivosti in predvsem izjemno tiho delovanje, ki je tekmecem lahko za vzor. Po vijugastih cestah v okolici Lizbone smo krožili s povprečno porabo 5,3 litra (tovarna obljublja liter manj). Skoraj šest litrov pa je pri podobnem voznem slogu porabil že znani hibridni sklop s sto kilovati skupne moči, in sicer zaradi večje teže in zasnove pogona, ki ima slabše zmogljivosti kot

 metra je dolg novi auris, prtljažnik je zrasel na 360 litrov.

 Ne, ni osveženi hyundai i30 letnika 2015. Le spretno skopiran zadek toyote auris z več ostrimi potezami. dvolitrski dizel. Ko smo se vrnili v mesto, so se številke o porabi spustile bliže tovarniškim obljubam. Tu je auris hybrid res doma, gre na hlape ali pa zgolj na električno energijo, deluje neslišno in brez tresljajev. Ko pohodiš plin, pa oba motorja poskrbita za konkreten pospešek (do stotice sicer potrebuje 10,9 sekunde, dizel pa natančno deset). Na preizkusni vožnji se je izkazalo tudi udobno podvozje aurisa, ki kljub mehkejšim vzmetem ni izgubil stabilnosti v zavojih. Dovolj natančen je tudi volan, da je vožnja lahko zabavna.

Hybrid za 19, dizel za 15 tisoč

Dober paket mora oblikovati tudi primerna cena in auris jo ima. Zgoraj opisana sežeta do 19 tisočakov (auris hybrid) oziroma 18 tisočakov za auris 2.0 D4-D z opremo style (ta je primerljiva, a ni enaka opremi v aurisu hybrid). Precej dostopnejši pa bodo že znani bencinarji 1,33 in 1,6 z opremo terra (ta bo imela vse ključne varnostne elemente in klimatsko napravo) s 73 oziroma 97 kilovati ter ceno 13.500 oziroma 14.300 evrov. Največ pa v Toyoti Adrii stavijo na 1,4-litrski turbodizel s 66 kilovati in ceno 14.900 evrov.

www.finance-akademija.si/summit www.finance-akademija.si/summit www.finance-akademija.si/summit www.finance-akademija.si/summit

konferenca za direktorje prodaje Sales Summit 2013

Transformacija prodaje za poslovni uspeh

Prodajni procesi, orodja, prodajalci, ponudba, vodenje prodajnih ekip ne morejo ostajati nespremenjeni. Transformacija prodajnega menedžmenta je nujna. Brez nje ni mogoËe preživeti. Kaj vse mora transformacija prodaje vkljuËevati? Kako jo izpeljati? O tem na osrednji konferenci za direktorje prodaje Sales Summit 2013. Ljubljana, 12. februarja 2013

Do 31. decembra imate do 25 % popusta!

www.finance-akademija.si/summit www.finance-akademija.si/summit www.finance-akademija.si/summit www.finance-akademija.si/summit

20 MOJ AVTO

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Grobost so zamenjale mehke poteze ŠTEVILKA

5,3

mojavto@finance.si

Danes je na naš trg zapeljal nov, že tretji Mitsubishijev športni terenec outlander. Zadnja generacija prinaša precej več mehkih robov karoserije, varčnejše motorje in cene od 24 tisočakov navzgor. Novi mitsubishi outlander je tokrat unikaten izdelek, saj mu francoska partnerja Peugeot in Citroën ne bosta sledila s svojimi izvedbami na enaki osnovi. Francoza sta se namreč osredotočila na razred nižje, kjer imata svoja izdelka zasnovana na osnovi mitsubishija ASX. Družba AC Mobil, ki pri nas zastopa Mitsubishi in Hondo, novi outlander postavlja ob bok hondi CR-V z nekaj manjšimi zunanjimi merami, a večjim prtljažnikom in podobnimi cenami.

Zapeljali smo BMW 1 M coupe izpuhom Burye superavto klub

Pol ure adrenal

 litra v povprečju porabi 2,2-litrski dizelski motor, ki poganja vsa štiri kolesa.

Bencinar za 24, dizel za 28 tisočakov

 Novi mitsubishi outlander je dobil več serijske opreme, mehkejše karoserijske robove in varčnejše motorje.

Manjši in varčnejši

Motorja sta zdaj dva, dvolitrski bencinar z le prednjim pogonom, petstopenjskim ročnim menjalnikom, porabo 6,8 litra in močjo 110 kilovatov. Dizel 2,2 DI-D pa ima enako moč, a večji navor – 380 newtonmetrov – in precej manjšo porabo od predhodnika. Ta sega od 4,8 litra v različici s prednjim pogonom (te pri nas ne bo) do 5,8 litra v različici s štirikolesnim pogonom.

Novemu outlanderju se torej francoskih tekmecev ni bati, vsem preostalim pa se postavlja po robu s precej izboljšanimi lastnostmi. Športni terenec je za centimeter krajši od predhodnika, dolg je 4,65 metra, prtljažnik pa je izgubil več kot 200 litrov – zdaj meri 519 (različica s sedmimi sedeži) oziroma 550 litrov. Na drugih področjih pa je pridobival.

Miloš Milač

milos.milac@finance.si

Najcenejši je bencinar z osnovno opremo invite+, ki ponuja vso varnost in tudi nekaj luksuza, le postavljačev ne bo prepričal z le 16-palčnimi kolesi. Ta stane 24 tisoč evrov. Za dodatne štiri tisočake dobite dizelski motor s štirikolesnim pogonom, za dobrih 40 tisočakov pa paket instyle+ z usnjenim oblazinjenjem, sedempalčnim zaslonom na dotik, samodejnim menjalnikom in še čim.

Na kratko vožnjo smo se popeljali z dirkaškim BMW 1 M coupe; v Burya superavto klubu za to zaračunajo 130 evrov. Veliko za en krog z avtom, a razumno za tiste, ki jim avto pomeni več kot le prevozno sredstvo. Dobra ideja za božično darilo! Ideja je padla pred kratkim. »Vedno organizirate sanjske vožnje za člane žirije Poslovni avto leta, naše mašine pa te ne zanimajo,« nam je skoraj očitajoče navrgel Marko Pirman, vodja superavto kluba Burya, ki ima v svoji garaži nekaj pločevinastih biserov, denimo ferrarija 430 scuderia, ferrarija 599 GTB fiorano in še kakšnega.

Miloš Milač

Marko Čopi

 Pred zabavo je potrebna papirologija. »Vozniško dovoljenje, kazni plačate sami, zdrava pamet gre pa z nama,« pravi Marko Pirman iz Burye superavto kluba. prekrške. »Rutina za vse naše tečajnike,« pravi Pirman in mi pomoli ključe BMW. Odsotno se stlačimo v malega BMW. »O, saj tole je pa 1 M coupe! »Pa ne običajen, dodelali smo elektroniko in mu namestili Akrapovičev izpuh, celoten, ne le dušilcev. Zdaj ima okoli 400 konjskih moči (294 kilovatov). Imel jih je že prek 500, pa ni bil vozen,« pojasni Pirman.

Mali BMW namesto ferrarija?

»Pa gremo, a le en kratek krog zaradi časovne stiske,« smo se vdali. »Pa pripravi kaj dobrega«! V petek zgodaj zjutraj v garaži Burya. Ogledujemo oba ferrarija, v ospredju pa je snežno beli BMW 1. Pirman mi že moli papir, zahteva vozniško dovoljenje in podpis ter nam zabiča, da sami odgovarjamo in plačamo za prometne

Pospešuje kot M5

Zadeva postaja zanimiva, ferrarije smo že drgnili po običajnem in dirkaškem

Iz ozadja v pos Miloš Milač

milos.milac@finance.si

Moja hiša prihodnosti – posebna priloga revije Moje finance Podjetje Lumar in revija Moje finance gradita aktivno hišo. Za vas vsak mesec spremljamo gradnjo ter zberemo in pripravimo številne nasvete o gradnji in notranjem opremljanju energetsko učinkovitega doma. Kontakt za oglaševanje: Aleksandra Selčan

01 30 91 469

aleksandra.selcan@finance.si

Nekako velja, da višji je avtomobilski razred, bolj tradicionalne kupce ima in teže je prodreti vanj. Izjema so športni terenci, kjer so smernice ustvarjali japonski in korejski proizvajalci. Kia je doslej delala velike prodajne korake z manjšimi avtomobili – riom, ceedom in sportageem. Z optimo pa vstopa v razred zahtevnejših kupcev, ki stavijo na tehnologijo, varnost, vozne lastnosti in se zelo močno oklepajo blagovnih znamk. Merilo je volkswagen passat, v ospredje se je prerinil tudi opel insignia. Vsi drugi, skupaj z optimo, ostajajo v ozadju.

Postavna korejka ...

Partner:

KOŠOROKGARTNER ARHITEKTI

Pokrovitelj:

To je slaba tržna popotnica, a Korejci se ne dajo. Oblikovali so limuzino, za katero se ozirajo mimoidoči. Odseva eleganco, obljublja tudi športnost, a je ne daje. Zasnovo si

Miloš Milač

Korejska Kia dela mega korake. Začela je s ceedom in sportageem, nadaljevala z riom, zdaj je še poslovna optima. Ta bije najtežji boj s tradicionalnimi kupci nemških limuzin.

ŠTEVILKA

 tisoč evrov je tržna cena razkošno opremljene kie optime 1.7 CRDi TX AT. deli z ameriškim hyundaiem sonato, ne z evropskim i40, optima je ob tem nekoliko večja. Dolžina 4,84 metra ji prinaša zelo prostorno kabino, zlasti v zadnjem delu je optima razkošna kot avti razreda višje. Tudi armaturna plošča po merah deluje razkošno, po materialih zgolj solidno.

MOJ AVTO 21

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

e s skoraj 400 konji in Akrapovičevim ba

NOVO! Zimska ponudba:

alina za božično darilo

3-mesečna naročnina + kupon EnaA v vrednosti 30 EUR

Miloš Milač

BREZ VEZAVE

 Oznaka M BMW seriji 1 prinaša širše blatnike, zajetnejše odbijače, nižje podvozje in seveda trilitrski biturbo z 250 kilovati. Buryin ima še Akrapovičev izpuh, dodelano elektroniko in skoraj 300 kilovatov.

FINANCE, VEČ KOT ČASOPIS. SAMO ZA VAS. Zimska ponudba: 3-mesečna naročnina brez časovne vezave

asfaltu, tako hudega malega BMW pa še ne. Po ulicah industrijske cone Stegne ga ogrejemo, nato pa na avtocesto proti Gorenjski. V predoru se glasen ropot Akrapovičevega še razvojnega izpuha odbija od zidov, motor se že dodobra ogreje na delovno temperaturo in v nižjih prestavah lepi na sedeže. S tako močjo ima okoli 4,5 sekunde do stotice oziroma približno toliko kot M5. Je pa neprimerno bolj odziven, lažji, tudi

bolj nemiren. Le brutalnosti stroja V8 iz M5 pač ne ponuja. Ob vsakem dodajanju plina spusti kovinski ropot iz izpuha, pravzaprav nikoli ne utihne, dokler ne pritisneš na gumb, ki ga utiša na običajno raven.

Za 30 minut adrenalina 130 evrov

Polurni krog, ki ga v Buryi zaračunajo 130 evrov, še nekoliko podaljšava na stranske ceste. Ročico menjalnika, ki

se zdi lahkotnejša kot v drugih BMW serije 1, pretaknemo v šesto in vozimo le z navorom. Tega ima 1 M v izobilju, predvsem pa ga je užitek voziti tudi pri majhnih hitrostih. Dobre pol ure mine v hipu, izkušnja pa daje misliti, da je takšna vožnja lahko odlično darilo za avtomobilskega navdušenca ali navdušenko. Za adrenalin in lep spomin se 130 evrov ne zdi pretirana številka, a pogoj je, da se ti pretaka bencin po žilah.

Finance PREMIUM: PRINT in DIGITAL

Finance DIGITAL in Finance WEEKEND

99,50

79,50

Dostava časnika Finance do 7. ure zjutraj po Sloveniji NOVO! Dostava petkove izdaje s prilogo Finance Weekend NOVO! Dostava mesečnih revijalnih prilog: F Trendi, F P&P in F Nasveti On-line dostop do tiskane verzije časnika Finance Neomejen spletni dostop do posebnih vsebin samo na www.finance.si NOVO! Poslovni dnevnik Finance na iPadu NOVO! Preverite svoje partnerje - neomejeno do storitve Finance mini.FI-PO KODA za prevzem KUPONA v vrednosti 30 EUR z DDV za nakup na www.enaa.com1

1 Naročniki kodo za prevzem KUPON-a v vrednosti 30 EUR z DDV prejmejo po plačilu izbrane 3-mesečne naročnine na Časnik Finance. Naročnik se zavezuje, da je na željo Časnika Finance dolžan predložiti dokazilo o plačilu fakture, kot pogoj za prejem kode. KUPON ugodnosti v vrednosti 30 EUR z DDV lahko naročnik koristi samo v spletni trgovini www.enaa.com pri Gambit trade d.o.o., in sicer v 90 dneh od sklenitve naročniškega razmerja na paket Finance. Naročnik in Časnik Finance, d. o. o., se dogovorita, da po plačilu 3-mesečnega naročniškega paketa in prejemu kode za prevzem KUPONA odpoved 3-mesečnega naročniškega razmerja ni možna in po preteku navedenega obdobja naročniško razmerje preneha samodejno, brez avtomatičnega podaljšanja. Vse cene so v EUR in vključujejo davek. Posamezni izvod časnika Finance v prosti prodaji stane 1,80 EUR. Ponudba velja od 23.11.2012 dalje.

080 15 80 • www.finance.si/narocam

slovni svet

Vabilo

NOVIM POSLOVNIM PARTNERJEM Miloš Milač

Postanite tudi vi naš poslovni partner in se pridružite številnim uglednim slovenskim in tujim podjetjem, ki svojo blagovno znamko in svoje produkte predstavljajo pri nas.

 Prijetno okolje, veliko opreme, razumna namestitev stikal in povprečna plastika

 Kia je optimo raztegnila do 4,84 metra in ji nadela elegantno obliko. Korejski limuzini manjka še nekaj tehničnih popravkov na motorju, podvozju.

manjka nekaj natančnosti. A pri umirjeni, tudi nekaj bolj dinamični vožnji to ni moteče.

... z veliko vsebine ...

Doma je na avtocesti

Oprema je zelo bogata, če izberete TX, vsebuje tudi ksenonske žaromete, ogrevanje zadnjih sedežev in še druge dobrote. Cena dizla 1.7 CRDi s sto kilovati pa skupaj s samodejnim menjalnikom seže do visokih 29 tisoč evrov. Razumnejše se zdijo manj opremljene različice, dizelska optima z ročnim menjalnikom stane pod 20, bencinska s 121 kilovati celo pod 19 tisočakov. To pa je dobra ponudba, v paket sodi tudi sedemletna garancija.

... in dolgim jezikom

Zapeljali smo dizelsko različico s samodejnim menjalnikom. To je kombinacija za umirjene voznike, saj stokilovatni dizel ne zmore presežkov, tudi avtomatika ni hitra, je pa zelo mehka pri prestavljanju. Zadržanost bi optimi še oprostili, teže je z motornim ropotom, ki ga je toliko kot v passatih v časih tehnologije vbrizga črpalka-šoba. Vozne lastnosti so primerne naravi motorja, podvozje je udobno, ne pa kaj prida dinamično, tudi volanu

Naravnost odlično pa se optima izkaže na daljših potovanjih, denimo z odličnimi sedeži, s katerih spočit vstaneš po skoraj tisočkilometrski poti, z že omenjeno prostornostjo, ki je izjemna, še posebno na zadnji klopi, in tudi z razmeroma dobro zvočno izolacijo, ki prija na avtocestah. Na daljših poteh na razumno raven dobrih šest litrov upade tudi poraba, avtocesta pa postane naravno okolje velike korejske limuzine.

Vsako leto se pri nas zvrsti preko 150 različnih dogodkov, poslovnih srečanj, tiskovnih konferenc in team buildingov.

Imamo poslovno idejo in vizijo, dovolite, da vam jo predstavimo. www.golf-ljubljana.si, mail: info@golf-ljubljana.si

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Vir: Dnevnik

Podjetja iz majhne Idrije poslujejo na globalnem trgu.

[ F-STIL ] O denarju, tujcih in rovtah

Zakaj je globalizacija dobra stvar Jurij Šimac jurij.simac@finance.si

Kočevski župnik Tone Gnidovec se je domislil, kako nad recesijo porok oziroma kako koristno porabiti del od 180 tisoč evrov odškodnine, ki jo je župnija pred nedavnim dobila zaradi nemožnosti uporabe cerkvenega zemljišča. O predlogu bo odločal župnijski svet.

RECIKLAŽA

uu Videti je, da je stavka res spontana. V ozadju so bile večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari. Vir: Finance, 17. septembra 2009

Pred tremi leti ob prvi spontani stavki v Gorenju se je s to izjavo osramotil tedaj še ugledni predsednik NS Gorenja Jože Zagožen; danes mu sodijo, obtožen je prejemanja daril pri poslih s Patrio. O tem, kaj o tokratni stavki in o vodenju v Gorenju pravi član zdajšnjega NS Keith Miles, pišemo na 2. in 3. strani.

»Še vedno si predstavljamo, da tujci prinašajo nekaj negativnega, nekaj škodljivega, a praksa dokazuje prav nasprotno. Moramo se odpreti, privabiti tujce in razmišljati še bolj globalno,« razlaga upokojeni profesor sociologije na fakulteti za družbene vede in avtor knjige Globalizacija bogati in/ali ogroža? Zdravko Mlinar. Mlinar se je v svojem delu med drugim osredotočil na raziskovanje vpliva globalizacije na podjetja z bolj odmaknjenih območij, denimo Žirov, Idrije in Železnikov. Kot ugotavlja, danes zaradi napredka informacijske tehnologije ni nobenih ovir, da podjetja ne bi delala iz teh krajev in bila tudi zelo uspešna. »Celo nasprotno: medtem ko so ljudje v preteklosti migrirali iz denimo Idrije, danes migracije, v seveda manjšem obsegu, potekajo v nasprotni smeri. Na voljo je množica informacijskih kanalov, tele- in videokonferenc, za sestanek tako ni pomembno, ali poteka v Šanghaju ali Idriji,« razlaga.

Ko tujci vstopijo v »rovte« ...

»Predstava, da tujci prinašajo nekaj slabega, je napačna. Poglejte denimo samo primer hotela Lenart v Podvrhu (blizu smučišča Stari vrh). Če ne bi prišla in ga kupila Britanca, bi zadeva propadla. Človeka sta se zadeve lotila podjetniško in naredila dobro zgodbo. Ko je človek prišel od zunaj, je takoj zaznal podjetniško

u Preveč smo potopljeni v navajenost in zaradi tega zaostajamo. Če živiš v nekem istem okolju, z istimi ljudmi, ne bo preboja. Aleš Beno

uu Vsakemu novemu paru, ki bo stopil pred oltar, bi podaril tisoč evrov. Čeprav mladim danes poroka ni več takšna vrednota, kot je bila včasih, je še vedno veliko parov, ki bi se radi poročili, ali jim je poročno slavje prevelik strošek.

Dunja Wedam/STO

KDO SI UPA

»Še vedno razmišljamo samo o dvostranskih odnosih, ne pa o globalni mreži,« pravi avtor knjige Globalizacija bogati in/ali ogroža? Zdravko Mlinar. priložnost, ki je domačini prej morda niso videli. Prav zato je globalizacija priložnost za nove povezave različnega. Preveč smo potopljeni v navajenost in zaradi tega zaostajamo. Če živiš v nekem istem okolju, z istimi ljudmi, ne bo preboja, napredka. Mobilnost je zato odločilnega pomena,« je prepričan Mlinar. Poleg omenjenega hotela kot pozitiven primer tujega lastništva v knjigi navaja tudi podjetje Kladivar iz Žirov. Ta je v lasti francoske skupine Poclain Hydraulics. »Lastniki v podjetje vlagajo, ga širijo, skratka, o njih lahko govorimo samo dobro,« pravi Mlinar.

... in ko gredo »rovte« v tujino

Na drugi strani pa Mlinar piše tudi o primerih, ko je globalizacija negativno vplivala na območje »rovt«. Denimo selitev proizvodnje

pogled v prihodnost

Kje boste živeli čez deset let? Mlinar o prihodnjem razvoju globalizacije v svojem delu med drugim piše: »Dolgoročno lahko pričakujemo, da bo posameznik vse manjši del svojega življenja prebil znotraj teritorialnih meja svojega naroda.

Močno se bo povečalo število sprememb stalnega prebivališča. Slovencev bo na slovenskem ozemlju v dolgoročnejši perspektivi manj kot 50 odstotkov in bodo manjšina,« napoveduje.

Alpine s Cola. Hkrati se Mlinar sprašuje, koliko je odločitev o preselitvi proizvodnje sploh v rokah vodstva družbe: »Če so tako naredili njegovi tekmeci, mu drugega, če želi preživeti, sploh ne preostane,« pravi.

In dodaja: »Za podjetja v teh delih Slovenije selitev recimo na Kitajsko ni nujno najboljša rešitev. Podjetja tu zaposlujejo lokalno prebivalstvo, delavci so zato bolj lojalni, lažje tudi privolijo v denimo varčevalne programe v krizi.«

Zakaj je Idriji uspelo?

Svojevrsten slovenski fenomen je Idrija. V razmeroma oddaljenem kraju namreč posluje kopica uspešnih slovenskih podjetij, denimo Kolektor in Hidria. Zakaj? »Idrija je imela vedno zelo močno jedro tehničnega kadra, zato tudi ob zaprtju rudnika kraj ni propadel. To jedro se je znalo preusmeriti v novo dejavnost, na povsem novem področju. Njihov uspeh je, da jim je z inovativnim nadgrajevanjem tradicije uspelo preprečiti propad kraja, s svojimi izdelki so vstopili tudi v svet,« meni Mlinar.

Rešitev je v glavah

In kakšne napake pri nas delajo podjetniki? Je njihov domet res le Beograd, v najboljšem primeru pa Nemčija? »Še vedno razmišljamo samo o dvostranskih odnosih, ne pa o globalni mreži. Preveč razmišljamo samo na ravni mi – oni, ne pa o kombinaciji virov iz vsega sveta,« meni Mlinar. Prav tako je prepričan, da bi se morali na ravni države ukvarjati z vprašanjem, kako zadržati mlade ljudi in kako tudi privabiti tuje sposobne in kreativne ljudi.

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Marjan Antončič govori o noveli zakona o davku na dodano vrednost, ki poenostavlja izdajanje in hrambo e-računov. 24, 25

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU ProGRAM

WEB www.flipit.si

IKT INFORMATOR

OGLASNA PRILOGA

Elektronsko poslovanje je edini pravi način delovanja podjetij Bistvo e-poslovanja se skriva v načinu izvajanja delovnih postopkov. S tega vidika se obravnava e-poslovanja od prejemanja in izdajanja elektronskih računov ter e-plačevanja razširja na celotno organizacijo. 24, 25 Oglas_Finance_44x66mm.pdf 25.8.2008 10:55:48

24 OGLASNA PRILOGA

Urejeno poslovanje UVODNIK Jaka Žorž ikt@finance.si

Da iščejo dlako v jajcu, je pogost komentar, ki spremlja sprejemanje kakršnekoli nove zakonodaje v Sloveniji. In res je večina današnjih predpisov bolj namenjena omejevanju in nadzoru kot pa enostavnejšemu poslovanju. Razlog je velikokrat v tem, da zakonov ne pišejo praktiki, ampak teoretiki. Naša država ima tako že razmeroma dolgo vzpostavljen pravni okvir, ki omogoča e-poslovanje, vendar je bil vsak nov zakon za to področje bodisi pomanjkljiv bodisi prezapleten, da bi se e-poslovanje lahko razmahnilo. Najprej smo dobili ZEPEP, ki kljub kakovosti ni opredeljeval dolgoročne hrambe, nato smo pred šestimi leti dobili ZVDAGA, ki je opredelil dolgoročno hrambo, a pri njem snovalci tudi niso kaj veliko razmišljali o praktični poslovni rabi. Novi zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1G) obeta veliko, še posebej pri načinu razmišljanja. Bistveno bolj se namreč ukvarja s kontekstom postopkov, v katerih je nastal dokument, kot pa s samo tehnično obliko in načinom shranjevanja. Ta zakon, ki ponuja zelo uporabno rešitev izdajanja in shranjevanja e-računov, namreč upošteva pristope poslovne revizije, torej da se najprej preverjajo postopki in poslovni procesi in šele nato dokumenti. Dokument je namreč brez preverljivosti postopka nastanka, tudi če je elektronsko podpisan in arhiviran, samo pogojno uporaben. S tem se je potrdilo, da e-poslovanje ne pomeni le zamenjave papirnega s certificiranim e-dokumentom, temveč se izraža v načinu delovanja, torej v izvajanju elektronskih, sledljivih postopkov. Roko na srce, številni uporabniki doslej niso uvideli smisla (ali ga niso hoteli) vodenja revizijske sledi, vključno z bankami in javnimi ustanovami. Še vedno se najde kup odločitev, kjer ni jasno, kdo je kaj naredil in zakaj, ali pa so te informacije uničene. Vse novo ima seveda dobre in slabe strani. Ena

uu Novi zakon o davku na dodano vrednost obeta veliko, še zlasti pri načinu razmišljanja. od slabih je, da ponudniki rešitev v splošnem še niso pripravljeni na takšno ureditev, niti vsebinsko niti tehnično. Potreben bo torej dodaten razvoj, ki ga bodo financirali končni uporabniki – seveda tisti, ki bodo želeli poslovati elektronsko in zato uporabljati nove različice poslovnih programov. Podjetja bodo tako na ustrezne rešitve ali storitve še čakala, velika podjetja oziroma upravljavci podatkov pa bodo do njih lahko prišli že z novimi naložbami v orodja za delo s podatki. Vsekakor je dobra plat, da bo takšna urejenost omogočila boljšo primerjavo med ponudniki. Morda se bodo zgodili celo premiki na trgu. Tudi sama primerjava stroškov, dela pri uvedbi e-poslovanja in koristi bo postala razumljivejša. Ne nazadnje takšna ureditev sledi željam po večji preglednosti in urejenosti poslovanja, kar pomeni, da se pristojnost za zagotavljanje pravne veljavnosti e-poslovanja seli od informatike v poslovanje. Z revizijskimi sledmi se vzpostavlja tudi nov informacijski vir, ki ga bo mogoče uporabljati tako za potrebe vodenja in nadzora kot tudi za zagotavljanje zakonske usklajenosti poslovanja. Poleg tega se obvladovanje revizijskih sledi obravnava tudi z vidika zmanjševanja poslovnih tveganj, saj podjetje po tej poti dosega vse bolj nujno preglednost postopkov in delovanja vseh deležnikov v poslovni dejavnosti. S tem se namreč zmanjša možnost za prevare, napake in druge poslovne izgube, kar poslovanje dvigne na novo kakovostno raven.

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno. Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Trženje: Boris Savič Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si

Stalna zunanja sodelavca: Esad Jakupović Tel.: 040 296 184 E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.si Miran Varga Tel.: 040 427 333 E-pošta: miran.varga@gmail.com

Računalniški prelom: Finance Lektoriranje: Julija Klančišar Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Naslednji IKT informator bo izšel 31. januarja 2013.

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

[ INTERVJU] Marjan Antončič o noveli zakona o davku na doda

Napredni elektronski podpis več edini možnosti Prvega januarja 2013 bo začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1G), ki na novo opredeljuje in poenostavlja postopke izdajanja in hrambe e-računov. Pričakovanja so velika, saj doslej veljavna zakonodaja niti v Sloveniji niti v EU ni omogočala želene širitve e-poslovanja na področju izdajanja in hrambe e-računov. O zakonskih novostih smo se pogovarjali z Marjanom Antončičem iz podjetja Ainigma, ki je eden vodilnih neodvisnih strokovnjakov za e-poslovanje.

Zakaj se po vašem mnenju e-poslovanje v Sloveniji še ni uveljavilo v tolikšni meri, kot smo pričakovali pred leti? V marsikaterem podjetju in v javnem sektorju je bilo to povezano z zakonskimi okviri, ki jih je sprejetje ZVDAGA (Zakona o varovanju dokumentarnega in arhivskega gradiva

uu Nova zakonska ureditev bo predvsem davčnim zavezancem dala na voljo večji nabor rešitev za hrambo računov v digitalni obliki. Tako pravi Marjan Antončič, eden vodilnih neodvisnih strokovnjakov za e-poslovanje.

ter arhivih, op. a.) leta 2006 še dodatno zaostrilo. Uveljavilo se je prepričanje, da mora podjetje oziroma upravljavec podatkov, če želi dokumente hraniti v elektronski obliki, sprejeti in potrditi notranja pravila. Računi se skupaj z vsemi povezanimi dokumenti

hranijo 10 let, za nepremičnine celo 20 let, kar pomeni, da so bila ta gradiva avtomatsko razvrščena pod zahteve ZVDAGA in ETZ (Enotne tehnološke zahteve, op. a.), predpisane za dolgoročno hrambo e-dokumentov. To pa je marsikatero podjetje,

ki bi sicer želelo preiti na e-poslovanje v nabavnem in prodajnem procesu, spravljalo v dvome, koliko energije, časa, stroškov in prilagoditev notranje organizacije bi tak prehod zahteval, in jih odvračalo od uvajanja e-poslovanja z računi.

Elektrosnko poslovanje

Z odpravljanjem ročnih postopkov na različnih ravneh poslo način delovanja podjetij; za zdaj najboljši primer, kakšne prem Bistvo e-poslovanja ne glede na to, ali je zakonsko skladno ali ne, se skriva v načinu izvajanja delovnih postopkov. S tega vidika se obravnava e-poslovanja s prejemanja in izdajanja elektronskih računov ter e-plačevanja razširi na celotno organizacijo. V podjetjih se ne nazadnje papirno izvaja vrsta dražjih in kompleksnejših postopkov, kot je potrjevanje prejetih računov. Že ob prvem spogledovanju z zakonsko skladnim e-poslovanjem pred dobrim desetletjem so strokovnjaki ugotavljali, da njegov glavni izziv ni strošek uporabe papirnih dokumentov, ki se izmenjujejo med podjetji. Ne nazadnje, tudi sam sistem e-poslovanja še zdaleč ni brezplačen. Glavne izboljšave se skrivajo v izvajanju procesov na način, ki prinaša bistveno večji finančni in razvojni učinek kot odprava papirnega arhiva za finančno-računovodsko dokumentacijo.

Uvedba e-poslovanja ali brezpapirnega poslovanja pomeni bistveno več kot samo uporaba elektronske dokumentacije pri internih procesih in pri poslovanju s partnerji oziroma državnimi ustanovami.

»E« spodbuja poslovne inovacije

Za zdaj najboljši in vsem znani primer, kakšne premike lahko ustvari e-poslovanje, je e-bančništvo. Prav takšen preskok v izvajanju dejavnosti pa je možno doseči na različnih poslovnih

področjih. A za dosego tega cilja se je treba bolj kot s shranjevanjem elektronske dokumentacije ukvarjati z njeno obdelavo oziroma uporabo. Dejansko ta cilj narekuje izvedbo reinženiringa poslovnih procesov, v katerem je treba upoštevati

tako sisteme za elektronsko obvladovanje dokumentacije, integracijske storitve kot transakcijske sisteme in jih povezati v enoten informacijski organizem. Ko se takšnemu organizmu doda zakonska podpora, si podjetje postavi temelj za začetek

IKT INFORMATOR 25

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

ano vrednost, ki na novo opredeljuje in poenostavlja postopke izdaje in hrambe e-računov

in elektronska izmenjava podatkov nista Sprememba ZDDV sledi direktivi Sveta 2010/45/ EU. Da, (pre)počasno uvajanje e-računov namreč ni bil le slovenski problem. Evropska komisija je ugotovila, da uvajanje e-poslovanja ni doseglo pričakovanega obsega, in sicer zaradi različnih ureditev tega področja po državah članicah. Zato so leta 2010 spremenili direktivo iz leta 2002, ki je med drugim urejala izdajanje računov. Z njo so poenostavili postopke za zagotavljanje pristnosti izvora, celovitosti vsebine in čitljivosti računa v elektronski obliki. Rok za uskladitev nacionalnih ureditev z direktivo se izteče 31. decembra letos. Kaj pravzaprav ta direktiva prinaša? Ključna sprememba na področju izdaje in hrambe e-računov se nanaša na širitev možnosti zagotavljanja pristnosti izvora in celovitosti vsebine. Doslej edino dovoljenima metodama – naprednemu elektronskemu podpisu ali elektronski izmenjavi podatkov (EDI) – kot primarno dodaja metodo, ki temelji na postop-

kih za nadzor poslovanja, ki ustvarijo zanesljivo revizijsko sled med računom in dobavo blaga ali opravljeno storitvijo.

Kako pa se to kaže v slovenski zakonodaji? Namesto dosedanjega sklicevanja na dosledno spoštovanje ZEPEP in ZVDAGA je novela ZDDV izvirno predpisala način zagotavljanja pristnosti izvora in celovitosti vsebine e-računov na način, ki bo podjetjem dostopnejši in enostavnejši. Novelirani zakon jasno določa, da ni edini način verodostojnega izdajanja in hrambe e-računov samo tisti postopek, ki vključuje uporabo naprednega e-podpisa oziroma EDI ter sprejetje notranjih pravil po ZVDAGA, ampak so možne tudi druge rešitve. S tem je podjetjem omogočeno, da z ustrezno informacijsko rešitvijo in prilagoditvijo poslovanja, ki temelji na zanesljivo dokumentirani revizijski sledi med računom in dobavo blaga ali opravljeno storitvijo, postopke izdajanja in hrambe e-računov izvajajo v obliki, ki je verodostojna in davčnemu organu omogoča naknadno preverjanje.

Ali lahko zdaj za e-račun uporabljamo kar PDF, ki ni elektronsko podpisan? E-račun mora biti izdan in shranjen v obliki, ki zagotavlja nespremenljivost in čitljivost ves čas hrambe. S temi zahtevami je lahko skladna tudi ustrezna različica v obliki PDF, podprta z revizijskimi sledmi o obdelavi računa. Novela ZDDV-1 davčnim zavezancem omogoča, da račune in pripadajočo dokumentacijo hranijo izključno v e-obliki. V e-obliko bo mogoče zajeti in pretvoriti tudi račune, izdane ali prejete v fizični obliki. Papirnate račune bo po shranitvi v e-obliko mogoče uničiti, če bodo računi z elektronskimi sredstvi shranjeni v obliki, ki onemogoča spremembo ali izbris podatkov, poleg pa bodo shranjeni tudi podatki, ki jamčijo pristnost izvora in celovitost vsebine.

Ali bo davčna uprava po vašem mnenju zdaj bolj naklonjena elektronski dokumentaciji? Mislim, da s tem že doslej ni bilo težav. Bo pa nova zakonska ureditev predvsem davčnim zavezancem dala večji nabor rešitev za hrambo računov v digitalni obliki na način, ki bo pristojnim

davčnim organom, naj bo domačim ali tujim, omogočal vpogled v shranjene e-račune, za katere bosta obe strani v postopku, davčni organ in davčni zavezanec, prepričani, da so pristni in celoviti. Prehod na e-poslovanje z računi in povezano dokumentacijo, od storitve do prodaje, je povezan z učinkovitejšim izvajanjem davčnega nadzora.

Kaj pa nova zakonodaja pomeni za podjetja, bo e-poslovanje zdaj zaživelo? Z vidika podjetij bo prehod na izdajanje in hrambo e-računov ter dokumentacije, povezane z dobavo blaga oziroma izvedbo storitve, z novelo zakona zagotovo enostavnejši. Podjetja namreč ne bodo več obremenjena s postopki pripravljanja dokumentacije, ki ni neposredno povezana z njihovimi poslovnimi procesi. Z usmeritvijo na revizijsko sled se poudarek pri zagotavljanju zakonske skladnosti e-poslovanja od obravnave dokumenta prenaša na izvajanje postopkov procesa nabave oziroma prodaje. To pa je stvar izdelave in uvedbe informacijskih rešitev, ki podpirajo postopke v omenjenih procesih, vključno z

izdajo in hrambo računa. To pomeni, da bodo izpolnitev zahtev po preverljivem in nadzorljivem izdajanju oziroma hrambi e-računov, ki temelji na dokumentiranih revizijskih sledeh, morali zagotoviti proizvajalci poslovne programske opreme. Zaposleni v podjetju bodo morali dati velik poudarek zahtevi, da so informacijske rešitve za podporo pri izdajanju in sprejemanju e-računov izdelane in opremljene z vso potrebno dokumentacijo in navodili, kar bo tudi davčnemu organu omogočalo, da bo lahko preveril skladnost nastanka in vsebine računa s celotnim kontekstom poslovnih dogodkov, ki so bili podlaga za izdajo računa. Če novo ureditev izdajanja in hrambe e-računov primerjamo z dosedanjo, ugotovimo, da bodo uporabniki informacijske rešitve za podporo izdajanja in hrambe e-računov lahko od dobavitelja rešitve pridobili tudi večji del dokumentacije, potrebne za zagotavljanje pristnosti izvora, celovitosti vsebine in čitljivosti računa v elektronski obliki. K temu bodo dodali (le) še dokumentiran opis organiziranosti in poteka delovnih postopkov izdaje in hrambe e-računov,

ne da bi se ukvarjali z drugimi vsebinami in obličnostjo, zahtevano za izdelavo notranjih pravil.

V praksi pa sodišča kot dokazni material še vedno obravnavajo večinoma papirno dokumentacijo ... Sodišča dokumentarno gradivo kot dokazno sredstvo obravnavajo v obliki listin, predloženih v izvirni obliki ali obliki kopij. Enako velja tudi za druge državne organe, ki so pristojni odločati v uradnih postopkih. Ob oporekanju verodostojnosti reprodukcije e-dokumenta, recimo e-računa, bo sodišče, pa tudi davčni organ, pristnost izvora in celovitosti vsebine e-dokumenta preverilo skozi rekonstrukcijo dejanskega poteka poslovnih dogodkov in postopkov, povezanih z obdelavo e-dokumenta, ter pregledom revizijskih sledi, ki posamezne dogodke in posledično zapise v e-dokumentu potrjujejo. To pomeni, da je pri zagotavljanju verodostojnosti e-računov vedno treba veliko pozornost nameniti tudi tvorjenju in hrambi verodostojnih revizijskih sledi ter dokumentaciji, ki opisuje realen potek postopkov izdajanja in hrambe računov.

je evolucija

ovanja postaja e-poslovanje sploh edini pravi mike lahko ustvari, je e-bančništvo novega vala optimizacije in avtomatizacije poslovanja ter enostavnejšega povezovanja s poslovnimi partnerji. In prav takšno elektronsko povezovanje naredi celotno vrednostno verigo veliko bolj učinkovito, prožno in odzivno na spremembe. Povezovanje dokumentnih in podatkovnih virov ter delovnih postopkov in transakcij ob inovativni poslovni uporabi ne le zniža stroške in poveča kakovost poslovanja ter produktivnost zaposlenih, ampak omogoča vzpostavljanje novih storitev, ki ustvarjajo dodatno konkurenčno prednost, pa tudi storitev, ki generirajo prihodek.

E-spremembe v miselnosti

Ob uvajanju transakcijskih sistemov so podjetja izvedla predvsem optimizacijo materialnih virov in dosegla prihranke recimo na račun zmanjšanja zalog. Z e-poslovanjem pa se prav zaradi lažjega spreminjanja oziroma izboljšanja poslovnih modelov lahko dosežejo bistveno večji učinki. V takšnih sistemih so možne stalne poslovne izbolj-

šave, ki pa običajno temeljijo na mehkih informacijah in neotipljivih virih. Gre za to, da elektronsko izvajanje delovnih postopkov z različnimi informacijskimi rešitvami lahko vrača pomembne podatke in informacije za izboljšave delovanja podjetja. Implementacija poslovnih pravil omogoča avtomatizacijo obdelave različnih dogodkov od elektronskega sprejemanja naročil in preverjanja plačilne sposobnosti kupca do samodejnega ustvarjanja odpremne dokumentacije in izdaje računa kupcu. Na nasprotni, nabavni strani je možno znižati nabavne stroške po zaslugi cenejšega in preglednejšega procesa nastanka naročil ter izpolnjevanja zahtev v pogodbenih odnosih z dobavitelji. Z elektronskim poslovanjem se vzpostavlja sicer velikokrat nezaželena preglednost poslovanja, ki lastnikom in upravljavcem v resnici samo pomaga pri izboljševanju poslovne uspešnosti. Zmožnost vgradnje elementov operativnega vodenja prek standardiziranih postopkov poveča uspešnost

srednjega menedžmenta in poenostavi uresničevanje strategije. Takšen način poslovanja hkrati bistveno poveča zaupanje med partnerji, omogoča pa tudi izboljšanje odnosa z nadzornimi ustanovami.

Kaj pa »e« v konkretnem?

E-poslovanje v prvi vrsti pomeni poenostavitev administracije. Šele ob uvedbi informacijskih rešitev, ki standardizirajo postopke in nadzorujejo njihovo izvajanje, je recimo možno ugotoviti, kako naj se izvajajo režijske storitve, da bo dobiček za lastnika kar največji. V administrativnih procesih se namreč pojavljajo izgube, ki presegajo vrednost vseh stroškov za delo s papirnimi dokumenti, z njimi povezana tveganja pa lahko ogrozijo obstoj podjetja in njegov tržni ugled. E-poslovanje s tega zornega kota predvsem pomeni pridobivanje koristi, ki so posledica bolj urejenega, učinkovitega in ustvarjalnega poslovanja. In prav zato mu bolj kot »brezpapirno« pristaja oznaka »sodobno«.

V LETU 2013 NADALJUJEMO Z RAZVOJEM KOMPETENC IN IZMENJAVO ZNANJ PRIDRUŽITE SE NAM www.koc-ris.si Partnerji Kompetenčnega centra za uvajanje najboljših praks v razvojne procese na področju informacijskih sistemov

26 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Mikrocop odslej pri Arhiviraj.si ponuja tudi konektor za SAP

Uporabniki programske opreme SAP lahko zdaj enostavno poskrbijo za varno zakonsko skladno hrambo Konektor za SAP v Arhiviraj.si je zmogljiv integracijski vmesnik, ki omogoča enostavno in hitro povezljivost sistema za dolgoročno elektronsko hrambo dokumentov s poslovno programsko opremo SAP. Dokumentiranje številnih procesov in arhiviranje vse večjega obsega dokumentov bremeni organizacije tako s tehnološkega, finančnega kot organizacijskega vidika. Storitve Arhiviraj.si so zato namenjene vsem organizacijam, ki želijo enostavno in stroškovno učinkovito upravljati arhiv svojih dokumentov na sodobnih podlagah.

Arhiviraj.si povezan s programsko opremo SAP

Spletno zasnovana storitev je podlaga za hitro implementacijo, ki ne spreminja uveljavljenih delovnih procesov, spodbuja pa njihovo optimizacijo. Gre za široko uporabno rešitev za elektronsko arhiviranje dokumentov, ki omogoča integracijo z različnimi poslovnimi informacijskimi sistemi. Zadnja

Konektor za SAP v Arhiviraj.si omogoča pretvorbo, hrambo in hipen dostop do dokumentov, ki se hranijo v sistemu Arhiviraj.si. pridobitev na seznamu številnih že izvedenih integracij je povezava sistema Arhiviraj.si s poslovno programsko opremo SAP. Programska oprema SAP je ena najpopolnejših rešitev za upravljanje poslovanja na svetovnem trgu. Ponuja obsežen nabor rešitev, s katerimi lahko uporabniki učinkovito upravljajo različna področja poslovanja od financ, človeških virov, nabave, zalog, proizvodnje, logistike, razvoja proizvodov in podjetniških storitev do storitev za stranke, prodaje in trženja. Seveda

so vsi našteti procesi tesno povezani z različnimi vrstami dokumentov, za katere je treba zagotoviti varno in zakonsko skladno hrambo.

Večja učinkovitost delovnih procesov

Konektor za SAP v Arhiviraj.si omogoča pretvorbo, hrambo in hipen dostop do dokumentov, ki se hranijo v sistemu Arhiviraj.si. S tem sta uporabnikom programske opreme SAP zagotovljena prijaznejše delo z dokumenti in večja učinkovitost delovnih procesov.

Uporabniki do dokumentov dostopajo neposredno iz poslovnih aplikacij, s katerimi izvajajo posamezne delovne naloge, saj je prikaz arhiviranega dokumenta ali več povezanih dokumentov omogočen neposredno iz informacijskega sistema SAP. Dostop do ključnih poslovnih informacij je tako bistveno hitrejši, kar vodi v večjo produktivnost in učinkovitost celotnega delovnega procesa.

Učinkovito upravljanje izhodnih dokumentov

Povezava med sistemoma je implementirana s pomočjo tehnologije SAP ArchiveLink. Varna hramba in hipen dostop do kritičnih poslovnih dokumentov ter zagotavljanje zakonske skladnosti so bili ključni dejavniki pri zasnovi konektorja. Z uporabo konektorja za SAP v Arhiviraj.si lahko učinkovito upravljamo tudi izhodne dokumente. Konektor dokumente, ki nastajajo v sistemu SAP, pretvori v format, primeren za dolgoročno hrambo (PDF/A), in jih posreduje v zakonsko skladen sistem za hrambo Arhiviraj.si.

[ RSA SECURITY ANALYTICS]

Osrednji živč Trenutni varnostni sistemi niso kos nalogi preprečevanja naprednih groženj, saj večina omrežij vsebuje sisteme za odkrivanje in preprečevanje vdorov, ki temeljijo na vnaprej znanih napadih. Takšni sistemi ne zmorejo zaznati tako imenovanih APT-napadov (Advance Persistent Thread), ki so osredotočeni na izbrano okolje in pripravljeni posebej zanj. RSA, vodilni proizvajalec rešitev na področju varnosti, je zato razvil novo analitično platformo RSA Security Analytics.

Varnostne ekipe se zavedajo, da so glede na vse večje grožnje, povečevanje dostopnosti in povezljivosti v digitalni infrastrukturi njihova okolja nenehno ogrožena. Varnostnim sistemom, kot jih poznamo danes, se dnevi počasi iztekajo. Potrebujemo nove prakse, ki bodo temeljile na razumevanju posameznih faz napada, nenehnem spremljanju in hitrem odkrivanju groženj. Razvoj prepoznavanja, odzivnost in hitrost spopa-

danja s sodobnimi grožnjami tradicionalno temeljijo na varnostnih strategijah za spremljanje, ki so ponavadi zasnovane na sistemih za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM). Ti sistemi se morajo iz tradicionalnih preoblikovati v osrednji živčni sistem za obsežne varnostne analize in morajo vključevati štiri temeljne funkcionalnosti, ki jih opisujemo v nadaljevanju.

Hitrejše odkrivanje in raziskovanje groženj

Natančna vidljivost: Tradicionalni sistemi SIEM nam lahko dajo informacijo, da je neki računalnik komuniciral z zlonamernim strežnikom, vendar pa ne vedo, katere informacije so bile odtujene. Preden lahko organizacije ustavijo »nevidne« kibernetične napade, morajo te napade sploh videti. Varnostna analitična platforma v celoti zagotavlja polno rekonstrukcijo aktivnosti ter omogoča varnostnim analitikom odločanje ob razpoložljivih informacijah in pravilen odziv ob morebitnih težavah. Mrežno zajemanje paketov in rekonstrukcija sej v naslednji generaciji sistemov SIEM sta

Hitrejši dostop do avstrijskega trga Tri leta trajajoči projekt Business Region Ljubljana–Klagenfurt, v katerem sodelujeta Tehnološki park Ljubljana (TPL) in Lakeside Science & Technology Park (LTP) iz Celovca, se je sklenil s podpisom sporazuma za zagotovitev trajnosti rezultatov projekta in seminarjem z naslovom »Širitev poslovanja na avstrijski trg«. Na seminarju se je skoraj 100 udeležencev seznanilo s poslovnimi priložnostmi avstrijskega trga in praktičnimi poslovnimi izkušnjami slovenskih podjetnikov, ki so uspešno prodrli na avstrijski trg. Direktor TPL mag. Iztok Lesjak in direktor LTP dr. Erhard Juritsch sta ocenila, da so se »s projektom premaknile tako kulturne kot poslovne meje in se je začrtala skupna razvojna pot za uspešen nastop malih in srednjih podjetij na avstrijskem oziroma slovenskem trgu.«

Klimatske simulacije Arcturja in ICTP Mednarodni center za teoretično fiziko ICTP iz Trsta je pri družbi Arctur iz Nove Gorice na superračunalniku Arctur-1 najel en milijon procesorskih ur za izvajanje klimatskih simulacij z lastnim simulacijskim programskim orodjem RegCM4. Simulacije so bile opravljene v okviru mednarodnega programa CORDEX, ki sodi v novo generacijo visokoresolucijskih modelov klimatskih sprememb za študije vpliva in ocene občutljivosti. Za obdobje 21. stoletja so izvedli več skupkov simulacij – za pet območij sveta (Sredozemlje, Afriko, Srednjo Ameriko, Južno Ameriko in južno Azijo) – z različnimi scenariji ter dve simulaciji izpusta toplogrednih plinov. Strokovnjaki ICTP upajo, da bodo rezultati simulacij pokazali pomembne podatke o spremembah podnebja na omenjenih območjih.

Simon Kaluža direktor SAP CEE Mikrocop je vaš naslov za vsa vprašanja o upravljanju in hrambi dokumentov. Pomagamo vam uvesti koncept brezpapirnega poslovanja, ki prinaša učinkovitejše upravljanje dokumentov in poslovnih procesov ter hiter dostop do informacij, ki so ključne za vaše poslovanje. Mikrocop je partner, na katerega se lahko zanesete. Z vami smo že 35 let.

Saved by Mikrocop. www.mikrocop.com Mikrocop d.o.o., Industrijska cesta 1, Ljubljana, T: + 386 (0)1 587 42 80, F: + 386 (0)1 587 42 99, E: info-si@mikrocop.com

129x179 nov.indd 1

1/24/12 1:07 PM

Dosedanji izvršni direktor SAP Slovenija in SAP Jugovzhodna Evropa Simon Kaluža bo od 1. januarja 2013 novi direktor SAP Srednjevzhodna Evropa (CEE). Na tem položaju bo nasledil Manfreda Josepha, ki prevzema novo vlogo generalnega direktorja za področje finančnih storitev v družbi SAP. Poslovanje SAP CEE se osredotoča predvsem na rešitve za javni sektor, Simon Kaluža s sodelavci pa si bo prizadeval za razširitev poslovanja na področje zasebnih podjetij ter vpeljavo najnovejših tehnologij, orodij in rešitev, ki podjetjem omogočajo hitrejše, natančnejše, učinkovitejše in dobičkonosnejše poslovanje. Družba SAP Slovenija bo naslednika Simona Kaluže predstavila januarja.

Samsung v znamenju Windowsov Samsung Electronics je slovenski javnosti predstavil nove prenosnike, tablice, računalniške komponente in inovativni fotoaparat. Največ pozornosti so pritegnili napredni in stilsko dovršeni prenosniki iz družin Samsung Series 9, Series 5 in Series 3, opremljeni z operacijskim sistemom Windows 8. Samsung je predstavil tudi ATIV, novo blagovno znamko za naprave, ki temeljijo na sistemih Windows. V družini izdelkov ATIV so računalniki ATIV Smart PC in ATIV Smart PC Pro, tablica ATIV Tab, mobilni telefon ATIV S in druge naprave. Samsung je eno redkih podjetij, ki na platformah Windows 8 in Windows 8 Phone ponuja tako različne naprave ter uporabnikom omogoča bogato izbiro. Ena najbolj inovativnih naprav je Samsung Galaxy Camera, kombinacija digitalnega fotoaparata in pametnega telefona, ki postavlja nov standard v svetu naprav za vizualno komunikacijo.

IKT INFORMATOR 27

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Platforma za učinkovite varnostne analize podatkov

včni sistem za varnostne analize

RSA Security Analytics omogoča zbiranje velikih količin podatkov, njihovo podrobno analizo, upravljanje incidentov in v kasnejših implementacijah tudi aktivno obrambo. bistvenega pomena za varnostne analitike pri raziskovanju sodobnih groženj. Globlja analitika: Proučevanje tveganj in kontekstov s primerjavo različnih vzorcev izboljša razmerje med detek-

cijo pravih in lažnih groženj ter tako skrajša čas reševanja in odkrivanja napadov. Varnostni sistemi za analitiko morajo iskati vedenjske vzorce in dejavnike tveganja ter se ne smejo osredotočati na statična pravi-

la in znane podpise. Napredna analitika postavlja v ospredje dogodke, ki zahtevajo podrobnejši pregled. Samodejni inteligentni analitični sistemi so pomemben del nove varnostne analitične platforme, vendar

ne prevzemajo vloge človeške presoje, temveč le pokažejo na območja, kjer je nujna človeška presoja. Velika razširljivost: Platforme za zbiranje velikih količin varnostnih

podatkov morajo biti zelo razširljive, saj le tako lahko shranjujejo ogromne količine informacij, ki so za popolno situacijsko zavedanje čedalje potrebnejše. Zahteva po globljem vpogledu v prometne tokove iz številnih mrežnih naprav povečuje količino podatkov, ki jih morajo obravnavati analitične platforme. Za spopadanje z današnjimi grožnjami je treba zagotoviti funkcionalnost distribuirane večnivojske arhitekture za shranjevanje podatkov ter analitični proces, ki normalizira in procesira veliko različnih podatkov z zelo velikimi zmogljivostmi. Enoten pogled: Za popolno obveščenost in pregled nad dogodki analitiki potrebujejo varnostne informacije na enem mestu, saj so te ključnega pomena za preiskovanje incidentov in hitrejše odločanje v zvezi z morebitnimi grožnjami.

Celovita zgradba varnostnega sistema

RSA, vodilni proizvajalec rešitev na področju varnosti, je kot odgovor na ta vprašanja razvil novo analitično

platformo, ki se imenuje RSA Security Analytics. Gre za visoko stopnjevano platformo, ki omogoča sprejemanje velikih količin podatkov (Big Data) in jih nato analizira. Vsebuje vse običajne funkcije sistemov SIEM in jih nadgrajuje z analizo omrežnega prometa, za shranjevanje velikih količin podatkov pa uporablja tehnologijo Hadoop. Analitična orodja zagotavljajo učinkovito preiskovanje, analizo zlonamerne kode, poročanje in zmožnost opozarjanja. Dodatno vrednost celotni arhitekturi dajejo viri zunanjega znanja. Te informacije se pridobivajo od RSA FirstWatch, javnih skupnosti in drugih virov. Informacije se nato integrirajo v sistem v obliki pravil, opozoril, filtrov in drugih kategorij. Komponenta upravljanja zagotavlja skladnost, upravljanje incidentov in v kasnejših implementacijah aktivno obrambo. Platforma bo omogočala tudi integracijo s preostalimi varnostnimi in informacijskimi sistemi, kar bo le še povečalo dodano vrednost sistema in varnostnim ekipam omogočilo enoten pogled v celotno omrežje.

FOUNDATION OF

IT TRUST

IT TRUST EMC2, EMC, RSA, the RSA logo, and the EMC logo are registered trademarks or trademarks of EMC Corporation in the United States and other countries. © Copyright 2012 EMC Corporation. All rights reserved.

EMC2, EMC, in EMC logotip so zašcitene blagovne znamke ali blagovne znamke podjetja EMC v Združenih državah Amerike in drugih državah. Vse ostale blagovne znamke na tem oglasu so last posameznih lastnikov. © Copyright 2012 EMC Corporation. Vse pravice pridržane.

EMC2, EMC, RSA, the RSA logo, and the EMC logo are registered trademarks or trademarks of EMC Corporation in the United States and other countries. © Copyright 2012 EMC Corporation. All rights reserved.

28 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Podjetja lahko v poslovni informacijski sistem iCenter shranjujejo vso dokumentacijo, ki se pojavlja pri poslovanju, in jo hkrati povežejo z aktivnostmi v poslovnem informacijskem sistemu

Pravno veljavno brezpapirno poslovanje z eRegistratorjem SAOP-ov dokumentacijski sistem eRegistrator v povezavi z akreditiranimi storitvami za varno hrambo, kot je E-Arhiv Pošte Slovenije, poenostavlja celostno uvedbo zakonsko skladnega brezpapirnega

Srednje velika in manjša podjetja si težko privoščijo, da bi poleg poslovnega informacijskega sistema (ERP) kupovala še dodatne rešitve za brezpapirno poslovanje. Nekateri proizvajalci so tako kot standardno rešitev znotraj ERP že ponudili knjigo prejete pošte in knjigo prejetih računov. So primeri, ko te rešitve omogočajo tudi, da se vanje shranjuje skenirana dokumentacija, kar nekoliko poenostavi nadaljnje postopke, recimo obdelavo prejetega računa. Vendar pa so takšni pristopi še daleč od pravega brezpapirnega poslovanja. V podjetju SAOP so se izzivov brezpapirnega poslova-

miniMAX

E-poslovanje za mala podjetja

V podjetju SAOP so se izzivov brezpapirnega poslovanja lotili na izviren način. V poslovnem informacijskem sistemu iCenter so zgradili lasten dokumentni sistem, ki uporabnikom omogoča izvedbo celostnega internega brezpapirnega poslovanja. nja lotili na izviren način. V poslovnem informacijskem sistemu iCenter so zgradili

lasten dokumentni sistem, ki uporabnikom omogoča izvedbo celostnega internega

brezpapirnega poslovanja. To pomeni, da v ta sistem lahko shranjujejo vso dokumentacijo, ki se pojavlja pri poslovanju, in jo hkrati povežejo z aktivnostmi v poslovnem informacijskem sistemu, recimo prejeti račun s knjižbo, izdani račun z naročilom kupca in podobno.

Uresničuje visoka pričakovanja

»Z razvojem dokumentacijskega sistema eRegistrator smo podjetjem in javnim ustanovam zagotovili, da na enem mestu dobijo vse, kar potrebujejo za učinkovito brezpapirno poslovanje,« je dejal Sandi Boršo, direktor prodaje in trženja v SAOP. eRegistrator uresničuje visoka pričakovanja glede brezpapirnega poslovanja, saj z njegovo uporabo organizacije ne le zadostijo zakonskim okvirom, temveč tudi izboljšajo delovne postopke in uredijo poslovanje. Novi dokumentacijski sistem namreč omogoča elektronski zajem in digitalno podpisovanje vse dokumentacije, ki se uporablja pri poslovanju, bodisi dokumentov, ki so predmet poslovanja s poslovnimi partnerji, bodisi dokumentov, ki nastajajo v okviru poslovnih procesov. Organizacije na enem mestu upravljajo skenirano papirno dokumentacijo, prejete elektronske dokumente ter dokumentacijo, ki nastaja znotraj poslovnega informacijskega sistema. Dokumentacijski sistem podpira celoten življenjski cikel dokumentacije in vse delovne tokove od zajema oziroma nastanka dokumenta prek procesne eRegistrator_oglas_129x179mm.indd 1

12/12/12 3:05 PM

Mala podjetja so pri uporabi papirne dokumentacije mogoče še bolj ranljiva kot srednja in velika. V izhodišču gre za to, da imajo pomanjkljivo urejeno že arhiviranje papirnih dokumentov – za tekoče leto jim arhiv sicer velikokrat vodijo kar računovodski servisi, poleg tega pa se ne ukvarjajo resno z varnostnim shranjevanjem podatkov. miniMAX podjetnikom in manjšim podjetjem omogoča enostavno uvedbo internega brezpapirnega poslovanja. Vsi dokumenti, ki jih izpisujejo in osebno vročajo ali pošiljajo po navadni pošti, se namreč v vgrajenem dokumentnem sistemu samodejno shranijo tudi v elektronski obliki (plačne liste, potni nalogi, delovni nalogi, izdani računi, obračuni DDV in odprtih postavk, poboti, bilance ...). Poleg tega lahko skenirajo in shranijo v sistem tudi prejete papirne dokumente, recimo račune. Na tak način imajo uporabniki prek spletnega brskalnika vedno dostop do elektronske oblike dokumentov. Dokumentov, kot so prejeti računi, ni več treba dostavljati računovodji, ampak jih ta pregleduje skozi sistem miniMAX. Tudi preostale dokumentacije, denimo opomina ali obračuna odprtih postavk, ni več treba tiskati, ampak jih podjetnik iz miniMAXa lahko pošlje kar po e-pošti. obravnave do shranjevanja in upravljanja različic.

Pravno veljavno brezpapirno poslovanje

Eden ključnih korakov pri zagotavljanju zakonske skladnosti brezpapirnega poslovanja je bila sklenitev strateškega partnerstva s Pošto Slovenije ter integracija z njenimi akreditiranimi storitvami varne hrambe E-Arhiv. »Zmožnost akreditirane varne hrambe je ključnega pomena za brezpapirno poslovanje slovenskih podjetij in javnih ustanov, saj so tako shranjeni dokumenti po zakonu veljavni v vseh pravnih in drugih postopkih,« je povedal Boris Kodelja, vodja projekta v SAOP. eRegistrator podjetjem zagotavlja pravno veljavno brezpapirno poslovanje po Zakonu o elektronskem poslovanju (ZEPEP), Zakonu o davčnem postopku (ZDP) in Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV). Neposredna povezava eRegistratorja in storitev E-Arhiv Pošte Slovenije jim ob tem omogoča dodatne avtomatizacije dokumentnih procesov, hkrati pa je brezpapirno poslovanje usklajeno še z Zakonom o varovanju digitalnega in arhivskega gradiva in arhivih (ZVDAGA). »Ponosni smo, da nas je SAOP izbral za poslovnega partnerja, saj bodo uporabniki njihovega iCentra z eRegistratorjem pridobili enostavnejši način brezpapirnega poslovanja skladno z zakonskimi predpisi,« je povedal mag. Branko Godec, vodja oddelka za informacijske storitve v Pošti Slovenije. Na podlagi vgrajenega signirnega in klasifikacijske-

ga načrta, ki uporabnikom ponuja osnovno prednastavljeno ogrodje za organizacijo dela z elektronskimi dokumenti, se izvaja tudi samodejni prenos e-dokumentov v E-Arhiv. Sistem eRegistrator zagotavlja visoko stopnjo zaupnosti in varnosti podatkov, saj do vseh dokumentov, tudi v E-Arhivu, dostopajo le registrirani uporabniki v iCentru.

Koristi pod črto

Organizacijam, ki se danes utapljajo v papirjih, se napovedujejo svetlejši časi. Z rešitvami, kot je eRegistrator, dobijo hkrati zakonsko urejen sistem za brezpapirno poslovanje ter dodatne vzvode za poenostavitev poslovnih procesov. Ni odveč še enkrat poudariti, da zakonsko skladno brezpapirno poslovanja zmanjša poslovna tveganja in izgube, predvsem zaradi manjšega obsega napak in hitrejšega reševanja težav. Prihranki so razvidni tudi pri stroških poslovanja, ki se znižajo zaradi odprave kopiranja in izpisovanja dokumentov ter manjših zahtev glede pisarniškega materiala oziroma drobnega inventarja. Največ koristi pa se skriva pod gladino. Prehod na brezpapirno poslovanje namreč omogoča avtomatizacijo vrste postopkov, tako da eRegistrator dejansko poveča produktivnost in zviša dodano vrednost ter odpre nove možnosti za inovacije v poslovnem modelu uporabnika. S tega vidika lahko brezpapirno poslovanje pomaga pri doseganju konkurenčne prednosti ter sprosti razvojne potenciale pri načinu izvajanja poslovanja, kjer se za podjetja danes skrivajo ogromne zaloge dodane vrednosti.

IKT INFORMATOR 29

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Krčenje porabe za IKT se počasi ustavlja Potreba po večji učinkovitosti je lahko priložnost za prebojne IT-inovacije

Letos bodo podjetja po vsem svetu za IKT namenila 2,6 bilijona dolarjev, prihodnje leto pa naj bi se ta znesek povečal za 2,5 odstotka, je pred dnevi napovedalo analitsko podjetje Gartner. Največjo rast porabe za IKT do leta 2016 Gartner pričakuje v bančništvu ter v komunikacijah, medijih in storitvah (CMS). »Globalni gospodarski položaj se je leta 2012 poslabšal, kar je upočasnilo celotno rast porabe za IKT,« pravi Kenneth Brant, direktor raziskav pri Gartnerju. »Vendar naša raziskava, opravljena ob koncu tretjega četrtletja, napoveduje precejšnjo rast v letu 2013 in tudi v letih potem, če se bomo izognili večji finančni krizi v ZDA in Evropi. Mnoga podjetja so zadnja leta že pomembno zmanjšala porabo za IKT in zdaj na daljši rok nimajo več prav veliko prostora za nadaljnje zniževanje stroškov IKT.«

Proizvodne dejavnosti strogo nadzirajo stroške IKT

Med panogami bodo po skupni porabi sredstev za IKT v ospredju proizvodna podjetja s 467 milijardami dolarjev v tem letu in 478 milijardami dolarjev v letu 2013. Ta podjetja pomemben del svojih IKT-stroškov načrtujejo in upravljajo skladno z gibanjem svoje prodaje. Zaradi manjše prodaje so porabo za IKT zmanjševala že od leta 2008. Odgovorni za nabavo IKT-opreme v proizvodni industriji so zaradi zmedenih znamenj s trga uvedli strog

SESTAVA PORABE

Telemach z mobilno telefonijo po vsej Sloveniji

Telemach svojo storitev mobilne telefonije od nedavna ponuja tudi v omrežju operaterja Mobitel prek nacionalnega gostovanja. Na slovenski trg mobilne telefonije je vstopil 18. junija letos in prvotno gostoval v omrežju Tušmobila, ki z lastnim omrežjem GSM/EDGE pokriva že 98,42, z omrežjem UMTS pa 81,35 odstotka prebivalstva. Telemachovi naročniki zdaj prek omrežja največjega mobilnega operaterja v Sloveniji uporabljajo mobilne storitve, ki s signalom GSM pokrivajo 99,7, s signalom UMTS pa nekaj več kot 90 odstotkov prebivalcev.

Največ denarja za ERP in pisarniške zbirke F-Secure odslej skrbi tudi za Analitsko podjetje Gartner

Mnoga podjetja so zadnja leta že pomembno zmanjšala porabo za IKT in zdaj na daljši rok nimajo več prav veliko prostora za nadaljnje zniževanje. nadzor nad stroški IKT. Poraba za IKT bo tako drugo leto dosegla najnižjo točko in bo potem daljše obdobje znova rasla, ko se bo poslovno zaupanje krepilo in bo potencialne moči novih tehnologij – družabnih, mobilnih, oblačnih in »velikopodatkovnih« (big data) – podpiralo vse več direktorjev in uprav podjetij. V sektorjih bančništva in varnosti bo poraba za IKT prihodnje leto zrasla za 3,5 odstotka in bo znašala 460 milijard dolarjev. Oba sektorja sta velika uporabnika IKT in zanj namenita približno trikrat večji delež prihodka kot industrija v povprečju. V Gartnerju pričakujejo, da se bo tako gibanje nadaljevalo zaradi velike potrebe po IKT pri aktivnostih, kot so kreditiranje, plačevanje, trgovanje in upravljanje.

medijev in storitev (CMS) letos za IKT porabil 414 milijard dolarjev, drugo leto pa tri odstotke več. Podjetja v sektorju CMS v povprečju za IKT porabijo pet odstotkov svojega prihodka, ki ga ustvarijo v obdobju petih let. To je daleč nad povprečjem vseh industrij. »Nekateri podsektorji CMS so zelo veliki uporabniki IKT. Ponudniki IKT-storitev, ponudniki komunikacijskih storitev, servisi za programsko opremo in internet ter medijska podjetja še naprej vlagajo v IKT – v strojno opremo, programsko opremo, IKT-storitve, notranje storitve in telekomunikacije,« razlaga Kenneth Brant. »Glede na zahteve po varnem ogrodnem omrežju, povezanem v internet, in hitrejših brezžičnih podatkovnih storitvah bodo te panoge v IKT vlagale še naprej.«

Nadpovprečne komunikacije in mediji

Javni sektor za IT porablja manj

Rast v bančništvu

V Gartnerju ocenjujejo, da bo sektor komunikacij,

Tudi promet in zavarovalništvo bosta sektorja z

je napovedalo, da bo poraba za podjetniške programske aplikacije letos dosegla skupaj 120,4 milijarde dolarjev, kar je 4,5 odstotka več kot lani. Največja bo poraba za programsko opremo ERP (24,9 milijarde dolarjev) in pisarniške zbirke (16,5 milijarde dolarjev). Poraba za opremo za poslovno obveščanje bo dosegla 13 milijard dolarjev, poraba za opremo za odnose s kupci (CRM) pa tudi približno 13 milijard dolarjev.

večjo, štiriodstotno rastjo porabe v letu 2013. Poraba za IT bo v sektorju prometa s 121 milijard dolarjev v letu 2012 narasla na 126 milijard dolarjev v letu 2013. V sektorju zavarovalništva pa bo s 179 zrasla na 187 milijard dolarjev. V javnem sektorju je sicer letos poraba za IT upadla za dva odstotka, manjši upad se pričakuje tudi leta 2013, ko se bo zaradi varčevanja zmanjšala s 447 na 445 milijard dolarjev. Hkrati javna uprava odkriva, da lahko naložbe v nove tehnologije pomagajo izboljšati učinkovitost. Potreba po večji učinkovitosti in storilnosti obstaja tudi v panogah, kjer je čutiti močan finančni pritisk, in prav to lahko po mnenju Gartnerja ustvari priložnosti za prebojne IT-inovacije.

posodobitve

Izkoriščanje ranljivosti v različnih programih je postalo najpogostejši način napadov na računalnike. Po tej poti se namreč poskuša namestiti več kot 80 odstotkov novih škodljivih programov. Podjetje Amis, zastopnik finskega razvijalca opreme za računalniško varnost, sporoča, da je F-Secure kot odgovor na veliko rast števila napadov na računalnike prek varnostnih lukenj v različnih programih pripravil rešitev za nameščanje popravkov. Software Updater bo odslej del varnostne storitve za mala in srednja podjetja F-Secure Protection Service for Business. Stari uporabniki lahko rešitev snamejo in uporabljajo brez doplačila.

Tišja tiskalnika za male pisarne

Kyocera Document Solutions je predstavil kompaktna in izredno ekonomična črno-bela tiskalnika FS-1041 in FS-1061DN, namenjena specifičnim potrebam domačih in malih pisarn. Kot prva na trgu sta opremljena z gumbom za tišje delovanje, ki omogoča preklapljanje med visoko zmogljivostjo in manjšo hrupnostjo zgolj z enim pritiskom. Po velikosti sta novi napravi primerni tudi za najmanjše pisarniške prostore, zložljiva kaseta za papir pa prihrani prostor na mizi, ko naprava ni v uporabi. Nova tiskalnika vstopnega razreda odlikujejo nizka cena in najnižji stroški tiskanja na stran v razredu. Z integrirano tehnologijo Ecosys z dolgotrajnim bobnom se lahko natisne do 100 tisoč izpisov.

Canon z več pametnih tiskalnikov

Canon je svojo ponudbo uspešnih pametnih laserskih tiskalnikov i-SENSYS LBP ADVANCE razširil s črno-belim modelom LBP6780x in barvnim LBP7780Cx, ki zahtevnim delovnim skupinam ponujata dodatno zmogljivost, zanesljivost in varnost. Obe napravi sta opremljeni s petvrstičnim zaslonom LCD za enostavnejšo uporabo in izbiranje opravil prek Canonove platforme uniFLOW. Canon je poleg tega uvedel mobilno tiskanje na laserske naprave i-SENSYS s pomočjo aplikacije Canon Mobile Printing App za iPad in iPhone. Ta omogoča enostavno tiskanje dokumentov, kot so datoteke PDF, spletne strani in slike prek brezžičnega omrežja s telefonov iPhone in tablic iPad. Na voljo bo v trgovini Apple App Store.

Ko finančni podatki spregovorijo Za sodobna podjetja sta računovodstvo in knjigovodstvo izredno pomembni področji, saj le hiter in natančen vpogled v ključne finančne podatke o poslovanju daje učinkovito podporo odločanju. Uvedba brezpapirnega poslovanja pa še dodatno znižuje stroške poslovanja in podjetjem omogoča večjo konkurenčnost na trgu.

Časi, ko so podjetja IT-rešitve s področja računovodstva potrebovala predvsem za zadostitev zakonskim zahtevam glede natančnega vodenja poslovanja, so mimo. Danes ponudniki računovodskih in knjigovodskih rešitev iščejo načine, s katerimi razpoložljive podatke preoblikujejo v relevantne informacije za pomoč pri sprejemanju dobrih poslovnih odločitev – seveda ukrojenih po merah in potrebah posamezne stranke. To pa je bistvo poslovnega obveščanja.

Več kot računovodstvo

Poslovanje se spremlja skozi prizmo finančnega rezultata, zato mora vsaka organizacija nameniti posebno pozornost informacijski podpori za delo v sektorjih računovodstva, financ, analiz in kontrolinga. Dober informacijski sistem na področju financ mora vključevati ustrezen zajem podatkov, njihovo pravočasno obdelavo, izdelavo analiz in načrtov ter funkcijo kontrolinga, in to vsak trenutek za vsak del organizacije. Jedro finančne funkcije je seveda računovodstvo, ki preostale funkcije poslovanja povezuje tako, da izkazuje notranjo uspešnost poslovanja, hkrati pa mora ustrezati vsem zunanjim predpisom, ki so povezani z izdajanjem računov, opravljanjem plačilnega prometa, davčnimi knjigami in drugimi opravili. Tako na finančnem kot tudi na drugih področjih poslovanja, kjer

se zbirajo oziroma nastajajo podatki v računalniški obliki (kupci, interni procesi, kadri), je možno izdelati analize in izračunati ključne kazalnike, katerih spremljanje je organizaciji v pomoč pri sprejemanju poslovnih odločitev ter pri uvajanju nenehnih izboljšav in optimiziranju poslovanja.

Prednosti zunanjega izvajanja računovodskih funkcij

O prenosu računovodstva na zunanjega ponudnika danes razmišlja vse več podjetij, saj jim takšna oblika sodelovanja navadno zniža stroške, poskrbi za dvig kakovosti (z računovodstvom se nato ukvarjajo le strokovnjaki) ter učinkovitosti (takšne rešitve zahtevajo dobro integracijo s siceršnjim informacijskim sistemom v podjetju). Prvi korak navadno vključuje obračun plač, saj se tu, morda še bolj kot pri računovodskih podatkih, pokažejo prednosti

pri varnosti oziroma tajnosti podatkov. Zbornica računovodskih servisov redno izdaja katalog računovodskih servisov, v katerem podjetja najdejo seznam zanje ustrezno usposobljenih računovodskih servisov. Na resnost in odgovornost računovodskega servisa kaže tudi zavarovanje poklicne odgovornosti. Z zavarovanjem so pri zavarovalnici krite škode zaradi napake ali opustitve poklicne dolžno-

sti zavarovanca in njegovih zaposlenih pri opravljanju dejavnosti.

Elektronsko poslovanje za dodatne prihranke

Prehod na čim bolj elektronsko oziroma v celoti brezpapirno poslovanje je zelo zaželen cilj podjetij, saj so stroški e-poslovanja precej nižji od upravljanja gore papirnih dokumentov. Navadno podjetja še vedno sprejemajo nekakšen delni kompromis,

Obračunavamo plače – varno in zaupno. VEČ KOT RAČUNOVODSKI SERVIS ✓ poslovno obveščanje ✓ brezpapirno poslovanje ✓ strateško svetovanje ✓ programske rešitve po meri

predvsem zato, ker imajo opravka s strankami in/ali dobavitelji, ki na e-dobo še niso pripravljeni. Če želi podjetje vpeljati brezpapirno poslovanje, naj pri ponudniku računovodskih storitev tudi preveri, ali mu ta lahko zagotovi enkraten vnos podatkov, evidentiranje in elektronsko izmenjavo skeniranih dokumentov ter dostop do informacij za vse uporabnike na enem mestu.

ACON poslovne in informacijske storitve d.o.o., Litijska cesta 64, Ljubljana

www.acon.si info@acon.si 01 54 75 180 Za predstavitev pokličite: 041

97 92 61

30 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

Deset resnic o IT, s katerimi se moramo Predstavljamo izzive, s katerimi se zaposleni v IT-oddelkih po vsem svetu trenutno največ V idealnem IT-svetu bi omrežje podjetja stalno delovalo brezhibno, hekerji in drugi napadalci pa sploh ne bi obstajali. Uporabniki bi sami znali poiskati odgovore na svoja tehnična vprašanja. Za skoraj vso infrastrukturo bi skrbel oblak, upravitelji IT pa bi imeli enostaven in popoln nadzor nad vsemi napravami in vsebinami. Končno bi tudi uporabniki cenili njihovo delo. Tako pa ... Prepad med sanjami in resničnostjo je včasih resnično velik. Na področju IT se morebiti celo zdi, da se iz dneva v dan poglablja. A to še ni razlog, da bi obupali, prav nasprotno, z novimi smernicami in razmerami se je treba soočiti, jih sprejeti in nanje kar najbolje odgovoriti. Preverili smo, kateri so tisti izzivi, ki danes zaposlenim v oddelkih IT gubajo možgansko skorjo.

1. Uporabniki bodo v podjetja nosili svoje naprave

Sodobna delovna mesta počasi že spominjajo na zabavo tehnično navdahnjenih uporabnikov. Zaposleni namreč na delovnem mestu in v poslovne namene vse pogosteje uporabljajo naprave, s katerimi

oddelek IT. Ta se mora sprijazniti z zmanjšanim nadzorom nad uporabniki in se predvsem postaviti v vlogo izkušenega svetovalca ter tako usmerjati odločitve uporabnikov glede uporabe sodobnih tehnologij.

3. Prekinitvam delovanja sistemov se ni mogoče izogniti

Oddelek IT se mora sprijazniti s svojim novim položajem, v katerem ima manjši nadzor nad uporabniki, in se predvsem postaviti v vlogo izkušenega svetovalca ter tako usmerjati odločitve uporabnikov glede uporabe sodobnih tehnologij. delajo tudi v domačem okolju. Na vrhu seznama najbolj priljubljenih so najnovejši pametni mobilni telefoni in tablični računalniki. »Vdor« vseh teh naprav upravitelje IT navdaja z grozo, saj jih večina pomeni tudi potencialne varnostne luknje in dodatne težave pri podpori ter upravljanju podatkov in vsebin. Upravitelji IT morajo zato najti uporaben kompromis med pri uporabnikih zaželenimi naprav(ic)ami ter omogočanjem njihovega dostopa do omrežja in podatkov podjetja. Navadno je priporočljiva neka srednja pot, in sicer dopuščanje le nekaterih naprav, saj so tako stroški po-

slovanja, povezani z varnostjo in podporo, precej nižji.

2. Izguba nadzora nad uporabo tehnologije

Skoraj vsak malce naprednejši uporabnik lahko prek spleta plača in v nekaj korakih naklika poslovno storitev iz oblaka. IT je torej izgubil nadzor nad uporabo tehnologije v podjetju. A to ni nujno slaba stvar. Kombinacija storitev iz oblaka in mobilnih aplikacij lahko namreč razveseli prej nezadovoljne poslovne uporabnike, saj z njihovega vidika stvari končno le delujejo tako, kot oni želijo, hkrati pa ne ustvarjajo večjega dodatnega bremena za

V idealnem svetu bi vse IKT-rešitve brezhibno delovale ves čas. V praksi seveda ni tako oziroma je to sicer mogoče, a le za tiste z najdebelejšimi denarnicami. Upravitelji IT morajo zato sprejeti marsikateri kompromis med ceno in zanesljivostjo delovanja, ključno pa je, da poznajo šibke točke svojih sistemov in aplikacij ter da so pripravljeni na hiter odziv ob pojavu težav.

4. Težave z združljivostjo bodo vedno

Tako kot neprekinjeno delovanje je tudi združljivost sistemov področje, ki je 100-odstotno bliže v teoriji kot v praksi. Podjetja, ki delujejo v financah, zdravstvu in drugih panogah, kjer se »pravila igre« pogosto spreminjajo (ali pa jih je mogoče različno tolmačiti), so sploh v veliki zagati. Izziv IT na tem področju je predvsem v tem, kako zagotoviti kar največjo združljivost z regulatornimi in drugimi

pravili ter pri tem porabiti kar se da malo virov in čim manj vplivati na samo poslovanje.

5. Oblak ni univerzalna rešitev

Ko so se na IT-obzorju pojavili oblaki, so veljali za nekakšne rešitelje. No, sčasoma se stvari kažejo še v drugačni luči, saj so tudi ponudniki storitev iz računalniških oblakov dovzetni za težave pri zanesljivosti delovanja in varnosti ter s tem za izgubo podatkov. Pri gostovanju v oblaku ima IT-oddelek podjetja bistveno manj nadzora, in to velja tudi takrat, ko se pojavijo težave, glavoboli pa seveda niso nič manjši. Oblak s seboj prinaša tudi nove težave, in sicer z vidika merjenja porabe IT, še posebej, ker lahko uporabniki do velike večine storitev dostopajo brez nadzora oddelka IT. Dilema direktorjev informatike torej še naprej ostaja, kaj obdržati v podjetju in kaj seliti v oblak. Poleg izzivov pri nadzoru storitev, vsebin in uporabnikov morajo namreč prestati tudi omejitve, ki jim jih nalagajo finančni direktorji.

6. Manko strokovnega kadra

Čeprav IT v sodobnih podjetjih prevzema vse večjo vlogo pri omogočanju in

Izjemni odziv na izobraževanje Rails Girls Konec tedna bo pri nas prvič organizirano izobraževanje mednarodnega koncepta in skupnosti Rails Girls, namenjeno spodbujanju žensk k programiranju in soustvarjanju na internetu. Odziv na vabilo za izobraževanje Rails Girls Ljubljana je bil izjemen, saj je bilo do 7. decembra oddanih kar 586 prijav, svojo pomoč pa je ponudilo kar 41 mentorjev prostovoljcev iz Slovenije, Hrvaške in Finske. Več kot dve tretjini prijavljenih še nimata izkušenj s programiranjem, četrtina pa ima svoje zamisli za spletne aplikacije, ki jih želi uresničiti. Zaradi izjemnega zanimanja organizatorji dogodka že iščejo možnosti za izvedbo delavnice v dodatnih terminih v Ljubljani in tudi drugih krajih Slovenije.

NaJBOLJ EKOLOšKi iN NaJVaRČNEJši TiSKaLNiKi dOSLEJ. Naši

Poslovna konferenca XXL Podjetje SAOP je v Termah Olimia priredilo strokovno srečanje XXL konferenca, na katerem so razpravljali o novostih v davčni in gospodarski zakonodaji ter predstavili primere dobrih poslovnih praks in uporabo naprednih funkcionalnosti SAOP-ovih poslovnih programov. Kljub vsesplošnemu upadu zanimanja za to vrsto pridobivanja znanj se je konference udeležilo več kot 260 strokovnjakov s področja financ, računovodstva in informatike ter iz drugih poslovnih funkcij. Med drugim so predstavili tudi iCenter v oblaku in premierno sistem za brezpapirno poslovanje eRegistrator.

Amis odprl prvo lastno poslovalnico v Sloveniji

Naši najbolj ekološki in najvarčnejši tiskalniki doslej. Visoko zmogljiva ECOSYS naprava serije FS-4300dN ponuja velik prihranek in hkrati izjemno majhno obremenitev za okolje. Tehnologija komponent z dolgo življenjsko dobo zagotavlja delovanje bobna za neverjetnih pol miljona odtisov. To pomeni, da je v življenjski dobi naprave edini potrošni material toner - kar znižuje tako stroške, kot odpadke. Še več, naprave sodijo med najnižje porabnike električne energije* v svojem razredu. Na voljo so možnosti tiskanja s hitrostjo 60 strani v minuti, več varnostnih funkcij in prilagodljivi načini podajanja papirja. Predvsem pa je serija zmogljivih, varčnih in okolju prijaznih tiskalnikov, namenjena izboljšanju kakovosti vašega dela.

V mariborskem Europarku je vrata odprla prva Amisova poslovalnica v Sloveniji. Pridružila se je 25 partnerskim prodajnim mestom po različnih slovenskih krajih. Obiskovalci lahko v njej preizkusijo vse Amisove storitve in napredne naprave s področja digitalne in mobilne televizije, interneta ter telefonije. Posebne pozornosti so deležni poslovni uporabniki in najmlajši. »Z lastno poslovalnico se želimo še bolj približati uporabnikom naših storitev. Začeli smo v Mariboru, a bomo nabor v prihodnje razširili po vsej Sloveniji,« je povedal generalni direktor družbe Amis Boštjan Košak in dodal, da jim lastna poslovalnica omogoča pristen stik z uporabniki, ki tako na najboljši možni način spoznajo priljubljeno domačo blagovno znamko in njene storitve.

* Povprečna poraba energije

XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com

KYO_6G_Ad_129x179_Finance_SLO.indd 1

7.12.2012 9:55:38

izvedbi poslovanja, pa se le redkokje tudi ustrezno kadrovsko krepi. Dodaten izziv oddelkom IT v podjetjih prinaša morebitno zunanje izvajanje, saj je to dodaten razlog za krčenje števila zaposlenih, tudi v IT. Dober vodja informatike pa bo prav v tem primeru v pogodbi s ponudnikom zahteval, da mu je stalno na voljo ustrezen strokovni kader, sicer mu trda prede (računi pa rastejo).

7. Kako zagotoviti varnost omrežja

Želje vsakega informatika so, da bi bilo njegovo omrežje neprebojno za zunanje napadalce in hkrati enostavno za upravljanje. Praksa pogosto te stvari obrne na glavo. Varnostni strokovnjaki zato podjetjem svetujejo, naj se prenove varovanja omrežja lotijo z vidika, kot da so že bili žrtev napadov in želijo te v prihodnje preprečiti. Le tako bodo dejansko doumeli, kako pomembni sta omrežna in splošna varnost podatkov in informacij ter koliko staneta.

8. Poslovne skrivnosti so lahko razkrite vsak trenutek

V podjetjih, kjer smejo zaposleni pri delu uporabljati najrazličnejša družab-

Inovacije je

V Frankfurtu je letni dogodek zun

HP ima za sabo naporno leto konsolidacije po prihodu nove direktorice Margaret (Meg) Whitman. Kljub vsemu še naprej ostaja največji svetovni proizvajalec strojne opreme ter eden vodilnih ponudnikov rešitev in storitev. HP je med drugim predstavil nove in izboljšane rešitve za upravljanje podatkov iz svoje ponudbe HP Information Optimization, ki podjetjem pomagajo upravljati, razumeti in izkoristiti raznolike in obsežne poslovne podatke. Danes skoraj 60 odstotkov podjetij in ustanov potrjuje, da niso opremljeni s pravimi rešitvami za vpogled v velike količine podatkov, samo 10 odstotkov pa jih pravi, da je njihova organizacija nestrukturirane podatke vključila v svoje procese in strategijo. Z novimi rešitvami družb Autonomy in HP Vertica, ki delujeta v okviru HP, ter novimi rešitvami HP Converged Infrastructure HP organizacijam omogoča, da ustvarijo vrednost iz 100-odstotno razpoložljivih strukturiranih, polstrukturiranih in nestrukturiranih informacij.

IKT INFORMATOR 31

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

sprijazniti ukvarjajo na omrežja, lahko poslovne skrivnosti in tajni podatki kaj hitro izgubijo svoj status. Nove škodljive kode namreč ciljajo predvsem na uporabnike v družabnih omrežjih in kradejo njihove podatke. Težava je v tem, da smo danes na stopnji razvoja, primerljivi z elektronsko pošto pred desetletji. V tem času smo se naučili, da vseh povezav v elektronskih sporočilih ni dobro klikniti. Na družabnih omrežjih pa se te lekcije še nismo naučili in zlikovci to s pridom izkoriščajo. Rešitev sicer obstaja. Zaposlene je treba stalno izobraževati in jih poučiti o nevarnostih, ki nanje prežijo v digitalnem svetu. Onemogočanje dostopa do neproduktivnih spletnih strani je tudi učinkovit korak, a lahko marsikje spodbudi neodobravanje uporabnikov.

9. Uporabniki bodo vedno potrebovali podporo

Sanje vsakega zaposlenega v oddelku IT vključujejo tudi stanje, ko uporabniki IT-jevcev ne prosijo več za podporo, temveč znajo težavo ugotoviti in odpraviti sami. A kaj takega meji na znanstvenofantastični scenarij. Namesto tega lahko oddelek IT pripravi krajše vodnike po posameznih procesih, aplikacijah, nalogah ter delno avtomatizira podporo,

kjer je to pač mogoče in ekonomsko upravičeno. Nekatere naloge pa bo vedno najbolje opravil človek. Vse bolj priljubljena rešitev so tudi sistemi za podporo uporabnikov na daljavo, kjer se informatik poveže na računalnik zaposlenega in skupaj z njim prepozna ter odpravi težavo. Statistika tudi kaže na to, da se število ponavljajočih se težav v tem primeru znatno zmanjša.

10. Uporabniki nikoli ne bodo cenili vašega dela

Žal je v sodobnih okoljih tako, da dobro delo informatikov cenijo le stanovski kolegi, manj pa končni uporabniki rešitev. Ti informatike vidijo bodisi kot dedke Mraze, ki jim prinašajo vse najnovejše igrače (takšne za delo, se razume), bodisi kot paznike, ki jim zavračajo dostop do vseh virov, ki jih potrebujejo za svoje delo, bodisi kot obveščevalno službo, ki ves čas vohlja za njimi. Dvomimo, da se bodo ti pogledi v kratkem spremenili. Direktor informatike naj se zato raje osredotoči na to, da bodo vpeljane rešitve ustvarjale (znatno) dodano vrednost. Najboljše rešitve so tiste, ki z malo vložka dajejo vidne rezultate. Dobrim rezultatom je namreč vedno težko ugovarjati.

Poslovna rešitev, ki se uspešno kosa z novimi izzivi poslovanja in informacijske družbe

Vsi za enega, eden za vse – ProGRAM Poslovno okolje se nenehno spreminja in z njim tudi poslovne navade. Spremembe se dogajajo zaradi potreb trga, psihologije poslovanja in prodaje ter tehnologije, ki tem spremembam želi slediti. ProGRAM je eden prvih, ki v svoji zasnovi poskuša temu slediti in podpirati poslovne procese na način, kot to narekujejo omenjene spremembe.

ProGRAM že s svojim imenom nakazuje na rešitev, ki združuje več udeležencev in elementov poslovnega okolja: kupce, dobavitelje, lastnike, zaposlene, računovodske servise in tehnologijo.

Kupci/dobavitelji

Za učinkovito fakturiranje in vnos prejetih računov je vključena storitev e-Računi – brezpapirno poslovanje s kupci in dobavitelji na

eni strani ter avtomatizacija zajema podatkov za stranke na drugi strani. Mala podjetja, računovodski servisi ali podjetja z več poslovalnicami lahko enostavno dostopajo do vseh informacij – tudi na mobilnih napravah.

Lastniki in menedžerji

V sedanjih poslovnih razmerah potrebujemo nenehen vpogled v poslovanje. Prek vmesnikov za poslovne analize (Pro BI) in upravljanje odnosov s strankami (Pro CRM) rešitev omogoča tako 360-stopinjski pogled na poslovanje podjetja kot pogled na vsakega kupca oziroma partnerja posebej.

On-line računovodstvo

Predvsem za manjša podjetja, ki nimajo svojega računovodstva, ProGRAM izvaja tudi vodenje glavne knjige, evidenco OS in drugo. Uporabnik samo vnese prejete dokumente in izda račune,

za knjiženje, bilanco in tudi računovodske nasvete pa poskrbi ProGRAM. Računovodski servisi lahko ponudijo sodoben način vodenja po sistemu e-računovodstva. V tem primeru servis in podjetje uporabljata ProGRAM z isto podatkovno bazo. Organizaciji tako postaneta eno v smislu obdelovanja podatkov in uporabe informacij.

rediti sistem, ki bo prilagojen značilnostim današnjih podjetij in še posebej njihovim dolgoročnim potrebam. ProGRAM je na voljo v več različicah, od preprostejše, namenjene samostojnim podjetnikom in malim podjetjem, do zahtevnejše za podjetja, ki sama vodijo računovodstvo, ter posebne izdaje, namenjene računovodskim servisom.

Tehnologija in mobilnost

Poslovna odličnost

ProGRAM je rešitev v oblaku. Podjetnik lahko poslovanje spremlja na svojih pametnih telefonih, tablicah ali prenosnih računalnikih kjerkoli in kadarkoli. Podjetje za to ne potrebuje drage strojne opreme. Odpadejo tudi stroški nakupa programskih licenc.

Po meri uporabnika

V ProGRAM je vgrajenih kar 20 let izkušenj in najboljših poslovnih praks. Vodilo pri razvoju rešitve je bilo na-

V podjetju PRONET Kranj se zavedajo, da je izbira kakovostne tehnološke rešitve za poslovanje podjetja samo delček v mozaiku celovite poslovne odličnosti. Da bi dobro poslovno prakso uspešno prenesli tudi na uporabnike njihovih rešitev, morajo kot ponudniki najprej sami izpolnjevati vse pogoje. Podjetje PRONET Kranj je nosilec certifikatov »Excellent SME Slovenia« in bonitete odličnosti »AA«.

Vsem om do o nar čnik dimo 3 nu 31.1.201 orabo up enoletno -a po ProGram polovični ceni!

ni čno d

potekal HP Discover 2012, največji HP-jev naj ZDA

arilo!

e treba spremeniti v dobiček

z Pose o pra bn

»Ne gre za to, da nam manjka inovacij,« je na otvoritvi dogodka HP Discover 2012 povedala generalna direktorica HP Meg Whitman in poudarila, da je potrebnega več truda, da bi se »ideje, ki jih ustvarja oddelek za raziskovanje in razvoj, spremenile v dobiček«.

Novosti na področju shranjevanja podatkov

Predstavili so tudi novosti v ponudbi rešitev za shranjevanje podatkov, ki s poenoteno arhitekturo za organizacije vseh velikosti odpravljajo kompleksnost in neučinkovitost. Veliko organizacij tudi do 70 odstotkov proračuna za IT porabi za zmogljivosti, ki dejansko ne shranjujejo podatkov, medtem ko se administratorji trudijo upravljati na desetine nezdružljivih shranjevalnih sistemov. Posledica so rigidne infrastrukture, ki organizacije prisilijo v izbi-

ranje med funkcionalnostjo in cenovno dostopnostjo. Nova ponudba strojne in programske opreme, kot so HP 3PAR StoreServ Storage, HP StoreAll Storage in HP StoreOnce Backup, povečuje prilagodljivost podjetij.

Velika pozornost oblačnim rešitvam

V Frankfurtu je HP prikazal tudi novosti v svoji ponudbi HP Converged Cloud, med njimi temeljne rešitve, ki povečujejo prilagodljivost in inovativnost strank ter nižajo njihove stroške. Nove rešitve, namenjene

uporabi v zasebnih, upravljanih in javnih računalniških oblakih, zajemajo tudi HP CloudSystem in HP Cloud Service Automation 3.1, ki zagotavljata temelje in upravljavsko platformo za hitro uvajanje storitev v oblaku, HP Continuous Delivery Automation 1.1, ki v celoti avtomatizira postopke namestitev aplikacij v oblakih, ter ne nazadnje nove in izboljšane HP Cloud Services, ki ponujajo javne storitve na področju računskih zmogljivosti in shranjevanja podatkov v oblaku ter platformo za aplikacije kot storitev.

Dovolite, da vam delovanje in vse možnosti ProGRAM-a prikažemo na brezplačni predstavitvi.

ProGRAM

Vsebino izobraževalnih programov, oziroma uvajanje v delo s programskimi rešitvami prilagajamo vašim potrebam in vašemu računalniškemu predznanju! Na voljo vam je tudi brezplačna testna uporaba naše premierne verzije aplikacije ProGRAM.

T: + 386 (0)4 2 800 800 E: info@pronet-kr.si W: www.pronet-kr.si

[ NOVOST ]

Digitalni domači zdravnik

www.finance.si FINANCE, četrtek, 13. decembra 2012, št. 239

koledar dogodkov

OD 13. DECEMBRA DO 28. FEBRUARJA Navedeni so naziv in opis dogodka, organizator, kraj, datum in prizorišče ter spletna stran za dodatne informacije.

Dogodek o računalništvu v oblaku, predstavitev knjige Pot v oblak, spoznavanje inovativnih pristopov mladih pri vstopanju v računalništvo v oblaku, in predstavitev »oblačne« industrije Tajvana, sekcija Zitex-cloud in Zavod e-Oblak, Ljubljana, 13. december, GZS (eurocloud.si) IJU 2012, enodnevni posvet o odprtih vprašanjih informatike v javni upravi, Slovensko društvo Informatika, Ljubljana, 19. december, Domus Medica (www.iju2012.si) CES (Consumer Electronics Show) 2013, sejem potrošniške elektronike, Consumer Electronics Association (CEA), Las Vegas, 8.– 11. januar, Las Vegas Convention Center (LVCC) (www.cesweb.org) IBM Connect 2013, konferenca za razvijalce, upravljavce in profesionalne uporabnike programske opreme (namesto prejšnjih konferenc Lotusphere in Connect), IBM, Orlando, 27.–31. januar, Walt Disney World Swan and Dolphin Club Resort (www.ibm.com/connect) DesignCon 2013, konferenca in razstava o projektiranju v elektroniki, International Engineering Consortium, Santa Clara Convention Center, Santa Clara, 28.–31. januar (www.designcon.com) Cisco Live! 2013, največje evropsko srečanje uporabnikov opreme in rešitev podjetja Cisco, Cisco Systems, ICC London ExCeL, London, 28. januar–1. februar (www.ciscolive.com/london) IFAM 2013, mednarodna strokovna sejemska prireditev s področja avtomatizacije, mehatronike in robotike, ICM, Celje, 30. januar–1. februar, ICM – Dvorana K (www.icm.si)

Macworld 2013, sejemski in konferenčni dogodek, posvečen opremi Mac, IDG World Expo, San Francisco, 31. januar–2. februar, Moscone Center West (www.macworldexpo.com) 5. informativa, peti vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja, Ljubljana, 1. in 2. februar (www. informativa.si) Imagina 2013, vodilni evropski dogodek za 3D-simulcije in navidezne tehnologije, Imagina, Monacio Mediax, Monaco, 19.–21. april, Grimaldi Forum (www. imagina.mc) SolidWorks World 2013, mednarodna konferenca uporabnikov programske opreme, SolidWork, Orlando, 20.–23. februar, Walt Disney World Swan and Dolphin Hotel (www.solidworks.com) Mobile World Congress 2013, svetovni kongres in sejem mobilne telefonije, GSM Association, Barcelona, 25.–28. februar, Fira de Barcelona (www.mobileworldcongress.com/index.htm) Embedded World 2013, sejem o vdelani strojni in programski opremi ter rešitvah s konferencama Embeded World in Electronic Displays, NürnbergMesse in Design & Elektronik, Nürnberg, 26.–28. februar, NürnbergMesse (www.embedded-world.de) Winbis 2013, 5. mednarodna konferenca o brezžičnih informacijskih omrežjih in poslovnih informacijskih sistemih, Open Learning Society, Katmandu, 27. in 28. februar, hotel Marshayndi Thamel (www.win-bis.com) En.grids 013, seminar o financiranju razvoja pametnih omrežij, rešitvah ter priložnostih za industrijo in trgovce, Energetika.NET, Ljubljana, 30. januar, Gospodarsko razstavišče (www. energetika.net)

Symantec krepi položaj na slovenskem trgu

Podjetje Symantec želi s sklenitvijo novega distribucijskega partnerstva z družbo Powercom sistemi/Apcom Slovenija z dodatnim vlaganjem zagotoviti večjo prepoznavnost blagovne znamke pri nas in boljšo podporo uporabnikom. Apcom Slovenija je del distribucijske mreže Symanteca v šestih državah jugovzhodne Evrope. Poslovalnice ima v Budimpešti, Beogradu, Sofiji in zdaj tudi v Ljubljani. Na voljo ima vse vire Symantecovih enot – demolaboratorij, center znanja in nabor sredstev s področja svetovanja. Podjetje bo ponujalo Symantecove rešitve za zagotavljanje varnosti, preprečevanje izgube podatkov, šifriranje, varnostno kopiranje in obnovo podatkov, arhiviranje, upravljanje shranjevalnih in strežniških sistemov ter tudi najnovejše linije izdelkov v oblaku in za mobilnost. Prodajo bo vodil Silvester Drobnič, ki ima 14 let izkušenj v prodaji različnih informacijskih izdelkov in storitev.

Naprava Scanadu Scout obvlada najpogostejša medicinska opravila – merjenje srčnega utripa, krvnega tlaka in telesne temperature. Te podatke po povezavi bluetooth posreduje v namensko aplikacijo, ki jo ima uporabnik nameščeno na pametnem mobilnem telefonu, ta pa mu nato vrne okvirno diagnozo in seznam morebitnih bolezni. Snovalci naprave že načrtujejo nadgradnjo funkcionalnosti, saj naj bi v prihodnje premogla tudi plastične (enkratne) teste za analizo vzorcev urina ali sline. S tem bo naveza pametne medicinske naprave in mobilnika poskrbela za še natančnejše diagnoze virusnih in bakterijskih okužb, bolezni, morebitne nosečnosti in podobno. Naprava Scanadu Scout bo po svetu na voljo za 150 dolarjev, v prodaji pa bo zelo kmalu po novem letu.

[ NA OBISKU] Fujitsu Technology Solutions v Augsburgu

Največja tovarna IT-infrastruktur v Evropi Med nedavnim dogodkom Fujitsu Forum 2012 v Münchnu smo slovenski udeleženci obiskali Fujitsu Technology Solutions v Augsburgu, največje razvojno središče in tovarno IT-infrastruktur v Evropi, v kateri smo si ogledali oddelke za proizvodnjo matičnih plošč, montažo računalnikov ter tudi laboratorije za njihovo testiranje. Fujitsu Technology Solutions (FTS) oskrbuje podjetja vseh velikosti in tudi potrošniški segment na območju Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike (EMEA) ter Indije. FTS razvija, proizvaja in trži IT-izdelke v razponu od tankih odjemalcev do podatkovnih centrov ter rešitve in storitve, ki vključujejo tudi upravljane infrastrukture in infrastrukture kot storitev (IaaS). Augsburški orjak je tudi glavni center Fujitsuja za razvoj ter globalno proizvodnjo strežnikov IA x86 in produktov za shranjevanje.

Strategija »dinamičnih infrastruktur«

Temelj današnje proizvodnje so integrirane »dinamične infrastrukture« (Dynamic Infrastructures), ki pomenijo naslednji korak v razvoju Fujitsujeve strategije in njegove ponudbe na svetovnem trgu. Poleg razvoja in proizvodnje FTS obvladuje tudi funkcije trženja, prodaje, logistike in upravljanja. Tovarna zaposluje blizu 13 tisoč delavcev, od tega več kot tisoč inženirjev, leta 2011 pa je njihov letni prihodek znašal približno 3,22 milijarde evrov.

Fujitsujev nastop v Evropi

Družba Fujitsu Limited je bila ustanovljena leta 1935 v Tokiu kot združeno podjetje za telekomunikacijsko opremo družb Fuji Electric in Siemens pod imenom Fuji Tsushinki Manufacturing. Ime Fu-ji-tsu je sestavljeno iz začetnih zlogov imen Fuji Electric, Jimenzu (Siemens v japonščini) in Tsushin ( japonski izraz za komuni-

Proizvodnja v tovarni FTS v večjem delu poteka po naročilu. Tehnologije se nenehno izboljšujejo, medtem ko se celotna organizacija sproti racionalizira in optimizira. kacije). Fujitsu je leta 1978 v sodelovanju s Siemensom začel tržiti glavne računalnike Fujitsu v Evropi. Leta 1987 je Fujitsu Limited odprl sodobno tovarno v Augsburgu. Postala je središče za proizvodnjo, raziskovanje in razvoj IT-opreme za celotno družbo. V letu 1999 sta Fujitsu in Siemens ustanovila združeno podjetje Fujitsu Siemens Computers (FSC), v katerem sta združila večino svojih aktivnosti, povezanih z računalniki, ki prihajajo na trg v Evropi. Strategija FSC se je osredotočila na mobilno in kritično poslovno računalništvo, kar je skupaj s hitrim razvojem e-poslovanja pripeljalo do novih ravni varnosti in skalabilnosti za IT-infrastrukture.

Racionalizacija in selitev v oblak

Leta 2009 je Fujitsu odkupil 50-odstotni delež Siemensa in kot 100-odstotni lastnik ustanovil holding Fujitsu Technology Solutions.

PROIZVODNJA

Za podjetja vseh velikosti

Kompleks Fujitsu Technology Solutions v Augsburgu zajema 11 stavb s skupnim tlorisom 182 tisoč kvadratnih metrov. Tam proizvajajo vrsto prepoznavnih izdelkov: medijske centre Esprimo Q, prenosnike Celsius in Lifebook, namizne računalnike Esprimo, delovne postaje Celsius, tablice Stylistic, hibridne računalnike Lifebook T, naprave za shranjevanje Eternus, S/390-združljive glavne računalnike S- in SX-series, LCD- in plazemske zaslone, operacijske sisteme SINIX (Reliant UNIX) za RISCin S/390-združljive platforme ter BS2000 za SPARC-, x86- in S/390-združljive sisteme, industrijske strežnike Primergy in Primergy BladeFrame, kritične IA-64-strežnike Primequest, Unixove strežnike Sparc Enterprise Servers in Primerpower 250-2500, od pred nekaj dnevi pa tudi NAS-strežnike Calvin.

Novo podjetje, zelo močno na območju EMEA, je postalo za Fujitsu Limited pospeševalec dokončnega preoblikovanja v globalno družbo, ki zagotavlja integrirane izdelke, rešitve in storitve skladno s strategijo dinamične infrastrukture po vsem svetu, FTS pa je postal vodilni ponudnik IT-platform in infrastruktur na območju EMEA. Kot so strokovnjaki povedali slovenskim gostom,

proizvodnja v tovarni FTS večinoma poteka po naročilu. Tehnologije se nenehno izboljšujejo, medtem ko se celotna organizacija sproti racionalizira in optimizira. Novi izdelki, rešitve in storitve Fujitsu se zadnja leta vse bolj usmerjajo v računalništvo v oblaku ter podjetjem vseh velikosti ponujajo nove poslovne priložnosti s prilagodljivim in cenovno ugodnejšim razvojem IKT.