Stotka št. 2 by Jure Gostisa

Stotka www.stotka.net junij/julij 2012, št. 2

brezplačni izvod

Živeti polno

Počitnice in potovanja za vse življenje str. 16

Plezalsko goljufanje gravitacije str. 38

Se še spomnite dneva mladosti? str. 46 Lahko podariš le cent str. 50 Varni na spletu str. 54

zjek,

zd r av

triatlo n ka

Inka

otovni R k a d Dobro je, če si malo okrogel in ca ni

Greha vredna

Ce je bila to vaša zadnja dobra strateška poteza,

Stotka

UVOD

je brezplačna revija za aktivni del prebivalcev, starih nad 50 let

www.stotka.net

Gorazd Suhadolnik,

Odgovorni urednik: GORAZD SUHADOLNIK telefon: 01 30 91 549, e-pošta: gorazd.suhadolnik@stotka.net

odgovorni urednik

svetujemo, da berete Moje finance.

Prepovedi in »mladostnost«

o prvi številki Stotke je bilo največ pripomb na račun članka o oblačilih, obutvi in modnih dodatkih, ki se jih po petdesetem ne spodobi več nositi. Marsikatera gospa in celo nekaj gospodov je bilo zaradi »modnih prepovedi« že kar na robu ogorčenja. Češ, le zakaj ne bi smeli nositi kratkega krila, mrežastih nogavic in oprijetih škornjev z visokimi petami? Ali pa sponzorske majice in zlate verižice? Ti odzivi so presenetljivi. Najprej zato, ker pričajo, da je prvo številko Stotke prebralo veliko zelo različnih ljudi, potem zato, ker bi prej pričakoval odziv na druge, provokativnejše, kritičnejše, zanimivejše, tudi skrb zbujajoče članke. Ampak vsako presenečenje je sladko in zaradi članka o modnih prepovedih nas je obiskala gospa Inka, dokazala, da se motimo in – končala na naslovni strani nove Stotke. Odlično je, da odrasli ljudje ne marajo, da jim kdo soli pamet in

postavlja (čeprav ironično) omejitve. Očitno je v slovenski generaciji 50+ še vedno dovolj samozavestnih ljudi, ki vedo, kaj hočejo v življenju. (Le zakaj si potem ne uspemo urediti bolj normalne države?) Nova številka Stotke je za spoznanje manj »paternalistična«, vendar pa nič manj izzivalna in aktualna. Ob intervjuju z zdravnico Nado Kozjek se soočiš z iluzijami o prehrani in zdravju, v reportaži o sanjskih počitnicah lahko poiščete zamisel zase, v članku o couchsurfingu spoznate, da vedno obstaja alternativa … In ne pozabite, danes je bil dan mladosti. Nabuhel kot vsak praznik, a pomemben zaradi ideje mladosti, ki nas lahko ohranja bolj žive in dejavne.

Novinarka: MANJA PUŠNIK telefon: 01 30 91 574 , e-pošta: manja.pusnik@stotka.net Uredništvo: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana tel.: 01 30 91 540, faks: 01 30 91 545, e-pošta: stotka@stotka.net Oblikovanje in prelom: Maja Volk Urednik fotografije: Aleš Beno Jezikovna urednica: Tatjana Hosta Poslovna vodja: MONIKA KLINAR telefon: 01 30 91 480, e-pošta: monika.klinar@stotka.net Vodja ključnih kupcev: Polona Koštomaj telefon: 01 30 91 533, e-pošta: polona.kostomaj@stotka.net Klub Stotka: je združenje članov – obiskovalcev portala stotka.net in bralcev revije Stotka. Informacije o članstvu v Klubu: brezplačna tel. številka: 080 15 80 e-pošta: klub@stotka.net www.stotka.net/klub Klub Stotka

Klub

www.stotka.net

Kartica je last Časnika Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. Kartica ni prenosljiva. Če jo najdete, jo vrnite izdajatelju.

Če se vam ne ljubi čakati na naslednjo številko Stotke, ki izide 13. julija, obiščite spletno stran www.stotka. net. Tam se dogaja vsak dan nekaj novega. Stotka

www.stotka.net Velja do:

09/2014

Dodatne informacije: 080 15 80, klub@stotka.net

Ana Novak 53001

Živeti polno

Informacije o sodelovanju v Klubu (partnerji Kluba): telefon: 01 30 91 480 Tisk: SET, d. o. o., Ljubljana. Natisnili smo: 30.000 izvodov

Kazalo

Intervju:

revija za upravljanje osebnega premoženja 080 15 80

narocnine@finance.si

www.mojefinance.si

dr. Nada Kozjek Rotovnik, zdravnica, ki se ukvarja s prehrano in triatlonka 6 Fotografija na naslovnici: Irena Herak

Lepo življenje: Še vedno greha vredna Inka 12

Zdravje: Tisoč gibov pol ure na dan 36

Počitnice za vse življenje 16

Goljufanje gravitacije 38

Starejši in mladi bi lahko še veliko več sodelovali 48

Pokrajina, ki te »zacumpra« 26

Zakaj varamo 42

Lahko podariš le cent 50

Srebrnolasi strelec, ki ne zgreši 59

Kakšne barve je ričet spomladi? 30

Denar: Skrivnost predčasno porabljene rente 44

Družabna gospa s kavčem 52

Glasbene ocene 60

Ni pravega vrtička brez mlake 22

Družba: Se še spomnite

dneva mladosti? 46

Učenje: Varni na spletu 54

Kultura: Kaj se bo dogajalo junija in julija 56 Galerije in muzeji vabijo 58

Zabava: Nagradna križanka 61 Obvezno po petdesetem stran 62

Revija izhaja vsak drugi mesec. Naslednja številka izide v petek, 13. julija 2012. ISSN 2232-5603 Izdal in založil: Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana Direktor in glavni urednik: Peter Frankl Transakcijski račun pri Unicredit bank: 29000-0059800842 Revija Stotka upošteva Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http:// www.finan-ce.si/kodeks). Portfelji članov redakcije Stotka so objavljeni na spletni strani (http:// www.finance.si/portfelji).

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

n o v o !

Včlanite se v Klub Stotka

in koristite različne ugodnosti kluba ter prejemajte revijo na izbrani naslov.

KLUB: Stotka

Dobrodošli na e-Stotki Brskanje po spletni strani www.stotka.net. je pametno in koristno.

Klub

Klub Stotka www.stotka.net

Kartica je last Časnika Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija.

www.stotka.net

Velja Velja do: do:

Novak Ana Ana Novak

09/201453001 53001 09/2014

Kartica ni prenosljiva. Če jo najdete, jo vrnite izdajatelju.

Dodatne informacije: 080 15 80, klub@stotka.net, www.stotka.net/klub

Živeti polno

Z letnim članstvom v Klubu Stotka pridobite: • • • • •

šest številk revije Stotka, 10-odstotni popust ob nakupu knjig v spletni trgovini Časnika Finance, šest številk časopisa Medicina in ljudje, popuste pri aktivnostih Kluba Stotka, sodelovanje v nagradnih igrah. DARILO: zgoščenka z glasbeno kompilacijo najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi iz 70. let

Letna članarina v Klubu Stotka znaša 9,5 EUR (z DDV). Včlanite se lahko na www.stotka.net/klub Stotka je tudi lepo darilo. Podarite članstvo v klubu svojim sorodnikom in prijateljem. Pišite nam na klub@stotka.net.

Izidi revije v letu 2012: 13.7.2012 I 21.9.2012 I 23.11.20121 Za dodaten brezplačni izvod revije nam pišite na klub@stotka.net oziroma nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 15 80.

www.stotka.net

kupaj z revijo Stotka je začela delovati tudi istoimenska spletna stran www.stotka.net. Zavedamo se namreč, da ste bralci Stotke dinamični in radovedni ljudje, da vas zanima aktualno dogajanje, hkrati pa želite dobiti primeren izbor kakovostnih informacij, zgodb in mnenj. Spletni portal Stotka poskuša dan za dnem, vsak dan, zagotavljati prav to: novice, koristne nasvete, zgodbe in zanimivosti s področja zdravja, družbe, kulture in izobraževanja.

Klub za bralce, ki želijo več

Revija Stotka izhaja vsak drugi mesec, v uredništvu pa se trudimo, da bi vrzel med posameznimi revijami zapolnili z dnevno svežimi novicami, zgodbami in zanimivostmi. Še več: pokazati želimo, da je lahko spletni portal www.stotka.net tudi privlačnejši, predvsem pa zabavnejši od revije. Ker računalniške veščine in uporaba interneta tudi med starejšimi že leta nista več tabu, skrbimo, da je mogoče na spletni strani www. stotka.net vsak dan prebrati kaj novega in zanimivega.

Revijo Stotka si lahko ogledate tudi v elektronski različici, od prve do zadnje strani jo lahko preberete na spletu.

Zgodbe, ki vas prepričajo

Vabimo vas, da obiščete spletno stran www.stotka. net. Na njej vas čaka devet rubrik, v katerih najdete koristne informacije in napotke o zdravju, finančnih vprašanjih, družbenem dogajanju, sladkostih lepega življenja, učenju v poznejšem življenjskem obdobju, kulturi in zabavi.

Še posebej vas želimo opozoriti na Klub Stotka, združenje članov – obiskovalcev portala stotka.net in bralcev brezplačne revije Stotka. Seveda ima klub na spletni strani www.stotka. net svojo posebno rubriko, namen Kluba pa je omogočiti članom čim ugodnejše in dostopnejše poti do uresničevanja vodila revije Stotka in portala stotka.net, polnega življenja tako da jim skupaj s partnerji Kluba omogoča uveljavljanje različnih ugodnosti.

V rubriki Zdravje vas na primer sproti seznanjamo z novicami o preprečevanju in zdravljenju bolezni, tipičnih težavah ljudi po petdesetem letu, reševanju težav z alternativnimi metodami in ohranjanju zdravja z redno vadbo in rekreacijo. Ali ste na primer vedeli, da obstaja joga, pri kateri je glavno opravilo smejanje, ta zvrst joge pa ima tudi dokazane zdravstvene koristi? Tudi prepričanje, da v zrelem življenjskem obdobju aktivno spolno življenje ne

more biti več zanimivo, je zelo zgrešeno. V članku Več seksa, manj stresa razkrivamo, kako se lahko z dovolj gibanja in živahnim spolnim življenjem znebite tudi kroničnega stresa. V rubriki Profil na primer postavljamo zabavna vprašanja zanimivim Slovencem. Ali poznate sedem ključnih korakov za tiste, ki po petdesetem letu iščejo novo zaposlitev oziroma želijo začeti nov profesionalni izziv? Najdete jih na portalu www.stotka.net.

Spletna stran www.stotka. net seveda omogoča tudi komuniciranje in povezovanje z vami, spoštovani bralci. Veseli bomo vaših pozitivnih misli in pohval pa tudi dobronamernih kritik. Vabimo vas torej, da pri oblikovanju spletne strani (in revije) dejavno sodelujete. Svoje mnenje, vprašanje, prispevek ali fotografijo nam lahko pošljete po klasični (Časnik Finance, Revija Stotka, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana) ali elektronski pošti (stotka@ stotka.net). Želimo si tudi vaših pisem. Ob vsaki številki revije bomo najzanimivejše pismo tudi nagradili. Srečajmo se torej na portalu stotka.net! Stotka

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

OSEBNO: dr. Nada Rotovnik Kozjek

Dobro je, če si malo okrogel Nada Rotovnik Kozjek, zdravnica, ki se ukvarja s prehrano, in ironman triatlonka Gorazd Suhadolnik; fotografije: Irena Herak gorazd.suhadolnik@stotka.net

Opravila zagovor doktorske disertacije

ada Rotovnik Kozjek je odloč na zdravnica, to svojo lastnost pa pripisuje prepričanju, da je reprodukcija neumnosti ena izmed večjih izgub časa. S časom je v nenehni tekmi. Veliko dela, študira, predava, veliko tudi teče, plava in kolesari. Je neupogljiva športnica in predana vodja ambulante za klinič no prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Športniki se lahko od nje veliko naučijo o prehrani, bolnikom pa lahko njeno prizadevanje za uvelja vitev klinične prehrane podaljša življenje. Dolgo je delala kot anesteziologinja in v tej vlogi še vedno dežura ter »zaide« v kakšno operacijo. Ali ni nenavadno, da ste kot anesteziologinja postali strokovnjakinja za klinično prehrano? Pri nekaterih boleznih so hranila kot substrati za presnovo odločilna, da bolnik sploh lahko pre živi. Vnos hranil kot presnovna podpora je še posebej pomemben pri kirurgiji in intenzivni medicini, pa tudi v gastroenterologiji. V teh strokah so se zdravniki specializirali posebej za klinično prehrano. V zahodnih državah se s tem področjem ukvarjajo pred vsem kirurgi, v vzhodnih pa se s kli nično prehrano ukvarjajo aneste ziologi, ker so kirurgi drugače izobraženi in ta znanja med nje šele prihajajo. Mene so o tem

poučili nizozemski in itali janski kirurgi. Uvedba klinične prehrane v Sloveniji ne poteka prav gladko. Na tem področju trdo delam, ker posku šam načenjati vpeljan, mogoče že preživel sis tem. Naša ambulanta je še vedno edina enota za klinično prehrano v Sloveniji, ki deluje tekoče in ponuja multidisciplinarno obravnavo, zato smo permanentno »na odru«. V združenju za klinično prehrano smo izdelali priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih. Ta priporočila so tudi objavljena na spletni strani ministrstva za zdravje. Temeljna stroka je torej dobro postavljena, težava je v tem, da se ta priporočila ne uresničujejo. Skozi to izkušnjo sem spoznala, kako neverjetno težko je v Sloveniji, ki je tako majhna, izpeljati takšne osnovne stvari. V povezavi s klinično prehrano se čedalje več govori o kaheksiji. Za kaj sploh gre? Kaheksija je presnovni sindrom, pri katerem presnovne spremembe, ki jih povzroča kro nično delovanje vnetnih dejavnikov pri številnih boleznih, vodijo do shiranosti oziroma izgube telesne mase, ki je ni mogoče nadomestiti le s prehrano. Izguba vključuje tako maščobe kot tudi pusto telesno maso (skeletne miši ce), kaže se v

V začetku maja je dr. Nada Rotovnik Kozjek opravila zagovor doktorske naloge, v kateri je analizirala vlogo glutamina pri predoperativnem zdravljenju raka na dojki z obsevanjem in kemoterapijo. »Te bolnice so pet tednov pred operacijo zdravljene zato, da bi zagotovili čim boljši nadzor bolezni, in potrebujejo optimalno prehransko podporo, s katero bi čim bolj zavrli napredovanje kahek sije. Te bolnice se namreč nato zdravijo še dolgo časa, razvoj kaheksije pa zavira možnosti učinkovitega zdra vljenja in s tem tudi preživetja. Zato je zelo pomembno, da se ukvarjamo s prehransko podporo na vseh ravneh (osnovni in s posebnimi hranili, ki delujejo kot zdravila) že v začetnih fazah rakaste bolezni ter omogočimo opti malno zdravljenje bolezni,« pravi dr. Kozjekova.

6 Stotka |www.stotka.net| junij/julij, številka 2

junij/julij, številka 2| www.stotka.net| Stotka

OSEBNO: dr. Nada Rotovnik Kozjek

Epidemiološki podatki o bolnikih jasno kažejo, da imajo tisti, ki izgubljajo tele sno težo, slabše možnosti za preživetje. Zato bodo morali zdravniki zelo paziti, da ne bodo kroničnih bolnikov in starejših, predvsem postmenopavzalnih žensk, silili k hujšanju, kajti taki bolniki res nimajo zaloge za hujšanje. S hujšanjem poslab šamo stanje pri srčnih, pljučnih, ledvičnih boleznih, za raka to že dolgo vemo, poja vljajo pa se celo podatki o sladkorni bole zni tipa 2. Bolniki, ki imajo še srčno-žilne težave, boljše preživijo, če se zredijo. Celo po kapi hočemo zdaj imeti debelejše bolnike; če po kapi ne izgubljaš telesne teže, je namreč možnost za naslednjo kap manjša. Prej smo pri bolnikih preprosto prenesli priporočila za zdrave ljudi (pri katerih je seveda debelost nezaželena, saj začne delovati podobno kot kaheksija) in jim s tem delali medvedjo uslugo. Še vedno jim jo delamo. Ta spoznanja pa so soraz merno nova in njihovo razumevanje zah teva dobro znanje presnovnih sprememb pri kroničnih boleznih. Kaj moram upoštevati pri prehrani, dokler sem zdrav? Najpomembnejše je vedeti, da moraš jesti raznovrstno hrano, saj potrebuješ uravnotežen vnos hranil, zadosten ener getski vnos, da ne stradaš: če stradaš, porabljaš aminokisline iz beljakovin za energijo, ne pa za obnovo organizma. Če torej nimaš energetskih virov, ogljikovih

hidratov in nekoliko maščob, začneš porabljati aminokisline. Telo zanimajo hranila, ne pa to, ali boš pojedel kloba so ali riž.

Medicinsko postaneš starostnik pri 60 oziroma 65 letih starosti. Glavna zna čilnost staranja je telesno propadanje funkcionalnih tkiv oziroma izguba puste (mišične) telesne mase. Ženske takoj po začetku menopavze izgubijo 12 do 15 odstotkov puste mase.

Kakšno je vaše stališče do raznih (shujševalnih) diet? Med ljudmi so že zelo razširjene škodljive oslarije in obsedenost z die tami, ki nazorno razkrivajo, kako je znanje o prehrani kritično slabo. Obsedenost z zdravo prehrano sodi že na področje psihiatričnih motenj, ortoreksija je na isti stopnji obsede nosti s hrano kot anoreksija in buli mija.

O prehrani starejših je zelo veliko stereotipov. Starejši bi morali paziti na vnos belja kovinsko bogatejše hrane. S starostjo se organizem čedalje teže obnavlja in če mu manjka beljakovin, bo to še veliko bolj izraženo. Starejši tudi pogosto zboli jo in zaradi kahektičnih presnovnih spre memb se poveča potreba po beljakovi nah. Brez beljakovinskih hranil – mleka, mlečnih izdelkov, jajc, mesa in rib – bo starejši človek zelo težko prišel do vseh potrebnih aminokislin.

Za podporo organizmu je treba jesti kakovostno hrano, to pa seveda ne pomeni, da je treba iti ponjo na Mars. Odlično je, če jo pridelaš sam na vrtu, zelo dobro je, če je hrana iz lokalnega okolja, tako je biološko vrednejša, saj ne prepotuje pol sveta, pomembno pa je tudi, da hrane ne mrcvarite, tako v industrijski »fazi« kot pri njeni pripravi v kuhinji.

Ali drži, da potrebujejo starejši manj hrane? Z leti se nam res zmanjšuje pusta masa, ki je največji porabnik energije. Stopnja osnovne telesne presnove se zato s staro stjo zniža in potrebujemo manjšo ener getsko podporo, s tem pa tudi manj hrane. Ko pa je starejši človek telesno dejaven – to si seveda vsi želimo –, potre buje skoraj enako količino energije oziro ma (predvsem beljakovinskih) hranil.

Vendar trgovina z »zdravo hrano« lepo cveti. Seveda, če nimaš znanja, zlahka nasedeš manipuliranju. Nevedni ljudje kupujejo stvari, ki jih na hitro prepriča jo in jim obljubljajo čudežne rešitve. Pri frizerju prebiram revije in ne morem verjeti, kaj vse objavljajo o prehrani. Vseeno pa težko razumem ljudi, ki zau pajo svoje zdravje (tako visoko čislano vrednoto) laikom brez medicinske izo brazbe ali celo šarlatanom, ki prodajajo svoja prepričanja, ne pa znanja.

Zadnjič je v fitnesu gospod, star kakšnih 40 let, zraven mene vozil kolo in razlagal svoji sosedi, da le še mesec dni ne sme jesti pice. Kar nisem mogla biti tiho in sem mu rekla: »Pri štiridesetih letih vam lahko nekdo prepove pico? V čem je kleč?« Mogoče v kultu ohranjanja mladostnosti in fit telesa, da se tudi pri starejših ne sme videti nobenega maščevja? Brez maščevja nimaš niti zadosti hor monov za optimalno obnovo telesa. Večina anabolnih hormonov, zlasti testosteron pa tudi estrogeni, so tesno povezani z zalogami maščevja in če ga zbijaš, znižuješ tudi raven anabolnih hormonov. To pa pomeni slabšo rege neracijo. Zlahka na primer napovemo, kateri športnik čez leto dni ne bo več uspešen, ker ima prenizko raven testo sterona.

Kako je vaše strokovno področje povezano s staranjem?

Urban Štebljaj

Pri uvajanju priporočil za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih sem spoznala, kako neverjetno težko je v majhni Sloveniji izpeljati osnovne stvari.

8 Stotka |www.stotka.net| junij/julij, številka 2

Za zdrave starejše pa zlasti velja, da se maščevje dovoljuje, da je dobro, če je malo zalit, okrogel. Biti malo mehek je pravzaprav zaželeno, ker to tudi pomaga pri vzdrževanju skeletnih mišic. Masa brez maščob se pač nima iz česa vzdrževati.

Ali slaba prehrana lahko vpliva na nastanek raka? Rak je pravzaprav celica, ki nenadzoro vano raste zaradi različnih dejavnikov, ki vodijo do genetske okvare. Čedalje bolj spoznavamo, da nekateri nagnjenost k tej bolezni podedujejo in jo lahko že »zaznamo« z genetsko diagnostiko. Strokovno, seveda. Pri tem ima lahko prehrana zelo malo vpliva, ne vemo niti, koliko, vendar niti toliko, da bi lahko Svetovna zdravstvena organizacija okri vila katero izmed vrst hrane, da povzro ča raka. Nobene hrane ni, ki bi bila nepo sredno povezana z nastankom raka. V tem smislu je na primer gonja proti rde čemu mesu tipično enoumje: če ga uži vaš v zmernih količinah in dobro pripra vljenega, rdeče meso prav gotovo ni nevarno.

Ta poklic te naredi tudi skromnega, zelo jasno spoznaš, da preprosto nisi bog. Zato se res čudim ljudem, ki se postavlja jo v vlogo boga, raznim »čudodelcem«, ki bolnikom obljubljajo nesmiselne stvari, predvsem pa so od njih sposobni izvleči denar. Po mojem bi bilo za marsikaterega izmed teh bolnikov veliko bolje, da si za ta denar kupi sanjsko potovanje na Maldive in gre tja z osebo, ki jo ima rad. Kakšen je vaš življenjski ritem? Tako rekoč vsak dan grem v službo, tudi ob praznikih, veliko študiram, pišem in predavam. Skupaj s hčerko skrbiva za redno prehrano, preostanek časa pa poskušam čim več preživeti v naravi. Športne dejavnosti so zato zame dobra oblika preživljanja proste ga časa, ki pa ga imam zelo malo. Imam nekaj prijateljev, ki jih večinoma srečujem pri športu.

Prav pri raku nekateri bolniki trdijo, da so bolezen premagali s posebno prehrano in raznimi duhovnimi praksami. Vsak dan delam na onkološkem inšti tutu in teh bolnikov ne vidim. Vidim pa kar nekaj bolnikov, ki se zdravijo s takšnimi praksami, veliko jih na primer poskusi s stradalnimi dietami, ti priha jajo k nam v stiski, na končni stopnji obolenja, pridejo umret. V Italiji je bilo že nekaj sodnih procesov proti raznim »magom«, ki so rakave bolnike izstra dali in uničili. Tisti, ki so se morebiti res pozdravili po alternativni poti – jaz ne poznam nobenega –, pa seveda do nas niti ne pridejo. Kaj pa učinek placeba? V terapiji bolečine ima placebo zelo dober učinek. To je razložljivo z živčnimi mehanizmi, silnicami, ki delujejo na zaznavo. Ni pa placeba, ki bi znal podpre ti presnovo, ker gre pri tem za temeljne biokemične procese in iracionalne sile ne morejo delovati. Pogosto se bolniki zara di placeba boljše počutijo, ker imajo občutek, da so nekaj naredili zase. Vendar to ni zdravljenje bolezni, bolj gre za odstranjevanje enega izmed razdiral nih dejavnikov. Nekje ste napisali, da je težko verjeti, do kod lahko seže bolečina in kolikšno bolečino je človek sposoben prenesti. Kot zdravnica vedno izhajam iz tega, da poskušaš bolniku lajšati stanje. Pri neozdravljivih rakavih bolnikih gotovo pomisliš, kakšno srečo imaš, da si zdrav, da lahko živiš in greš domov. Nekako nam ti bolniki – tako kot mi njim – pomagajo živeti.

Za sabo imate že 22 ironman triatlonov. Leta 1991 sem se po hudi nesreči z veliko zlomi in predvsem hudo poškodbo kolena pri rehabilitaciji navadila ukvarjati s športom. Če si (tehnično) telesno pri zadet, se ne moreš ukvarjati le z enim športom. Triatlon mi ustreza, ker lahko menjam športe. Pred dvema mesecema sem bila že četrtič operirana na kolenu in če ne bi ves čas vadila, bi imela hude težave. Ker sem zelo zaposlena, imam program vadbe, tako vaditi pa mi je tudi v veselje. Skozi leta sem naredila iz sebe dobro srčno-žilno »mašino« in to le še vzdržujem z vadbo, ki sicer ni nič poseb nega.

Irena Herak

zmanjšanju telesne teže, propadanju mišic, oslabelosti in izgubi apetita. Nezadosten vnos hranil, torej podhra njenost, zlasti beljakovinska, pa kahek tične spremembe pospešuje in tako neposredno pripomore k razdiralnemu vplivu bolezni na organizem.

Z leti sem naredila iz sebe dobro srčnožilno »mašino« in to le še vzdržujem z vadbo, ki sicer ni nič posebnega. Marxov Kapital sem prebrala iz užitka, eksistencializem je bil moja duševna hrana.

Kaj je motiv, da človek presega svoje zmogljivosti? Po najnovejših priporočilih športa za zdravje naj bi vsak dan vsaj pol ure namenili vadbi, trikrat na teden pa naj bi dodali vadbo za moč. Kar je več, je že vadba za izboljšanje telesnih zmogljivo sti. S staranjem pa je še zlasti pomemb no, da krepimo mišice. Nekaterim, tudi meni, pa je šport poseb no veselje. Uporabljam ga zato, da lahko razmišljam, da imam čas zase, hkrati pa sem očitno tudi tip človeka, ki ga veseli presegati samega sebe. Veseli me, če lahko hitro tečem, hkrati pa se prav nič ne grizem, če ne morem, ker to pač ni glavna stvar v življenju. Takrat ko lahko, pa se dobesedno razstrelim. Sicer to velja tudi za vsa druga področja življenja, na primer službo. Tudi moj pokojni mož je bil tak, najboljše sva se imela, ko sva se najbolj izčrpavala.

junij/julij, številka 2| www.stotka.net| Stotka

OSEBNO: dr. Nada Rotovnik Kozjek Se je bilo zelo boleče spoprijeti z izgubo moža, ki se je pred štirimi leti smrtno ponesrečil v Himalaji? Seveda je bilo boleče, grozno je, če nekdo, s katerim si toliko časa (in imaš tudi razloge, da si z njim), nena doma odide. Vendar zame to ni bilo nekaj novega. Sama sem imela leta 1991 nesrečo v gorah, brat in stric sta leta 1993 umrla pod plazom. Prav življenje s Pavletom, ki je imel neva ren konjiček, mi je tudi nekaj prineslo. Ob njem sem se zelo veliko naučila, stvari, ki se jih sicer težko naučiš, na primer, kako je treba biti osredotočen, da dosežeš zahteven cilj. Vaši najljubši mladostni spomini? Nič posebnega, v mladosti sem bila precej samosvoja, zelo politično aktiv na, zelo dobra sem bila v zgodovini, zemljepisu, filozofiji in sociologiji. Marxov Kapital sem prebrala iz užitka, eksistencializem je bil moja duševna hrana. Tekmovala sem z ekipo gimna zije Ravne na kvizih o neuvrščenosti, o tem sem vedela veliko. Še danes ne vem, zakaj sem šla študirat medicino. Koliko vam je pri vašem življenjskem slogu pomembno, da bi dočakali visoko starost? Zame dolgo življenje ni pomembno. Pomembnejše je, da živiš ustvarjalno in zadovoljno. Ker ne maram dvolično sti, to, kar poskušam prenesti na druge, tudi sama živim. Trudim se kuhati in jesti kakovostno hrano. Trudim se biti prijazna, to je za dobre odnose v življenju zelo pomembna stvar, hkrati pa se trudim biti tudi odločna, saj se mi zdi reprodukcija neumnosti ena izmed večjih izgub časa. Trudim se, da ne bi razmišljala enoumno. Pri bolniku se zelo trudim za partnerski odnos, da mu ponudim, kar mu lahko, on pa vzame, kar lahko. Kaj vam pomeni finančna stabilnost, materialna blaginja? Moja generacija je rasla v prepriča nju, da to sploh ni pomembno. Za učinkovito reševanje te zadeve sem vsaj 15 let prepozna. Pomembno je biti finančno toliko neodvisen, da lahko počneš stvari, ki jih znaš in navsezadnje v njih uživaš. O denarju nisem razmišljala do moževe smrti, zato je to zame novo področje, ki se mu bom poskušala počasi prilagoditi, odločila pa sem se, da bom z njim seznanila otroka.

Težko razumem ljudi, ki zaupajo svoje zdravje laikom brez medicinske izobrazbe, ki prodajajo svoja prepričanja, ne pa znanja. Preganjati špehek je umetno nastrojeno in lahko tudi zdravstveno škodljivo. So zdravniške plače dobre ali slabe? Mislim, da so zelo slabe. Glede na delo, ki ga opravljamo ves dan, s plačo brez nekega postranskega dela komaj preži viš. Kaj se dogaja z vašimi mladostnimi vzorniki? Osebnega vzornika niti nisem imela. Che Guevaro, ki je bil zdravnik in velik idealist, sem spoznala prek hčerke. Ker sem živela z alpinistom in sem morala predelati nekaj temeljnih življenjskih vprašanj, mi je prav Che Guevara spet odprl dilemo, kaj je v življenju res pomembno: ali to, da se posvetiš delu in uresničiš velike ideje (kar je slog znanstvenikov in tudi veli kih športnikov), gre za strašno ego centrične ideje, čeprav pripomorejo k splošnemu napredku in koristi. Po drugi strani pa je iskanje smisla življe nja tudi v odnosih. Prav v zadnjem letu je umiral prijatelj mojega moža, zbolel je za rakom in v tem zadnjem letu je čutil veliko potrebo po pogovo ru, veliko je govoril o tem, kaj je sploh

10 Stotka |www.stotka.net| junij/julij, številka 2

smisel življenja. Med drugim je ugoto vil, da je to tudi osebni odnos, zveza, ki jo z nekom gradiš, na koncu tudi ljubezen. To bi lahko bilo tudi družbeno zanimi vo. Če bi se v resnici ukvarjali s tem, da je vsak človek nekaj posebnega in da si lahko v življenju nekaj damo, bi lahko veliko lepše živeli. Vaša najbolj nepozabna avantura? Moje poročno potovanje – bilo je pravo prebujenje! Pavle je sklenil, da bova šla na poročno potovanje v Peru – jaz kot zdravnica, on kot vodja šole za nadarjene mlade alpiniste. To mi je seveda prodal kot poročno potovanje. Ko je v Peruju začel pripravljati opre mo za na goro, sem ugotovila, da to ni isti človek, s katerim sem se poroči la. Šli smo na goro: Pavle, njegov tedanji učenec Grega Kresal in jaz. Pod steno smo na pet tisoč metrih nadmorske višine postavili bivak, maj hen šotor na ozki snežni polici. Onadva sta izginila v steno, mene pa sta pustila v bivaku. S stene, ki je bila videti strašljiva, je nenehno padalo, bilo mi je slabo … Začela sem razmi šljati, kaj bo z mano, če se ne vrneta. Znašla sem se v okoliščinah, ki jih nisem mogla obvladati. Vsi poznejši havajski ironmani so bili v primerjavi s to izkušnjo mačji kašelj. Tako sem dva dni preživela brez kakršnekoli poveza ve s svetom. Res mi je bilo grozno. Postalo me je strah prihodnosti oziro ma vprašanja, kako bom živela na tak način. Vseeno pa bi bilo malo preveč nenavadno, če bi se ločila takoj po medenih tednih.Stotka junij/julij, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Črne mrežaste nogavice

LEPO ŽIVLJENJE: Pravica do popravka

Prepovedi Stotke: Mrežaste nogavice - je to sploh treba razlagati? Visoki usnjeni oprijeti škornji z visokimi koničastimi petami. Vse v črnem: še na pogrebu deluje groteskno. Ugovor Inke: »Črna je lepa, ker je elegantna in skrije kakšen kilogram,« pravi Inka. Železni kosi njene garderobe so majčka, suknjič in hlače ter, obvezno, samostoječe nogavice. Včasih tudi mrežaste. »Nosim jih pozimi in poleti,« pravi Inka, ki ženskam odločno odsvetuje nošnjo žab in dokolenk. »To nikakor ne more biti seksi.« Inka pravi, da s samostoječimi nogavicami najbolj poudarja svoj značaj. »Z oblačenjem želim dajati vtis, da sem pri svojih letih še vedno vredna greha.«

Še vedno vredna greha Le zakaj se ženske po 50. letu ne bi smele oblačiti izzivalno, sprašuje Inka Hauko, ki se nikakor ne strinja z modnimi prepovedmi, objavljenimi v prvi številki Stotke.

prvi številki Stotke smo objavili članek z naslovom Modne prepovedi za 50+, v njem pa smo nanizali nekaj nasvetov o oblačilih, obutvi in modnih dodatkih, ki naj jih v šestem desetletju življenja ne bi bilo več primerno nositi. Modne »prepovedi«, ki so bile seveda mišljene ironično (in provokativno), so med bralci zbudile pristno nestrinjanje.

Bralka Inka se je odločila za uveljavitev »pravice do popravka«. Ob srečanju z gospo v restavraciji slovitega ljubljanskega Nebotičnika smo takoj opazili, da ji te pravice ne moremo odreči. Inka Hauko, mati dveh odraslih otrok, je pred časom dopolnila 50 let. Zaposlena je v odvetniški pisarni, kjer je seveda zavezana bolj formalnemu oblačenju. Na srečanje v Nebotičnik pa je prišla

z nekaj kompleti mladostnih oblačil. »Ženske se lahko v teh letih še vedno oblačimo privlačno. Le zakaj se ne bi smele?« sprašuje Inka. Sama se najraje obleče za žur z dobro hrano in plesom. Najljubši ji je valček. Kaj opazi pri plesnem partnerju? »Predvsem čevlje in nogavice. Čevlji seveda ne smejo biti pošvedrani in bog varuj, če se med nogavicami in hlačnicami vidijo dlakave goleni!« Sicer se ji zdi najlepši moški »šmuk« ura in kravata. »Pohvalno je, če si moški zna zavezati kravato na več načinov,« pravi Inka. Jo lahko kaj zmoti tudi pri ženskah? Neurejena stopala, ki bi potrebovala pedikuro, odgovarja Inka. Ne mara niti prekratkih kril in majic z naramnicami, če lastnica nima lepo oblikovanih rok. Stotka

Krilo naj bo kratko Prepovedi Stotke: Mini krila, vroče hlačke, vse, kar je namerno pomanjšano in skrajšano. Ugovor Inke: »Z minicami sem sicer tudi sama že opravila, čeprav sem jih nekoč pogosto nosila. Vsake toliko časa pa si privoščim krilo nad koleni.«

Klobuk je eleganten

Prepoved Stotke: Klobuki. Zadnji, ki ga še nosi, je Ciril Zlobec. Sončna očala čez dve tretjini obraza. Sončna očala z zlatimi detajli. Ugovor Inke: Inka pravi, da je klobuk

Avtor: Gorazd Suhadolnik Fotografije: Irena Herak Ličenje: Saša Godejša Frizura: Frizerski salon Beba, Vrhnika

12 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

v hladnih mesecih eden izmed njenih najljubših modnih dodatkov. Zdi se ji zelo eleganten, sploh v kombinaciji z velikimi sončnimi očali.

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

LEPO ŽIVLJENJE: Pravica do popravka

Zara in H & M sta O. K.

Prepoved Stotke: Če verjamete, da vam bodo cunje iz Zare, H & M in podobnih trgovin pomagale pri ustvarjanju krinke, pod katero boste videti kot 20-letnik, se bridko motite. Ugovor Inke: Inka se nikakor ne strinja,

da se ženske po 50. letu ne bi smele oblačiti v Zari. Prav Zara in H & M sta eni izmed njenih najljubših blagovnih znamk. »V teh trgovinah zlahka najdeš oblačilo, ki ga je mogoče dobro kombinirati. Predsodek pred tem je še toliko bolj nesmiseln, saj si ženske končno upajo vsaj malo več kot včasih.«

PREMAGAJMO STRES Stres je gonilo napredka, če nam predstavlja izziv. A pogosto ni tako. Naporna služba, nemogoč šef s še bolj nemogočimi zahtevami, otroci v puberteti, gneča na cestah … vse to nas počasi utrudi, razrahlja živce in moti miren spanec … zjutraj vse težje vstanemo in vse težje se lotimo vsakdanjih opravil. Če postane stres kroničen, se telo psihično in fizično utrudi. Nismo več zbrani, spomin nas zapušča, srce razbija in krvni tlak naraste, pojavijo se lahko težave s holesterolom, povišanim sladkorjem. Tolažimo se s sladkimi prigrizki in potem obupani zremo v tehtnico, ki kaže vsak dan več kilogramov. Začarani krog je sklenjen. Ljudje se različno odzivamo na stresne dogodke, vsi pa težko prenašamo učinke negativnega stresa, zato smo razvili različne metode in učinkovine, ki nam pomagajo pri premagovanju le-teh. Eden od znakov stresa je nespečnost. Vsi poznamo ljudsko zdravilo proti nespečnosti – kozarec toplega mleka pred spanjem. In res se v mleku skriva učinkovina, imenujemo jo hidrolizat

mlečne beljakovine kazeina, ki nam uspešno pomaga obvladovati stresne dogodke in kar je najpomembneje, povrne trden in miren spanec. Misel, da bi se utegnile v mleku skrivati farmakološko aktivne učinkovine, se je utrnila francoskemu raziskovalcu prof. Lindenu, ko je opazoval zadovoljne dojenčke po dojenju. Spraševal se je, ali je temu tako samo zato, ker so siti in so se crkljali pri materi ali pa se morda v materinem mleku skrivajo sestavine, ki otroka pomirijo in potolažijo ter zavarujejo pred stresnimi okoliščinami. Raziskovalna ekipa iz univerze v Nancyu pod vodstvom prof. Lindena je skušala ugotoviti ali obstaja povezava med mlečnimi proteini, ki se izločijo iz mleka po razgradnji z encimom tripsinom in umirjenostjo dojenčkov po dojenju. Te raziskave so privedle do odkritja peptidne molekule. Z različnimi študijami so ugotovili, da se ta molekula absorbira iz črevesja v kri in se nato v centralnem živčnem sistemu veže na receptorje GABA, ter s tem izzove občutek umirjenosti in

Biseri vašega zdravja

ugodja. Hidrolizat mlečne beljakovine kazeina iz mleka se veže le na eno vrsto GABA receptorjev v možganih, izzove le pomirjevalni učinek in olajša tesnobo, ne povzroča pa odvisnosti, potrebe po zviševanju doze, ne sprošča mišic in ne izzove motenj spomina in koncentracije. Prav tako ne povzroča zaspanosti in ne ovira vožnje avtomobila. Hidrolizat mlečne beljakovine kazeina zaradi selektivnosti pri izbiri receptorjev, odlikuje le zaželeni učinek – umirjanje tesnobe, ki jo običajno izzovejo vsakodnevni stresni dogodki in s tem mirnejši ter bolj trden spanec. V različnih študijah so dokazali, da je hidrolizat mlečne beljakovine kazeina varen tudi v visokih dozah in nima neželenih učinkov tudi, če ga jemljemo dalj časa. Prav tako niso opazili nobenih interakcij z drugimi zdravili. FDA (Food and Drug Administration = ameriški vladni urad za zdravila in prehrano) mu je podelila status GRAS (Generally Recognized as Safe). Gre torej za zelo varno sestavino, ki jo lahko uživajo odrasli in otroci ter ki ohrani svoje učinke tudi ob termični obdelavi.

Kalmin Lekarna Ljubljana

VSEBUJE HIDROLIZAT MLEČNE BELJAKOVINE KAZEINA ZA DOBRO POČUTJE IN ZBRANOST TER TRDEN IN MIREN SPANEC

Najboljša prijateljica bižuterija

Vse dejavnike, ki nas poganjajo v življenju, imenujemo z eno besedo stres. Stres je lahko pozitiven ali negativen. Negativen stres se na ljudeh odraža z napetostjo, tesnobo, kroničnimi bolečinami, ki so posledica stresnih situacij, nemirnim spancem, motnjami hranjenja, zmanjšano koncentracijo in motnjami razpoloženja.

Prepoved Stotke: Majice s potiskanimi neduhovitimi domislicami. Majice z globokim izrezom. Topi z globokim izrezom. Lasne sponke, bižuterija, mobilni telefoni z motivi Hello Kitty.

Hidrolizat mlečne beljakovine kazein klinično dokazano preprečuje in lajša škodljive učinke občasnega in kroničnega stresa. Ne povzroča zasvojenosti, zaspanosti in ne ovira vožnje avtomobila ali drugih opravil, ki zahtevajo zbranost. KALMIN LEKARNA LJUBLJANA, s hidrolizatom mlečne beljakovine kazein, priporočamo vsem, ki jih pesti stres krajši čas (pred izpiti, ženskam v času pred menstruacijo (med PMS)) ali redno daljši čas, ob kronični utrujenosti, napetosti, nespečnosti, motnjah spomina in koncentracije, motnjah razpoloženja ali med odvajanjem od kajenja.

Ugovor Inke: Bižuterija, bleščice in

podobne sijoče zadeve so nakit, ki ga Inka pogosto nosi, tudi k potiskanim majčkam. Rada poudari tudi dekolte, še zlasti v poletnih mesecih. »Ne vidim pametnega razloga, da bi bila ženska zapeta do vratu,« pravi.

14 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

www.lekarnaljubljana.si

zvesta vašemu zdravju

Lepo življenje: Potovanja

Počitnice za vse življenje Znane slovenske popotnike in prekaljene turistične mačke smo vprašali, kateri so letošnji vroči cilji, bodisi za nepozabno potovanje bodisi za lagoden počitek. in: Mjan

m a

ar do tja še vedno najlaže potovati organizirano. »Jeseni se po skoraj desetih letih spet odpravljam tja. Veliko ceneje je, brez stresa, in vem, da bom videl vse, kar želim. Za Mjanmar meni, da si je treba vzeti približno dva tedna, da uloviš »pravšnjo kombinacijo potovanja, doživetij in nekaj minut tudi zase«.

ljević: Da rva lm

otoki ski

Posebnosti Burme so po Mrvaljevićevih besedah doživetje dežele, v katerih skorajda ni turistov, sončni zahod v Baganu, »ko sonce odseva iz tisočerih kupol budističnih templjev, plovba po reki Irriwady in neskončna 'kolonialnost' občutkov, impresivni templji v kompleksu Angkor Tom, kjer gozd raste dobesedno iz zidov templjev, nasmehi, okusi, vonjave …«

Borovci in plaže, sprehod po rivi, mir, črički, čas za kavo in travarico ter za knjigo v senci pod drevesom.

16 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

kl Je

Ber n

Za potovanje, ko gre »za doživetje za vse življenje«, Mišo Mrvaljević priporoča Mjanmar (nekdanjo Burmo), še zlasti v kombinaciji s templji Angkor Wat v Kambodži. Po njegovem mnenju je

Morebitnih negativnih posebnosti ni. »To je skoraj popoln potovalni cilj. Malce previdnosti pri hrani (ampak samo pri majonezi) in vse bo tiptop,« pravi Mišo. »Kulinarično pa je za željne novih okusov – odlično!«

Thinkstock

in at

Mi šo

Za počitnice bi se odločil za enega izmed priljubljenih hrvaških otokov, izbiral pa bi med Hvarom, Bračem in Mljetom. »Sam najraje hodim na poči-

tnice pred glavno sezono ali po njej. Vreme je že tako zelo nestanovitno, da je ponavadi takrat boljše, cene pa so veliko nižje,« pravi Mrvaljević. Najlažji dostop se mu zdi kar z lastnim avtom in trajektom. Za takšne počitnice si je treba vzeti vsaj teden dni, idealna pa sta dva tedna. In kaj je pri tem posebnega? »Borovci in plaže, sprehod po rivi, mir, črički, čas za kavo in travarico ter za knjigo v senci pod drevesom,« odgovarja Mišo Mrvaljević.

Na morebitne negativne posebnosti se mu ne zdi smiselno opozarjati, mogoče se včasih zgodi kakšna mala nerodnost, počasnost domačinov, ampak »nič takšnega, kar bi bilo po travarici in kavici sploh še vredno omembe«. Gospod iz Kompasa priporoča, da za teden takšnih počitnic vsekakor ne porabite več kot 500 evrov (v zelo dobrem hotelu), če pa greste v apartma, zlahka zapravite le polovico tega zneska.

Za pozni oktobrski odhod, ko je v Mjanmaru idealno vreme, boste potrebovali približno 3.200 evrov. »Ni malo, ampak za življenjsko doživetje je vredno prav vsakega centa,« meni Mišo Mrvaljević.

Bernarda Jeklin: Mjanmar Tudi znana slovenska novinarka in urednica, hkrati pa strastna popotnica pravi, da priporoča potovanje v Mjanmar. Tam je bila maja lani, na počitnicah je bila sicer na Tajskem, v Burmo pa je odpotovala za šest dni. Šla je samostojno, brez agencije, za potovanje pa je porabila le malo denarja. Kot pravi Jeklinova, leti letalo iz Bangkoka v Rangun (Yangon) petkrat na dan, polet traja 50 minut, letalska karta pa stane 50 ameriških dolarjev. Polet si lahko rezerviraš po spletu, tam lahko najdeš tudi spodobno hotelsko sobo za manj kot 50 dolarjev na noč. Jeklinova dodaja, da je mogoče na tržnici neuradno zamenjati v lokalno valuto kjat po neprimerljivo ugodnejšem tečaju. Taksi, s katerim se je odpeljala z letališča do hotela, jo je za 10 dolarjev še nekaj ur vozil po prestolnici. »Od vseh azijskih mest, videla sem skoraj vsa, mi je Rangun najbolj všeč. Noro mesto, polno gozdov, parkov, prijaznih barv, zelo slikovito. Burmi je dolgo vladala vojaška hunta, kar je imelo ob vseh negativnih posledicah tudi kakšno pozitivno, na primer, da ni kapitalistov in slumov,« pravi Jeklinova. »Še vedno je živa njihova

Rangun je noro mesto, polno gozdov, parkov, prijaznih barv, zelo slikovito.

Thinkstock

Mišo Mrvaljević: Dalmatinski otok in Mjanmar Svetovalca uprave v Kompasu in izkušenega popotnika smo prosili, naj nam priporoči počitnice oziroma potovanje.

Manja Pušnik, Gorazd Suhadolnik stotka@stotka.net

ekateri so za tople kraje, drugi za eksotično lepoto. Eni predlagajo višino, drugi savano, tretji tropsko zelenilo. Katerikoli nasvet boste že upoštevali, gotovo ne boste zgrešili.

različica socializma, vsi so šolani, zdravstveno zavarovani, ni pretirano bogatih niti revnih.« Po mestnih ulicah je veliko gostilnic, za dolar se naješ več kot do sitega. Bernarda je v mestnem središču mogoče pogrešala rikše in mopede, tisti tipični azijski ulični vrvež, vendar pa je po drugi strani zaradi prepovedi tovrstnega prometa zrak veliko čistejši in tudi prometnih zastojev ni. Higiena oziroma čistoča je na primerni ravni. Hrana ni nič posebnega, »nekakšna sinteza tajske in indijske«, vino je mogoče dobiti le v hotelu in je zelo drago, pivo pa je odlično in poceni. »Opazno začenjajo prihajati Evropejci in Američani, Burma je polna rudnin in bogatih kovin, idile bo kmalu konec, če želite doživeti še pristno, materialistično nepokvarjeno Burmo, morate pohiteti,« pravi Jeklinova, ki je odpotovala tudi na vzhod Burme, na mejo s Tajsko, v svetišče Golden Rock na nadmorski višini 2.500 metrov. In varnost? »Skoraj noben domačin ne zna angleško, vseeno pa tujec ne potrebuje vodnika. Če lahko stara baba sama leta naokoli, je že dovolj varno,« pravi Bernarda Jeklin.

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Engrotuπ d. d., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje

u :B

tan Kraljestvo grmečega zmaja leži v vzhodni Himalaji in slovi kot ena izmed najbolj neokrnjenih gorskih pokrajin na svetu.

Luka Poz

ni č

Lepo življenje: Potovanja

Luka Poznič: Butan Vodja potovalne agencije Trek trek priporoča potovanje v Butan. »To je eden izmed zadnjih koncev sveta, kjer stoletja neokrnjeno ohranjajo tibetanski budizem. Skrita himalajska kraljevina oziroma kraljestvo grmečega zmaja, kot ga imenujejo sami, leži v vzhodni Himalaji in je ena izmed najbolj neokrnjenih gorskih pokrajin na svetu. Prav ta mistična mešanica starih tradicij, visokih gora in dih jemajočih samostanov je najlepše povabilo v to razmeroma težko dostopno in ekskluzivno državo,« pravi Luka Poznič. Butan sprejme vsako leto le omejeno število obiskovalcev, zato si je treba potovanje urediti z eno izmed agencij, ki organizira potovanje v to azijsko državo. Večina obiskovalcev prileti v Butan z nacionalnim prevoznikom Druk Air. Iz Evrope je mogoče prileteti prek Katmanduja, Delhija ali Bangkoka. Z nekaj več truda je mogoče prestopiti tudi po kopnem iz indijske province Zahodna Bengalija. »Zaradi zelo visokih cen v Butanu se večina popotnikov odloči za krajši, a zelo strnjen program, ki ponavadi traja od tedna do dveh. Letos je dnevna pristoj-

bina za obisk Butana med 250 in 300 ameriškimi dolarji na dan,« pojasnjuje Poznič. »Obisk Butana priporočam, ker gre za enkratno zmes kulture in narave. V mestu Paro je samostan Paro dzong, v katerem je Bertolucci snemal film Mali Buda. V njegovi bližini je visoko v gorah v strme stene vklesano svetišče Tigrovo gnezdo, kjer je svojo pot začel guru Rimpoče. V glavnem mestu prirejajo imenitne lokostrelske turnirje, na vzhodu, čez visoke prelaze, se skriva Punakha, stara kraljeva palača, ki se lahko kosa s Potalo v Tibetu. Tukaj so še slavni treking Druk path, med Parom in Timpujem, in slikoviti festivali, ki nas ponesejo daleč v preteklost,« pripoveduje Luka Poznič. Ker je v Butanu mogoče gostovati le z agencijo, je oskrba v državi odlična in se zrcali v udobnih hotelih, varni in okusni hrani ter potovanju po eni izmed najvarnejših držav na svetu. O vseh popotniških tegobah, ki se jim težko izognete v sosednji Indiji, v Butanu ni sledu. Morebitne težave vam lahko povzroči le nadmorska višina, večji del države leži nad tri tisoč metri, zato je potrebna skrbna aklimatizacija. Kakšnih

18 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

drugih posebnih težav v Butanu ni, zato je primeren tudi za nekoliko starejše in zahtevnejše obiskovalce.

Upokojencem vsako sredo 11 % nakupa VRNEMO kot b on

n Da

e se gr

s v Tu

us na kartico

Cene takega potovanja (če odpotujete iz Evrope) so med 3.500 in pet tisoč evri. Blanka Klemenc: Tanzanija Direktorica agencije Tango Travel Blanka Klemenc kot enega izmed najlepših potovalnih ciljev priporoča Tanzanijo. »Vsak je že slišal za Kilimandžaro, Serengeti, NgoroNgoro in Zanzibar. Vse to in še veliko več je Tanzanija,« pravi Blanka. V to afriško državo najlaže potujete iz Ljubljane prek Amsterdama ali z Dunaja prek Dohe, zanimiva možnost je tudi iz Benetk prek Dubaja, kjer lahko ob vrnitvi ostanete še kakšen dan. Za dober safari si je treba vzeti vsaj štiri dni, če boste potovali še po Zanzibarju, si morate rezervirati vsaj 12 dni. »Bolj športnim priporočam vzpon na Kilimandžaro, mogoče ga je tudi kombinirati z oddihom na Zanzibarju

1. Opravite nakup katerokoli sredo, v trgovini, franπizi, drogeriji ali restavraciji Tuπ. 2. Na blagajni predloæite Tuπ klub kartico s potrjenim statusom SENIOR.* 3. 11 % od vrednosti nakupa vam bomo vrnili na vaπo Tuπ klub kartico, obraËunal se vam bo tudi na akcijske izdelke.** Bonus se samodejno naloæi na kartico.

4. Bonus delno ali v celoti izkoristite æe pri naslednjem nakupu ali kadarkoli do 31. 1. 2013.** 5. Veljavnost in vrednost bonusa se vam izpiπe na vsakem raËunu, stanje lahko preverite tudi na brezplaËni telefonski πtevilki 080 13 10.

* Status potrdite enkratno pred nakupom v trgovinah, franπizah, drogerijah ali restavracijah Tuπ, s predloæitvijo dokazila o statusu upokojenca (ZPIZ kartica upokojenca, ZDUS-Diners Club International kartica ali kartica kluba naroËnikov Vzajemna). ** Pri pridobivanju in koriπËenju se bonus ne obraËuna na izkoriπËeni bonus, na revije in Ëasopise, tobaËne izdelke, vrednostnice za mobilne telefone, povratno embalaæo, na nakup darilnih bonov ali kartic in plaËilo poloænic.

Velja tudi na akcijske izdelke.

080 13 10

Blan

Lepo življenje: Potovanja

nc: Tanza me ni le j

KOMPRESIJSKA TERAPIJA:

Pešpot do zdravih nog

ali s safarijem. Po svojem okusu si lahko sestavite svojo kombinacijo safarija, počitka in športa,« priporoča Klemenčeva. Največja posebnost tega potovanja je po njenem mnenju gotovo prvinskost Afrike, ki jo čutiš in doživljaš na vsakem koraku. »Že z letala zagledaš sneg na Kilimandžaru, tako kot v slovitem filmu. Med potjo z letališča te ob poti spremljajo prekrasna rdeča afriška zemlja, nasadi banan in kave, tipične afriške vasice, domačini s pisanimi oblačili, ženske s košarami zelenjave na glavi in z otrokom v culi na hrbtu, Masaji s sulicami, ki hodijo po vodo kilometre in kilometre … Glasba, hrana, vonj Afrike, res nepozabno,« navaja Klemenčeva. Po mnenju direktorice agencije Tango je nujno videti in doživeti nacionalne parke (Serengeti, krater Ngorongoro, Tarangire, jezero Manjara), kjer lahko vidiš velikih pet – slona, nosoroga, leva, leoparda in bivola. »Z odprtim džipom se ure in ure voziš po prostranstvih parkov, oborožen s fotoaparatom opazuješ zehajočega leva, ki leno poležava s svojo družino nekaj metrov od avta. Čakaš, da se ti s svojo počasno hojo približa nosorog, sloni uživajo pri trganju listov z dreves in z dvignjenim rilcem zatrobijo v pozdrav, žirafe na manekenskih nogah mežikajo s prekrasnimi ščetinastimi

trepalnicami in čokoladnimi očmi … pa glasne in norčave opice, jate ptic, hijene … Ko doživiš enega največjih svetovnih fenomenov ekosistema, migracijo divjih živali, kjer več kot milijon gnujev in pol ter milijon zeber in antilop mimo tebe potuje v lovu za hrano in vodo, ostaneš brez besed,« pripoveduje Blanka Klemenc in dodaja, da tega ni mogoče opisati, ampak je treba doživeti. »Zanzibar te prevzame s prekrasnimi plažami, turkiznim morjem, vonjem začimb,« še pravi Klemenčeva. Zaradi morebitnih nevarnosti so obvezni cepljenje proti rumeni mrzlici in tablete proti malariji. »Sicer pa je to urejena država, ki živi od turizma in v kateri je za potnika odlično poskrbljeno,« pravi Blanka Klemenc. Benka Pulko: Turks in Caicos Po besedah svetovne popotnice Benke Pulko, ki je svet prepotovala z motorjem, so sanjske počitnice vsake, ki so v skladu z našimi sanjami. »Meni so se zgodile v državi Turks in Caicos. Takrat sem namreč sanjala o brezdelju, neskončni beli peščeni plaži, namakanju v turkiznem morju brez kopalk, večerji z morsko hrano na plaži ob svečah, jutranji jogi, zajtrkih z obloženimi mizami tropskega sadja … In potem so prišli na urnik ti fascinantni otoki ter me očarali do nezavesti. In to kljub prepričanju, da ni več cilja,

ki bi mi s svojo lepoto lahko vzel dih,« pojasnjuje Benka. Starejšim priporoča tisto, po čemer hrepenijo in glede na to, koliko so za počitnice pripravljeni odšteti. Po njenem mnenju je najboljše potovati v zrelih letih, ko je denarnica polnejša. »Počitnice sicer nimajo veliko opraviti s potovanji, ki so naporna. A čim se premaknete z domačega praga, je dobro, da se ob počitku tudi česa naučite in si razširite obzorje,« meni svetovna popotnica, ki je ta hip v Maleziji, sicer pa živi predvsem v ZDA. Kamorkoli gre in ne glede na to, kaj jo zanima, se Benka Pulko na potovanju nikoli ne odpove obisku lokalne tržnice, svetišča, pokopališča, kavarne, v kateri se zbirajo domačini, raziskovanju tamkajšnje kulinarike in posedanju na kakšnem posebnem prometnem vogalu ter opazovanju reke življenja, ki teče pred njo. »Potovanja ali počitnice zame niso popolne, če si ne stkem vsaj nežne mreže z domačini in duhom kraja, kamor sem se preselila, četudi le za nekaj dni,« pravi Benka. Koliko stanejo takšne počitnice? Zelo različno, Benka je na primer po Filipinih, Indoneziji in Kambodži potovala za nekaj dolarjev na dan. Po drugi strani pa je za hotelsko prenočitev na

Sistem žil, ki vračajo kri nazaj do srca (venski sistem), v nogah sestavljajo tri vrste ven: pod kožo so površinske vene, med mišicami nog globoke vene, oboje pa povezujejo perforantne vene. Vse vene imajo venske zaklopke, katerih glavna naloga je preprečevanje vračanja krvi proti gležnju.

Pripomočki za kompresijsko terapijo Ustrezno kompresijsko terapijo izvajamo s kompresijskimi povoji. Izbira pravega povoja je zelo pomembna; če izberemo napačnega in/ali ga narobe uporabljamo, lahko povzročimo poslabšanje bolezni. Bolnik lahko izbira med dvema vrstama povojev:

Pri normalni venski cirkulaciji se kri iz površinskih ven prek perforantnih preliva v globoke vene. Zdrave venske zaklopke preprečujejo vračanje krvi, mišice noge pa pri krčenju potiskajo kri proti srcu. Odstopanje od normalnega delovanja venskega sistema in mišic lahko vodi v vensko popuščanje, najpogostejše posledice so krčne žile in venske razjede (ulkusi).

1. Povoji, ki jih moramo nameščati vsako jutro in odstraniti zvečer in/ali pred vsakim počitkom, daljšim od 30 minut, so t. i. dolgoelastični. Bolnik jih lahko namešča sam, po predhodnem izobraževanju. Tosama je razvila povoje Vivavene, zadnja izboljšava, ki so jo naredili, so črte na povoju, s katerimi je označeno mesto naslednjega zavoja. Povoji so na voljo v škatlici po dva, kar omogoča, da ima bolnik enega nameščenega, drugega lahko v tem času pere.

Glavni vzrok je popuščanje venskih zaklopk. Zaradi nepravilnega delovanja venskih zaklopk se v venah začne nabirati prevelika količina krvi, ki ustvarja velik pritisk na žilno steno. Ta se raztegne in razširi, v kasnejšem stadiju prepušča plazmo v okoliška tkiva, napredovanje bolezni pa vodi v razjedo na goleni, ki jo zaradi vzroka imenujemo venska razjeda. Dejavniki tveganja, ki vodijo v vensko popuščanje, so nosečnost, dolgotrajno stanje oziroma sedenje, nezadostna telesna dejavnost, kajenje, debelost, povečan pritisk v trebušni votlini. Zdravljenje Osnovno zdravljenje venskega popuščanja je kompresijska terapija, s katero vplivamo na vzrok bolezni. Pravilno nameščen kompresijski pripomoček z zunanjim pritiskom zoži premer ven, popravlja funkcijo venskih zaklopk in zmanjša volumen krvi v venah. V kombinaciji z mišično aktivnostjo je kompresijska terapija bistveno uspešnejša.

vivavene

dimenzije: 10 cm x 10 cm Dolgoelastični kompresijski povoj smo v Tosami razvili za izvajanje vsakodnevne kompresijske terapije pri različnih obolenjih: ••••• pri vnetjih in sklerozaciji krčnih žil ••••• pri golenji razjedi in edemu spodnjih okončin ••••• pri kroničnem venskem popuščanju po operaciji krčnih žil.

2. Povoji, ki jih mora namestiti strokovno usposobljena oseba, pa so t. i. kratkoelastični in lahko ostanejo nameščeni do 10 dni. Poleg povojev je pri taki kompresijski terapiji treba uporabiti tudi druge komponente. Tosama je razvila set Vivaneovene, ki združuje vse potrebne komponente, vključno z vrečko za pranje. V setu sta dva kompleta komponent (eden je nameščen, drugi se pere). Kompresijska terapija je uspešna, kadar bolnik uporablja pravi povoj na pravi način in skrbi za ustrezno nego ter gibanje – mišice mora prisiliti k delu, priporočene dejavnosti so hoja, plavanje, kolesarjenje.

Oglasno sporočilo

Thinkstock

Masaji s sulicami, ki hodijo po vodo kilometre in kilometre, glasba, hrana, vonj Afrike, res nepozabno.

Dolgoelastični kompresijski povoj

20 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2 TOSAMA_203x271_st02.indd 1

17. 05. 12 15:55

Neskončna bela peščena plaža, namakanje v turkiznem morju brez kopalk, večerja z morsko hrano na plaži ob svečah, jutranja joga, zajtrk za obloženo mizo tropskega sadja …

And re j

Turks in Ca ic

Benk aP

o: lk

Lepo življenje: Potovanja

pič Čo

: Maldivi

Thinkstock

Maldivi so preprosto sanjski otočki z neverjetno lepim morjem.

da si takšne počitnice lahko privoščijo,« pravi Šeruga.

Santoriniju plačala toliko, da je zanjo delala ves mesec. Seveda ji ni bilo niti malo žal. Najbolj briljantni spomini so pač prepogosto povezani s količino zapravljenega denarja, žal je pač tako, pravi Benka Pulko. Največja nevarnost na potovanjih je po njenem mnenju to, da se nikoli ne vrnete domov. »Ko si vzamete čas in malo razmislite o življenju, zlahka ugotovite, da je prekratko za mučenje in naprezanje v krajih, kjer vam pijejo energijo, živce in kri. Pravzaprav sploh ni greh preživeti dlje časa daleč od doma, nekje, kjer boste imeli vse leto dopust. Saj veste: dopust je, da si dopustite početi tisto, kar vas resnično in neskončno veseli,« pravi Benka Pulko. Andrej Čopič: Maldivi Direktor agencije Jupiter International obožuje grški otok Mikonos, ki ga obiskuje med poletnimi počitnicami. Pravi, da gre za kozmopolitske zabave, prepletene s sanjskimi počitnicami.

Večina njegovih popotnikov si s tovrstnimi popotovanji uresničuje mladostne sanje. Gre tudi za posebno vrsto turizma, ki množičnosti nikoli ne bo prenesla, pojasnjuje Šeruga. Njegove

Starejšim Andrej Čopič priporoča počitnice na Šrilanki ali na Maldivih. Šrilanka se ponaša z izjemno bogato zgodovino, prepleteno z budistično filozofijo, zelo raznovrstno pokrajino, izjemno prijaznimi prebivalci in ugodnimi cenami. Maldivi pa so preprosto sanjski otočki z neverjetno lepim morjem, pravi Čopič. Izkušeni turistični delavec priporoča na Šrilanki ogled mest Kandy, Anoradapura, Polonnaruwa in Sigiria, nasade čaja v Nuwara Elliyi, na Maldivih pa katerikoli otok. V obeh primerih boste za takšne počitnice odšteli približno dva tisoč evrov na osebo. »Tako Šrilanka kot Maldivi sta zelo varni državi. Nevarnost lahko nastane le zaradi kakšne naravne nesreče, na Šrilanki pa bi lahko postalo nevarno ob obuditvi napadov Tamilskih tigrov. Vendar je med temi in vlado že dve leti sklenjen mir,« zagotavlja Andrej Čopič. Zvone Šeruga: Namibija Za popotnika in publicista Zvoneta Šerugo so sanjske počitnice doma v Namibiji. S skupino Slovencev jo je maja

22 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

skupine štejejo od 15 do 20 ljudi, vodi jih po plemenskih območjih, potujejo z džipi, peš in s kamelami. Potovanje traja praviloma tri tedne, stane pa približno 2.500 evrov na osebo. V Namibijo vodi Šeruga skupino v maju, septembra potujejo v Ugando, marca gredo na Filipine, avgusta in za novo leto pa potujejo v Etiopijo. Stotka

Ogenj ponoči, sredi puščave, pošteni kosi mesa, kakšna pijača in dobra družba.

obiskal že dvajsetič. »Čudovita je zaradi enkratnih plemen, puščavske pokrajine, predvsem pa velikih prostranstev. Ogenj ponoči, sredi puščave, pošteni kosi mesa, kakšna pijača in dobra družba. To mi širi dušo, to so zame počitnice, ne pa ležanje na plaži,« pravi Šeruga. Pred tremi leti so v njegovih skupinah prevladovali mlajši, v zadnjih dveh letih pa je večina njegovih potnikov starejših od 40 let. »Tisti nad 50 let imajo veliko energije in idej, seveda tudi nekaj denarja, junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Jaz zate, ti zame.

Poskrbite za svojo varnost tudi v zrelih letih

Prav v ta namen je zdravstvena zavarovalnica Vzajemna pripravila nezgodno zavarovanje za starejše. Gre za zavarovanje za primer nezgode, s katerim si lahko zagotovite večjo finančno varnost in hkrati zmanjšate finančno breme svojcev. Zavarovanje je zdravstvena zavarovalnica Vzajemna oblikovala v dvapaketa : osnovni paket (paket A) in razširjen paket (paket B).

Komu je namenjeno in kaj zagotavlja? Zavarovanje je namenjeno vsem, ki si želite večje varnosti, sklenete ga lahko do dopolnjenega 85. leta starosti, izplačilo zavarovalnine pa s starostjo ni omejeno. Mesečne premije so odvisne od starosti zavarovanca ob sklenitvi zavarovanja in pa od izbranega paketa. Vzajemna priporoča zgodnji vstop v zavarovanje, saj si s tem zagotovite nižjo premijo za ves čas trajanja zavarovanja. Če zavarovanje skleneta oba zakonca oziroma partnerja pa ste upravičeni do ugodnejše premije. V primeru, ko zavarovanje skleneta oba zakonca ali partnerja se za izračun premije upošteva tistega, ki je nosilec zavarovanja. Oba zakonca oziroma partnerja pa morata biti ob sklenitvi zavarovanja mlajša od 85 let.

Oglas Nezgode starejši PR_203x271_(20-03-2012).indd 1

Zavarovanje vključuje kritja, ki so posledica nezgode in sicer:

Kje naj sklenem zavarovanje?

• izplačilo odstotka zavarovalnine za trajno invalidnost,

Nezgodno zavarovanje lahko sklenete po pošti, v vseh poslovalnicah Vzajemne po Sloveniji, prek kontaktnega centra na brezplačni številki 080 20 60 ali prek spletne strani www.vzajemna.si. Zavarovancem Vzajemne, ki imajo sklenjeno zavarovanje s trajanjem enega leta ali več je omogočeno tudi koriščenje različnih ugodnosti in vključitev v Vzajemno Klub. Več o tem pa si preberite na spletni strani www.vzajemna.si.

• izplačilo zavarovalne vsote za primer smrti, • enkratno nadomestilo zaradi zloma kosti, izpaha ali opeklin, • enkratno nadomestilo za stroške težjih operacij, • dnevno nadomestilo za bolnišnično zdravljenje, • enkratno denarno nadomestilo za dolgotrajnejše bolnišnično zdravljenje – gotovina takoj in

Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna skrbi za zdravje ljudi v vseh starostnih obdobjih, še posebej za tiste, ki so že v zrelih letih. Kar smo v mladosti zamudili bomo v zrelih letih užili. Prav je, da smo tudi kot starejši zelo aktivni, vendar se moramo posledic nezgod zelo dobro zavedati. Ko postanemo starejši so lahko te pogostejše, zdravljenje pa dolgotrajnejše.

Nesreča nikoli ne počiva. Sklenite nezgodno zavarovanje za starejše in si zagotovite večjo finančno varnost. Zavarovanje lahko sklenejo osebe do 85. leta starosti, trajanje zavarovanja in izplačilo zavarovalnine pa s starostjo ni omejeno.

• povračilo stroškov zdravljenja.

20.3.2012 13:07:42

Oglas Nezgode_203x271_starejši-(20-03-2012).indd 1

Izkoristite ugodnost in se zavarujte skupaj z vašim zakoncem oz. partnerjem, saj ste tako lahko deležni ugodnejše premije.

20.3.2012 12:56:36

Lepo življenje: Moravske Toplice

Pokrajina, ki te »zacumpra«

v Evropi. Čeprav je bilo med našim raziskovanjem okolice Moravskih Toplic vreme nepredvidljivo, smo na igrišču opazili več deset ljubiteljev golfa, med njimi tudi skupino Avstrijcev, ki se je veščin golfa učila prvič. Eden izmed ljubiteljev, sicer mlad upokojenec z Gorenjske, nam je zaupal: »To, da se je v teh kriznih časih skupina Avstrijcev pod vodstvom učitelja prišla sem učit igranja golfa, je po mojem mnenju izjemno redek pojav.« Povedal je, da sta v zdravilišče prišla z ženo, ki je pred kratim prestala operacijo hrbtenice. »Medtem, ko se soproga namaka v termalni vodi, jaz uživam na golfskem igrišču in fotografiram čudovito pokrajino, ki me obkroža.«

Moravske Toplice z okolico ponujajo številne možnosti za rekreacijo in gastronomske užitke. Vsaj zaradi tega se jih splača doživeti.

udovita pokrajina v okolici Moravskih Toplic, slabih sedem kilometrov od Murske Sobote, je raj za pohodnike in kolesarje pa tudi za ljubitelje golfa, tenisa in tipične prekmurske hrane. V vročih poletnih mesecih se lahko namakate v zdravilni termalni vodi ali pa se skupaj z otroci spustite po vratolomnih adrenalinskih toboganih.

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net fotografije: Aleš Beno Moravske Toplice so med številnimi turisti znane predvsem po naravnem zdravilišču Terme 3000. Njihova zdraviliška ponudba je posebna zaradi črne termo-mineralne vode z množico zdravilnih učinkovin. Blagodejno vpliva na različne oblike

revmatizma, priporočajo jo za rehabilitacijo po poškodbah in operacijah lokomotornega sistema, zdravi pa tudi nekatere kožne bolezni. Črno vodo so že pred pol stoletja razglasili za naravno zdravilno sredstvo. Ob izviru ima okoli 72 stopinj Celzija: le redke tovrstne termalne vode na svetu dosegajo pri izviru tako visoke temperature. Ob tem ne gre pozabiti niti na pestro ponudbo naj-

V Termah 3000 se lahko pohvalijo z enim izmed najhitrejših toboganov v Evropi.

sodobnejših programov in storitev v centrih za nego telesa in čudoviti svet vodnih užitkov z enajstimi bazeni in adrenalinskim toboganom Aqua Loop, četrtim najhitrejšim toboganom na Stari celini.

Golfišče, obkroženo s kolesarsko potjo Ljubitelji golfa zelo dobro poznajo okolico zdravilišča, v kateri se razprostira igrišče z 18 luknjami – igrišče z najdaljšim igralnim poljem

Deset tematskih kolesarskih poti Med našim postankom na izjemno urejenem igrišču za golf se je mimo pripeljalo več rekreativnih kolesarjev. Mimo zdravilišča namreč vodi najlažja, šestkilome-

Energetske točke v okolici Bukovniškega jezera imajo zdravilne učinke.

Okolica Moravskih Toplic je raj za ljubitelje kolesarjenja in golfa.

26 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Lepo življenje: Moravske Toplice

trska ravninska kolesarska pot do Tešanovcev. Sicer se lahko v Moravskih Toplicah pohvalijo z več deset kilometri urejenih poti za kolesarjenje, razdeljene pa so glede na dolžino, tematiko in težavnostno stopnjo. Če želite na obisk k štorkljam, se lahko s kolesom peljete po osemkilometrski poti od Moravskih Toplic prek Noršincev in Martjancev. Tretja kolesarska pot vas bo vodila po ravninski poti skozi tipično panonsko vas Tešanovci do znamenite »bele golobice« Plečnikove cerkve v Bogojini in prek Ivancev nazaj do Moravskih Toplic, prekolesarili boste 12 kilometrov. Lahko pa podoživite podvige ultramaratonskega kolesarja Jureta Robiča na 17 kilometrov dolgi progi od Moravskih Toplic do Martjancev. Na tej progi je Robič pred osmimi leti postavil svetovni rekord v 24-urnem kronometru. V krožni vožnji brez počitka je s povprečno hitrostjo 35 kilometrov na uro premagal 840 kilometrov. Najdaljša, 52 kilometrov dolga pot pa vas bo pripeljala do sosednje Madžarske.

Ljubitelji cvetja in orhidej ob obisku tropskega vrta ne boste razočarani. Na svoj račun pridejo tudi tenisači in gurmani V okolici naravnega zdravilišča je urejenih tudi več igrišč s peščeno podlago za ljubitelje tenisa, ki so spomladi začeli vihteti loparje. V okolici Moravskih Toplic so uredili tudi poti za pohodnike – tako za rekreativce kot za tiste, ki se ukvar-

Tropski vrt ob Bukovniškem jezeru

Le nekaj kilometrov stran od Moravskih Toplic, v bližini Dobrovnika, leži Bukovniško jezero. Na obronkih krajinskega parka Goričko so radiestezisti in bioenergetiki v okolici jezera odkrili številne zdravilne točke blagodejnega zemeljskega sevanja, ki privabljajo veliko obiskovalcev. To je tudi priljubljena točka za kolesarje, sprehajalce, ribiče in gobarje, poleti pa okolica jezera ponuja veliko možnosti za piknike v naravi. Ko se polni pozitivne energije odpravite proti domu (ali zdravilišču), nikar ne pozabite, da vas pot od jezera pripelje v Dobrovnik. Kraj je znan tudi po znamenitem tropskem vrtu podjetja Ocean Orchids in gojenju različnih vrst orhidej v rastlinjakih. Ljubitelji cvetja in tropskih rastlin ob tem gotovo ne boste ostali ravnodušni.

28 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

jajo z nordijsko hojo. Po celodnevnem potepanju pa se prileže dobro kosilo ali malica s tipičnimi prekmurskimi jedmi – od domače tünke s hrenom, ajdovske kaše z gobami do bograča in svinjskega fileja po cigansko, seveda pa se ne sme preskočiti niti prekmurske gibanice ali domače posolanke z orehi. Stotka

Finance Weekend. Vsak vikend. Redna priloga Financ vsak petek.

Lepo Življenje: Recepti

Kakšne barve je ričet spomladi?

Kuhajte po letnem času iz živil, ki rastejo doma, in pijte vodo iz domače pipe v vseh letnih časih.

eprav nam svetujejo, ponujajo, vsiljujejo raznovrstna živila, vse v vsakem trenutku, se jim lahko tudi upremo, če le imamo količkaj zdrave kmečke pameti in vsaj malo znanja o zdravem in varnem kuhanju. Živila so najcenejša, ko pride njihov čas, saj so prilagojena razmeram, v katerih živimo.

Emilija Pavlič stotka@stotka.net Narava že ve, kaj našemu telesu ponuditi, ko pride pomlad, poletje … Tako prehranjevanje je najbolj ekološko, ker ni daljšega transporta in nepotrebnega shranjevanja po hladilnicah. Dolgo nabrana živila izgubijo ogromno hranil in za

tako živilo je škoda vsakega centa. Kaj jesti pozimi in kaj poleti Žal je malo knjig, kjer so predstavljene jedi, ki jih kuhamo po letnem času. V državah, kjer zaradi globali-

zacije ne poznajo več letnih časov in sezonskih živil, ampak skoraj izključno industrijsko hrano, so tudi knjige pisane po sklopih: predjedi, juhe, mesne jedi, ribje jedi, sladice. Zato nekateri skoraj ne vedo več, kaj nam narava ponuja v posameznem mesecu. Kakšne barve je ričet spomladi, poleti ali jeseni in kakšne pozimi, ko ni

Recepti FIŽOLOVE POLPETE (vse leto) Za 5 oseb potrebujete: 5 žlic oljčnega olja, 5 šalotk, 10 strokov česna, 5 žlic kuhanih fižolovih zrn ali na drobno narezanega in kuhanega stročjega fižola, 5 žlic naribanega suhega kruha, 3 jajca, 2 žlici naribanega trdega sira, 20 koščkov sira, 10 žlic drobtin, sveži majaron ali timijan.

OCVRTE BUČKE V PEČICI (junij, julij) Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg bučk, 10 žlic polnovredne moke, 4 jajca, 10 žlic drobtin, 10 žlic oljčnega olja, 5 žlic naribanega trdega sira.

JOTA IZ SVEŽEGA ZELJA (junij, julij … in do zime) Za 5 oseb potrebujemo: 1/2 glave zelja, 10 strokov česna, košček lovorovega lista ali ščepec kumine, 3 pesti svežih fižolovih zrn ali graha, boba, pest ovsenih kosmičev, 5 krompirjev, korenček, paradižnik, 5 žlic oljčnega olja, žlico kisa. Bučke narežete na debele kolobarje in le malo posolite, nato jih močno povaljate v presejani moki, pomočite v stepena jajca, posodo zaprete in za nekaj ur postavite v hladilnik. Pred uporabo bučke povaljate v presejanih drobtinah. Daste jih v naoljen pekač, pokapate z oljem, pokrijete in daste v hladno pečico. Pečete približno 20 minut pri 180 stopinjah. Še tople bučke potresete z naribanim sirom.

V kozico daste za prst vode, olje, debelo narezan česen, naribano in v topli vodi oprano zelje, olupljen in na kockice narezan ter v mlačni vodi opran krompir, narezan korenček, fižol, kosmiče in koščke paradižnika. Povrete, in ko vlaga skoraj izpari, zalijete z dvema litroma vroče vode. Počasi nepokrito kuhate še približno pol ure. Na koncu solite, dodate kis in še malo oljčnega olja. Po želji jed potlačite z ročno tlačilko.

30 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

V hladno kozico daste približno 2 žlici olja ter na kolobarje narezano čebulo in česen. Ko zadiši, dodate kuhan fižol brez vode in potlačite z ročno tlačilko. Dodate namočen kruh, jajca, nariban sir, timijan in zamešate v gosto maso. Postavite v hladilnik, da se masa malo zgosti. V segreto ponev daste malo olja in kepice fižolove mase, ki ste jih prej povaljali v presejanih drobtinah. Vsakič, ko dodate nove polpete, prilijete malo olja. Počasi jih opečete na obeh straneh, zložite na ogret pekač, prilijete malo vroče fižolove vode, na vsako polpeto položite košček sira, pokrijete in pečete še približno 10 minut.

Nekaj nasvetov

Poleti kuham s česnom. Zakaj? Poletna hrana so ribe in zelenjava, ta živila »kličejo« česen. Meso kliče bolj čebulo, torej

je več uporabljamo pozimi. Hibridno čebulo in česen najprej prevremo, vodo odlijemo in prilijemo olje ter nadalju-

svežega paradižnika. Katere ribe so v našem morju »zrele« januarja, katere maja, to, da poleti skoraj ni rib, ker je morje pretoplo, da so lignji decembra … Končno sveže stročnice Junija se torej najejte poletne zelenjave in sadja: mladega svežega graha, prvega drobnega mladega krompirja, boba, svežega fižola, artičok, blitve, bučk, paradižnika, kumar, paprike. Od sadja so vam na voljo marelice, breskve, jagode, češnje, prve poletne super

jemo kuhanje. Jed bo na koncu veliko bolj okusna. Zelenjavo, ki je bolj grenka, najprej operemo v topli vodi:

hruške »junijska lepotica«, grozdje. Vsaj enkrat na teden je treba skuhati poletni ješprenček brez mesa. (Poleti ne jemo mesa in mesnin, le občasno pršut, sušen na zraku.) Še posebno odsvetujem prekajene mesnine. Po dolgih zimskih mesecih lahko meso končno nadomestimo s svežimi stročnicami, grahom, bobom in fižolom. Od rib so poleti še sardele ali sardoni, skuše, morska žaba ali grdobina, morska jegulja in škampi.

divji šparglji, regrat, koprive, artičoke … Olupljen in narezan krompir operite v topli vodi, da odplaknete škrob.

Ko zelenjavo izpulimo iz zemlje ali sadje odtrgamo z drevesa, ga moramo takoj pokriti in shraniti na hladno. Svetloba in

Poletna hrana za ljudi v zrelih letih Mladi imajo radi piknike in peko na žaru, starejši pa te hrane ne maramo, dobesedno se je bojimo in branimo. Za ljudi v poznejših letih ni žar, ampak hrana na žlico: obare, mineštre, dobro skuhane jedi, skratka drugačne vrste hrane kot za mlade. Poleti so primerne enolončnice s stročnicami, kuhana zelenjava, na majhne koščke narezana ali naribana sveža zelenjava, dobro zrelo domače sadje, morda kakšna mlečna močnata jed, na primer mlečna kaša ali celo narastek iz nje.

toplota zelo hitro uničita vitamine. Poleti smo ljudje bolj žejni vode (iz pipe!) in željni sadja kot lačni hrane.

Dobronameren nasvet: poleti odsvetujem sladice vseh vrst. Škoda elektrike, vode in časa. Poleti je na voljo veliko svežega domačega sadja, da boste imeli dovolj vitaminov za jesen in zimo. Ko včasih opazujem poletne prireditve, zabave, praznovanja, kjer se mize šibijo od mastnih in potratnih sladic, skoraj povsod na mizah pogrešam sveže sadje. Kot da se ljudje sramujejo ponuditi češnje z domačih vrtov namesto dragega sladoleda. Stotka Emilija Pavlič je avtorica knjige Mamica, nauči me kuhati (www.emilijapavlic.si).

Klub

DA, 9,50 EUR (z DDV) + darilo

Označite:*

Sprejemam pravila in splošne pogoje članstva v Klubu Stotka ter določila o varstvu osebnih podatkov.

Ulica in hišna št.: Kraj:

Poštna št.: I

–

Telefon:*

Želim, da obvestite naslednje tri osebe o Klubu Stotka: E-naslov: E-naslov:

E-naslov:

Pravila in splošne pogoje članstva najdete na spletni strani www.stotka.net/klub Več informacij dobite na brezplačni telefonski številki 080 15 80 ali na www.stotka.net. Klubsko kartico Stotka in darilo boste prejeli najpozneje v 30 dneh po prejemu plačila članarine. V obdobju do prejema kartice kot izrazni znak za uveljavljane ugodnosti lahko uporabljate pozdravni dopis za nove člane, ki vsebuje člansko številko. Pristopnico pošljite na:

Časnik Finance, d.o.o. p.p. 374 1001 Ljubljana

V podjetju Časnik Finance, d. o. o., spoštujemo vašo zasebnost. Časnik Finance bo osebne podatke člana uporabljal za namene, ki izhajajo iz članskega razmerja. Podatke uporablja in skrbno shranjuje (za visoko raven varovanja podatkov jamči Časnik Finance) skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB-1, Ur. l. RS, št. 94/2007). Posameznik z včlanitvijo soglaša, da lahko Časnik Finance obdeluje njegove podatke v svojih zbirkah ter jih uporablja samo za analize članov, trženjske raziskave, za predstavitev izdelkov in storitev Časnika Finance, d. o. o., ter vabila na dogodke Časnika Finance in partnerskih podjetij Kluba Stotka ter jih brez privolitve člana ne bo posredoval tretjim osebam. Njegove osebne podatke lahko Časnik Finance hrani in obdeluje neomejeno oziroma do članovega pisnega preklica. Časnik Finance lahko hrani in uporablja osebne podatke člana za neposredno trženje tudi po prenehanju njegovega članstva oziroma do pisnega preklica njegovega dovoljenja. Član Kluba Stotka oziroma nekdanji član Kluba Stotka lahko kadarkoli zahteva (pisno na naslov Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, prek elektronske pošte klub@stotka.net ali na drug način), da Časnik Finance trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za neposredno trženje. Tudi če član prekliče dovoljenje za uporabo osebnih podatkov, ostane član Kluba. Časnik Finance je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za neposredno trženje ter o tem v nadaljnjih petih dneh obvestiti člana oziroma nekdanjega člana Kluba Stotka, ki je to zahteval. Vse stroške v zvezi s tem krije Časnik Finance. Časnik Finance, časopisno založništvo, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, reg. vložek. 1/31402/00, osnovni kapital znaša 2.795.860,00 EUR; ID številka za DDV: SI19093535. Direktor Peter Frankl.

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

adm_topsport_srecka_denarnica_203x271_2012-05-10-expand.pdf 1 10.5.2012 8:55:53

Lepo Življenje: Naredite sami

Ni pravega vrta brez mlake

v srečki

Poceni si lahko naredite mlako in rastline in živali se bodo prepletle z vašim vrtom, ki bo čedalje bolj zdrav, naraven in pisan.

lovenija je bila nekdaj precej bogata z naravnimi mlakami, saj so bile za ljudi vsestransko uporabne. Pogosto so nastale pri poplavah, ko je voda ostala v kotanjah, neprepustnih zanjo, ali z erozijo rečnih strug. Če je narava obetala vlažna tla, so se domačini potrudili z izkopom zemlje in tako prišli do vode, ki jo je narava sama preoblikovala v mlako. Na podeželju so varovale slamnate domove pred požari. Skrbne gospodinje so vodo iz mlake ob hiši uporabljale za zalivanje vrtnin, v njih so celo prale perilo ali namakale lan za predivo. Spomin iz otroštva mi seže do mlake na koncu vasi, kamor smo vsak večer gnali napajat živino. V bližini je bil tudi studenec, kjer smo se osvežili s svežo studenčnico. Vodnih virov si nihče ni lastil, ker so bili prav vsi enako odvisni od njih. V obdobju vijoličastih krav in v celofan zavitih čokoladnih zajcev se mi zdi to še posebej lep spomin. Naravne mlake izginjajo, saj se voda iz njih ne uporablja več v namene, zaradi katerih so nastale. Veliko se jih je posušilo po naravni poti, še več so jih ljudje zasuli sami v želji po pridobitvi dodatnega metra zemljišča. Izginjanje mlak pa pomeni tudi uničenje življenjskega prostora predvsem za dvoživke

Sergeja Mulej stotka@stotka.net

in druga živa bitja, ki se razmnožujejo v stoječih vodah. Kako narediti mlako Voda je temeljno gibalo ekosistemov, ki podpirajo življenje, uravnavajo kroženje hranil in so vir vsakovrstnega biološkega materiala, zato bi moral vsak zaprisežen vrtičkar pomisliti tudi na ureditev manjše mlake na svojem vrtu. Pri tem ni treba pretirano posegati v naravo in uporabljati betonskih podlag, estetsko dodelanih fontan in vodnih filtrov, da bi se zlate ribice lepše svetile proti sosedovi meji. Zadoščala bo približno meter globoka kotanja na sredini, ki se bo proti brežini postopoma zniževala, da bomo dobili nižje predele, kjer se bodo dobro počutile tudi živali, ki iz vode splezajo po listih rastlin in potrebujejo primerno vmesno postajališče. Ker kotanja ne bo zadrževala vode, si moramo omisliti primerno folijo. Zapomnite si, vsi priročniki svetujejo nakup potrebnega materiala, zaradi katerega boste nenehno mislili le na denarnico, ki jo boste osušili v trgovini, zato vam predlagam, da se nekoliko znajdete sami. Namesto dragih podlog za dno mlake kupite nekaj metrov gradbenega filca,

32 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

V naši mlaki se je voda zbistrila lansko jesen. Letošnjo pomlad smo že uživali v opazovanju živih bitij v vodi.

CMY

ki bo prav tako dovolj dobro zaščitil folijo pred kamenčki. Čez gradbeni filc razprostrite folijo za ribnike in jo prilagodite izkopani umetniji. Robovi naj gledajo krepko čez rob, ker jo bo teža vode pozneje nekoliko povlekla za sabo. Robove okrog in okrog zasujte z okroglimi rečnimi kamni. Začnite jih s sprehoda nositi že danes. Enega po enega, zaščiteni menda še niso. Rastline in živali Seznam vodnih rastlin, ki so na voljo v vrtnarskih centrih, je dolg, rastline pa so lahko tudi drage. Za začetek naj vam prijatelj vrtoljubec odstopi kakšno sadiko hoste ali sibirske perunike. Hosta je primerna za obrobje, perunika pa se bo imenitno znašla tudi v vodni plitvini ob robu. Če želite prihraniti pri sadilnih košarah, si omislite malo večji plastični lonček, ki ste ga dobili pri nakupu katere druge rastline in ga nekoliko preluknjajte še ob straneh. Ob zasaditvi rastline lonček obvezno obtežite s prodom, da vam rastlina ne bo pobegnila. Verjemite, v letu dni med kupljeno košaro in vašim preluknjanim lončkom ne bo prav nobene razlike več.

igrajte odgovorno

Denarna sredstva, zbrana od iger na srečo, so namenjena financiranju invalidsko–humanitarnih in športnih organizacij.

Lepo Življenje: Naredite sami

Za brezskrbno preživljanje zrelih let

Sama pri nakupu rastlin vedno varčujem. V vrtne centre se podam julija, ko je za tekoče leto sezona skoraj mimo in je marsikatera rastlina na voljo po polovični ceni. Najmočnejše in najpogumnejše so še vedno dovolj krepke, njihova sezona se končuje, kar pa ne pomeni, da se sredi mlake ne bo prikazala prihodnje leto. Vsak začetek je težak in vsak vrt, tudi vodni, ne nastane čez noč. Prvega regljanja ne pozabiš nikoli Semenske glavice perunik bodo po dveh sezonah že pokazale svoje prve mladičke. Hoste se bodo razbohotile, nekaj rastlin se bo zaraslo samih. Seme po prinesel veter ali pa ga bo pustil žejni pernati obiskovalec, ko bo med namakanjem kljunčka opravil nujno potrebo. Zelo rada se zaseje navadna krvenka, ki vas bo razveseljevala z rožnato rdečim klasastim socvetjem. S travnika se bo kar mimogrede pojavila tudi okroglolistna pijavčnica.

Mnogi danes radi potujete, se izobražujete in počnete marsikaj, kar vam pomaga ohranjati vitalnost, samostojnost in aktivno vlogo v družbi. Raziskave kažejo tudi, da želite sami odgovorno poskrbeti za varnost in kakovostno preživljanje zrelih let.

Novo zavarovanje Vita AS 60 Plus vam zagotavlja: ✓ denarno izplačilo za vaše potrebe, če boste zaradi nezgode morali ostati v bolnišnici pet noči ali več. Ker vemo, da so v zrelejših letih poškodbe in nezgode pogostejše, zdravljenje v bolnišnici pa dolgotrajnejše. ✓ denarno izplačilo v primeru smrti, ki ga prejmejo vaši najbližji in je namenjeno kritju vaših zadnjih finančnih obveznosti.

Neugledna ličinka kačjega pastirja je zlezla na suličasti list perunike in se prepustila naravi. Kačji pastir bo vsak čas poletel.

Med živimi bitji boste najprej opazili različne vodne pajke, ki se jim bo kmalu pridružila skupina žab. Prvega ženitnega regljanja iz svoje mlake ne boste pozabili nikoli. Dan za dnem boste opazovali nastali mrest, migajoče repke malih paglavcev, živahno in igrivo vedenje boste lahko pokazali tudi vnukom, ki vam bodo za izkušnjo gotovo hvaležni. Naslednji med novimi prebivalci bo čudoviti letalec in po krivici zapostavljen kačji pastir. Najprej boste na dnu mlake opazili neugledne ličinke, ki se v vodi levijo do devetkrat, preden se odpravijo na kopno, kjer se pri zadnji levitvi iz skoraj pošasti izvije čudovit kačji pastir.

krvenkah bodo posedali metulji, na suličaste liste perunik se bo zasidrala na preobrazbo pripravljena ličinka kačjega pastirja.

AKCIJA! Vsi, ki boste do 25. junija 2012 poklicali na brezplačno modro številko 080 11 10 in se odločili za sklenitev zavarovanja, boste prejeli DARILO – Knjigo spominov! Vanjo boste shranili spomine na neprecenljive življenjske trenutke, ko so rojstvo otrok, vnukov, pravnukov, praznovanje obletnic, nepozabne izlete in potovanja, družinsko tradicijo, najbolj okusne recepte ipd.

Rastline in živali se bodo neopazno prepletle z vašim vrtom, ki bo čedalje bolj zdrav, naraven in pisan. Žabji naraščaj šna. Voda na vrtu prav tako ne pomeni več komarjev, ker se z njihovimi jajčeci hranijo ličinke kačjih pastirjev. Pupek se bo pri vas zadrževal v času parjenja med marcem in junijem in se prehranil z odvečnim številom izleženih paglavcev, ki bodo privabili na vaš vrt tudi več različnih vrst ptičev, ti pa bodo s seboj prinesli zanimiva semena. Na

Pripomogli boste k ohranitvi ogroženih vrst dvoživk, ki zaradi posledic regulacije strug, izsuševanja, zasipanja vodnih okolij in onesnaževanja okolja izgubljajo svoje naravne življenjske prostore. Dvoživke imajo majhno gibljivost in si nov dom le težko poiščejo. Za parjenje potrebujejo stoječo vodo in vaša mlaka je kot nalašč za to. In ne pozabite, da se v domači mlaki rade odžejajo tudi vaše muce. Stotka

Promocijsko sporočilo

Opazili boste, da je na vrtu manj golih polžev, saj si jih privoščijo žabe in krastače, pa tudi belouška je precej požre-

Prednosti zavarovanja Vita AS 60 Plus: ✓ zavarovanje lahko sklenete po dostopni ceni, ✓ brez izpolnjevanja zdravstvenega vprašalnika, ✓ izbirate lahko med več kombinacijami zavarovalnih vsot, ✓ že danes lahko sami odgovorno poskrbite za brezskrbno preživljanje zrelih let.

Letos se je veselo regljanje ob mrestenju začelo sredi marca.

Ko boste prepričani, da ste videli že vse, boste pri svatbenem plesu ujeli par pupkov in obrobljene kozake, ki so vam morda bolj znani kot potapniki. Tudi belouška se bo prikazala, prisežem. In takrat vam bo srce zares zaigralo. Vzpostavitev ravnotežja in številne prednosti na vrtu Voda v mlaki bo kalna, dokler se ne bo vzpostavilo naravno ravnotežje med rastlinami in živalmi. Če ne želite umetno posegati v proces, bodite potrpežljivi, in ko boste najmanj pričakovali, se bo voda v mlaki čez noč zbistrila.

NOVO!

Primer: Zaradi padca po stopnicah ali zdrsa na poledenelem pločniku lahko v bolnišnici preživite kar nekaj dni (povprečno starejši od 64 let v bolnišnici zaradi padcev preživijo 11,4 dneva). V takih primerih prejmete do 1.000 evrov izplačila takoj, ko prejememo vašo medicinsko dokumentacijo. Izplačilo je odvisno od dolžine bivanja v bolnišnici in ga lahko porabite, za karkoli želite, denimo za koristno dodatno zdravljenje v toplicah.

www. adriatic-slovenica.si

34 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2 ADRIATIC_203x271_st02.indd 1

17. 05. 12 09:35

Zdravje: Skupinska vadba

Tisoč gibov pol ure na dan Pičle pol ure telovadbe na dan odžene zdravnika stran: več kot 1.500 ljudi po Sloveniji vsak dan telovadi po programu samozdravljenja ruskega zdravnika Nikolaja Grišina. Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net

Skupine starejših vsak dan zjutraj na prostem telovadijo po posebnem programu, ki ga je sestavil ruski zdravnik Nikolaj Grišin.

Ubald Trnkoczy

36 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

»Ste danes telovadili?« vprašam Emo Perkovič, vitalno 70-letno Primorko, ki ji ne zmanjka energije in volje do zdravega življenja. »Seveda, to počnem vsak dan že pet let ne glede na vreme,« pravi. Leta 2007 je na enem izmed predavanj spoznala idejnega vodjo projekta Šola za zdravje, ruskega nevrologa in manualnega terapevta Nikolaja Grišina, ki se je takrat preselil v Piran. Zdravnik, ki je pred desetletjem prišel na delo v Slovenijo, je opazil, da pisanje receptov ni rešitev za izboljšanje zdravja. Ljudje se premalo gibamo, nezdravo prehranjujemo in imamo slabe življenjske navade. Navdušena nad njegovimi idejami o zdravem življenju, predvsem pa nad tem, da lahko sami naredimo največ za svoje zdravje, je Perkovičeva postala njegova tesna sodelavka in glavna pobudnica za ustanovitev skupin Šole za zdravje na Obali. V dveh letih so usposobili pet skupin, in sicer

Ubald Trnkoczy

agotovo ste v jutranjih urah že opazili skupino ljudi v prepoznavnih oranžnih majicah, ki telovadi na prostem. Skupine starejših (pa tudi mlajših) pod vodstvom prostovoljcev točno ob pol osmih zjutraj izvajajo 30-minutno sklepno telovadbo, in to vsak dan, katerikoli letni čas, v parkih, na športnih površinah, ob morju, jezerih, rekah … »To ni le telovadba, gre tudi za druženje, spoznavanje in dobro počutje,« pravi Ema Perkovič, ena izmed prostovoljk in podpredsednica društva Šola zdravja.

Vsako leto se na Tartinijevem trgu v Piranu zberejo skupine iz vse Slovenije, k skupni vadbi pa pritegnejo tudi številne turiste, hotelske goste in »vikendaše«. v Piranu, Izoli, Kopru, Luciji in na Bernardinu. Ko so bili ustanovljeni društvo Šola zdravja in telovadne skupine tudi v Ljubljani, Domžalah in okolici, je začela aktivno sodelovati, obiskovala je skupine, poučevala ter prenašala svoje dragocene izkušnje z Obale. Telovadba za vsakogar, obvezna tudi kavica Skupine, ki v povprečju štejejo od 20 do 25 ljudi, vsak dan zjutraj na prostem telovadijo po posebnem programu, ki ga je sestavil dr. Grišin. »Posamezniki telovadijo po svoji sposobnostih, toliko, kot zmorejo,« pravi ruski nevrolog. Med njimi je največ starejših od 50 let, so pa tudi ljudje srednjih let, ki se jim pridružijo predvsem ob koncu tedna. Gre za sklepno telovadbo, v pol ure razgibajo vse sklepe telesa in mišične skupine. Vaje se začnejo pri dlaneh in končajo pri podplatih, s tem pa dosežejo boljšo gibljivost, ravnotežje in ohranitev funkcionalne sposobnosti. »Delamo vaje za vrat, za kolke in ravnotežje … Poudarek je na hrbtenici in delova-

nju hrbtenjače. Vaje so sestavljene tako, da se končajo v pol ure,« pojasnjuje dr. Grišin. Pred telovadbo, ki jo je ruski zdravnik poimenoval Tisoč gibov, je priporočeno pitje dveh kozarcev vode s soljo, vadba pa se konča v vodi, na primer v morju, reki ali jezeru; tam, kjer ni vode, ljudje hodijo po rosi. Vsaka telovadba se formalno konča z druženjem ob jutranji kavici, ki jo, kot pravi Perkovičeva, plača vsak sam. Jutranja telovadba je, seveda, brezplačna. Številni rešeni tudi osamljenosti Že od začetka Perkovičeva ureja knjigo vtisov, kjer posamezniki (člani društva in simpatizerji) opisujejo, kako jim je telovadba spremenila življenje. »Želim si, da bi ljudje razumeli, da gre pri tem predvsem za preventivno zdravljenje. Marsikomu je to pomagalo v življenju, ga rešilo osamljenosti, številnim se je izboljšalo zdravje, tudi psihično,« pripoveduje. Med njimi je tudi neka starejša gospa, ki se je zaprla vase in

ostajala doma. Odkar se je pridružila skupini, je postala bolj družabna, in čeprav se je bala vode, je začela tudi plavati. Pridružili so se jim tudi turisti »Obala je specifična predvsem zaradi turizma. Tako se nam pri jutranji telovadbi večkrat pridružijo tudi turisti. Gre za hotelske goste, pa tudi »vikendaše«. Prav v ta namen smo izdali zloženke v štirih jezikih (slovenščini, hrvaščini, italijanščini in nemščini), lani pa smo pripravili tudi zloženko v ruščini,« pravi Perkovičeva. Ker se je vse skupaj začelo v Piranu, je pokrovitelj Šole zdravja na Obali prav piranska občina. Vsako leto imajo v avgustu srečanje skupin iz vse Slovenije na Tartinijevem trgu, sicer pa se skupine srečajo štirikrat na leto. Pred kratkim so se srečali na Ptuju, 26. maja pa se bodo družili na Mostu na Soči, kjer se bo zbralo okoli 400 ljudi. »Kodeks našega društva prepoveduje negativne misli, zapoveduje le zdravje, smeh in pozitivno razmišljanje,« še pravi Perkovičeva. Stotka

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

ZDRAVJE: Miha Lampreht

Goljufanje gravitacije Zakaj je plezanje skoraj popolna vadba

Zaupanje v navezi Ne znam si predstavljati, kako bi živel brez športa. Šport je v redu, prideš k sebi in se umestiš v središče lastnega jaza, reče Miha medtem, ko se voziva proti Črnemu Kalu. Vsako leto preteče ljubljanski polmaraton, v zadnjih letih je na njegovem koledarju tudi kolesarjenje na Maratonu Franja. Največ pa mu daje plezanje, pravi.

Gorazd Suhadolnik gorazd.suhadolnik@stotka.net V črnokalskih Sirovih luknjicah

Ena izmed najboljših stvari pri alpinizmu je zanemarjanje razlik med plezalci: lahko greš plezat s 17-letnim mulcem, lahko si v navezi s 70-letnim tovarišem, lahko se meriš z nekom, ki ga navdušuje balvansko plezanje, lahko z nekom, ki prisega na zlato plezalsko klasiko. »Bolj kot na kaj drugega se osredotočamo na dinamiko, da pridemo čez neko oviro. Sam se mučim, da premagam sedmico, drugi naskakuje devetico, podobno pa doživljava skoncentrirane težave in čedalje ostrejši občutek za to kompleksno dejavnost.«

Všeč mi je srečevanje generacij v smereh, poskušaš se vživeti v vlogo tistega, ki je to steno preplezal prvi, in znajdeš se v dilemi: Kako bom to preplezal? Kako je uspelo njemu?

38 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

Gorazd Suhadolnik

Pri plezanju ni trdne hierarhije, slabši pleza z boljšim, presenetljivih »kadrovskih rešitev« je na pretek, vse pa nekako izhajajo iz plezalskega bistva, da si morata plezalca v navezi brezpogojno zaupati. »Ne grem plezat prav z vsakim, imam krog ljudi, s katerimi podobno razmišljamo, enako dihamo in si zaupamo,« pravi Miha. Nenehno plezam Miha Lampreht pleza skoraj že 30 let. Konec osemdesetih, ko so fantje v Sloveniji odkrili športno plezanje in začeli trenirati do nezavesti, je šel za dopisnika RTV v Moskvo, in ko se je po sedmih letih vrnil, je moral v plezanju nadomestiti zamujeno. »Plezam, kolikor dopušča čas, poleti v gorah in plezališčih, pozimi kombiniram zimske smeri, plezanje v ledu in turno smuko. Če imam soboto in nedeljo prosto, se veselim, ker vem, da grem plezat. Včasih tudi ne gre, a v glavi plezam ves

Urban Štebljaj

ed nami ni prav veliko ljudi, ki poznajo in razumejo kompleksno dogajanje v Rusiji. Direktor Radia Slovenije Miha Lampreht, dolgoletni dopisnik iz Moskve, ve o Rusiji veliko. Druga stvar, ki jo mogoče še bolje pozna in razume, je alpinizem. Kot je to pri alpinistih v navadi, ni bilo niti najmanjše težave, ko sem mu predlagal, da greva plezat, spotoma pa se pogovoriva o čarih tega početja.

Miha Lampreht, direktor Radia Slovenije, strasten alpinist čas, razmišljam o tem. Malo sem tudi radoveden – kaj je kateremu plezalcu uspelo … Predvsem pa gre pri tem za druženje z ljudmi na približno isti valovni dolžini, med katerimi nihče ni zares zamerljiv, ko pride na vrsto pri obveznem medsebojnem zbadanju. Imamo skupne plezalske cilje, imamo se dobro, delamo nekaj dobrega, preprosto uživamo v naravi in skrbimo, da ne zarjavimo.« V dilemi Še vedno ga najbolj zanimajo velike stene. »Med plezanjem doživljam prvinskost, vsak raztežaj, vsak oprimek je drugačen. Všeč mi je srečevanje generacij v smereh, ko plezaš smer, ki jo je nekdo splezal pred 50 leti, vlije ti strahospoštovanje, poskušaš se vživeti v vlogo tistega, ki je to smer, to steno preplezal prvi in znajdeš se v dilemi: Kako bom to preplezal? Kako je uspelo njemu?« Dilema se imenuje tudi prva smer, ki se je lotiva v črnokalskem plezališču. Uvodni previs brez rešilnega oprimka zahteva več poskusov. Na ključnem mestu je treba narediti le povezano zaporedje majhnih gibov, močnih oprijemov nezanesljivih oprimkov, obdržati ravnotežje, za spoznanje dvigniti telo … A je presneto težko. »V premagovanju težav ni globoke filozofije, je pa res, da marsikaj že prej preplezaš v svoji glavi in naštudiraš, o nekaterih zahtevnih

odstavkih celo sanjaš. Premaguješ težavo, upoštevaš znanje, izkušnje, osredotočen si, z vklopljeno intuicijo, paf!, noter si, v popolnem realnem doživljanju sveta,« pravi Miha. »Na koščku planeta doživljaš celotno vesolje skozi prvinsko gibanje, razkrivaš nedoumljive skrivnosti, ogoljufaš svoje ravnotežje, premagaš težavo in že se znajdeš pred novo uganko.« Psihična disciplina Lovilec sanj, naslednja smer, odprta in zračna, se vzpenja po razu, objemam oprimke, ki jih ni, na slepo iščem oporo za stopalo, bežim navzgor v bojazni pred padcem, obupan nad sabo obvisim na vrvi in lovim zrak v pljuča. »Pri plezanju se soočiš s sabo, takšnim kot si, očistiš se strahov, prisili te, da vzpostaviš odnos do njih. Dlje to počneš, boljše lahko to razrešiš. Plezanje je tudi spoznavanje lastne nečimrnosti, majhnosti, ko ti ne pomaga več, da domnevno veš, kaj in kako je treba narediti, ostane le še – hic Rhodus hic salta,« pravi Miha. Hotel na zemlji, streznitev v steni Med prvomajskimi prazniki je plezal v hrvaški Paklenici. »Ni lepšega hotela od spanja v šotoru na zemlji in jutranjega poslušanja ptic,« pravi Miha, prepričan, da se skozi plezanje razkriva tudi odvečnost zadovoljevanja navideznih potreb. »Ves dan si v steni, in tudi če v gorah ni več tiste opevane prvinskosti, je zaznava vseeno drugačna, vidiš, da lahko zvoziš brez domnevno nepogrešljivih 'protez'.«

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Primož Štular

ZDRAVJE: Miha Lampreht

Poštena pravila igre Je mogoče plezalske vrednote prevesti v okolje poklicnega dela? »Tudi če kakšen menedžer še nikoli ni bil v hribih, bi lahko kdaj prebiral gorniško literaturo. Mislim, da je v njej veliko elementarnih, uporabnih misli, poštenih, napisanih iz srca v duhu pozitivnega vrednostnega sistema in etike. Lahko bi se prijel za klin, da bi splezal naprej, vendar hočeš napredovati pošteno, upoštevaš pravila igre. Ne zgrabiš klina. To počneš predvsem zaradi svojega odnosa do te dejavnosti in v tem uživaš.«

Pokojna italijanska legenda Ricardo Cassin in naš, še vedno ustvarjalni plezalski genij Franček Knez dokazujeta, da se da plezati tudi na stara leta. »Dokler si, migaj in uživaj, ko ne boš mogel več, pač ne boš mogel več,« je Lamprehtov moto, »le malo stvari te zadovoljuje in osrečuje. Tudi v službi ne popustiš, dokler lahko zdržiš.«

Bojan Leskošek

V smeri Klin, Paklenica

40 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

Če vas pušča Mihov pogled na plezanje hladne, vas rusko leposlovje gotovo ne bo. Stotka

ZGODBA O KAVI ZRNA KAVOVCA ZA ZAČETEK DNEVA

2046 AVTO LETA PRIHODNOST

J S K I Ž I V L J E N

S L O G

RAZBURLJIVA A AVTOMOBILIZM

I N

Plezati, brati in prevajati Vsak alpinist ima svoje plezalsko ime, kakšno je Lamprehtovo? Ne vem, pozabil sem ga vprašati. Kot prevajalca ruskega leposlovja (njegov zadnji prevod, Dnevnik umorjene ruske novinarke Ane Politkovske, je sicer bolj politična literatura) pa ga nisem pozabil vprašati, katere naslove ruskega leposlovja bi priporočil. To je Mihov seznam: Dmitrij Gluhovski: Metro 2033; Viktor Pelevin: Čapajev in praznota ter Življenje žuželk; in Mihail Šiškin: Venerini laski in Učna ura kaligrafije.

MIRA BECKER, DO NAME PREK TRENDOV

M O D A

Do zadnjega diha Zadnja smer, ki si jo privoščiva v Črnem Kalu, se imenuje Sirove luknjice. Na te spominjajo drobne razpoke v skali, miniaturne škraplje, v katere je treba zatikati konice prstov, da se prerineš do vrha. Glava bi še, mišice bojkotirajo. Kako bo čez 15, 20 let?

LETNIK: IV ŠT. 1 MAREC 2012

INTERVJUCRUBA:

–

Z leti seveda čedalje bolj pazi na prehrano, poje veliko jogurtov, indijskih oreškov in sveže hrane – ogljikovih hidratov, mineralov, vitaminov. »Testenine so zakon,« pravi.

T R E N D I

Na vrhu Les Courtes–švicarska smer v Centralnih Alpah

F I N A N C E

Kakšno je življenje plezalca po 50 letu? Miha pravi, da opaža kopnenje eksplozivnosti, ki jo nadomešča z večjo vzdržljivostjo. »Lahko zdržim dlje, ponavljam več stvari, po drugi strani me pestijo poškodbe, a še vedno drži, da je meja nebo. Toliko, kot se zadevi posvetiš, tudi dobiš ven.«

STYLING

ZAPELJI ME V POSEL

Revija TRENDI zdaj tudi samostojno v prosti prodaji!

novostih ter arhitekturi in interierih – kot samostojna revija na voljo za

2,90 EUR

Zdravje: Odnosi

Teorija o potrebi Po tej teoriji ljudje varajo zato, ker v zdajšnji zvezi ne zadovoljujejo svojih potreb. Nekatere izmed teh bi lahko bile potreba po tem, da se počutiš privlačnega, mladega ali da se povezuješ skozi skupne interese. Najpogosteje naj bi bilo v ozadju razočaranje nad zakonsko zvezo, v kateri partnerjema ne uspe zadovoljiti pomembnih čustvenih potreb. V tem smislu gre za neuspele »ljubezenske enote« oziroma neučinkovito pot, na kateri se zakonci počutijo spoštovane in povezane v zakonski zvezi. Nekateri ljudje na primer potrebujejo pogovor, drugi konkretna dejanja pomoči, tretji romantične geste … Ko partner čuti, da ni ljubljen tako, kot bi bilo zanj smiselno, postane ranljiv za skok čez plot.

Shutterstock

Vse je v bližini V času, ko ogromno ljudi trdo dela ves dan, ne more biti presenetljivo, da se veliko ljubezenskih afer zgodi na delovnem mestu. Po nekaterih ocenah se skoraj polovica nezvestih žena in več kot polovica nezvestih mož zaplete v romanco z osebo, ki jo spoznajo pri opravljanju svojega dela. Če posamezniki ne vztrajajo pri strogo določenih mejah, se lahko zgodi, da intimnost in skupni čas na

delovnem mestu povzročita, da se ljudje začnejo spogledovati, zapeljevati in se zapletejo v čustveno oziroma seksualno razmerje. Treba je biti Osebnost Dr. Irwin Marcus v knjigi Zakaj imajo moški afere (z drugimi ženskami) trdi, da razmerje z ljubico ni rezultat 'moškosti', ampak bolj namerne zavestne odločitve, na katero vplivajo težave in slabosti v moškem. Marcus je prepoznal deset tipov moških, ki radi »zaidejo«: odrasli pubertetnik, oboževalec (pravih oblin), iskalec užitka, zavojevalec, zbiralec, neodvisnež, izzivalec, iskalec izvira mladosti in ženin (išče novo partnerico). Vsi ti osebnostni tipi vidijo razmerje z drugo žensko kot del svoje samoopredelitve, večina pa jih tudi verjame, da pri varanju ne bodo zasačeni. Čeprav so omenjene teorije med seboj različne, pa imajo skupno strategijo pri preprečevanju nezvestobe. Oba zakonska partnerja se morata resnično zavezati monogamiji, iskati poti za izražanje in zadovoljenje svojih potreb v zakonski zvezi in poslušati ter se odzivati na potrebe partnerja. Tudi takrat, ko to ni lahko ali pa povzroči konflikt. Stotka

Zakaj varamo Zakaj se ljudje spuščajo v zunajzakonska razmerja? Na kratko vam predstavljamo štiri teorije o tem, zakaj varamo.

Podoba nezvestobe je seveda pri vsaki osebi posebej individualna, vseeno pa obstajajo širši, splošnejši razlogi, zakaj ljudje varajo – in vara jih veliko. Težko je sicer brez resne raziskave oceniti, koliko je varanje v

okviru zakonske skupnosti razširjeno, po nekaterih presojah pa ima zunajzakonske intimne izlete vsak deseti moški in vsaka dvajseta ženska. O razlogih za varanje poznamo v grobem štiri teorije. Biološka perspektiva Biologi že dolgo vedo, da je monogamija pri sesalcih redek pojav. Behavioristični znanstveniki, ki prou-

42 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

čujejo odnose v zakonski skupnosti, so z raziskavo zapisov DNA dokazali, da tudi ptice, ki pogosto veljajo kot model monogamnosti, v resnici niso zveste.

Izšel je nov, neodvisen časopis Medicina in ljudje. JAJCE, KURA ... ALI KAJ TRETJEGA?

MISIJA

Smrkci hočejo, da jeste smrkoburger!

Ob prebiranju zdravstvenih vzrokov in posledic je treba malce pomisliti. Rešitve za vse težave niso v eni kapsuli. 4, 5

Dejavnike tveganja za bolezni razlagamo mulcem, ki nam sicer nič ne verjamejo in imajo vse za teženje. 18, 19

IN LJUDJE

Tako meni Jaro Lajovic, zdravnik, publicist in direktor podjetja za statistično svetovanje in analize.

Posebna izdaja časopisa Medicina danes Ponedeljek, 27. februar 2012

Zato bi lahko bilo torej nekaj resnice v zamisli, da so biološka in družbena pričakovanja v nasprotju, in tisti, ki varajo, na neki ravni ubogajo svoje »naravne« nagone. V tem smislu bi lahko verjeli, da so se stroga družbena pravila proti varanju v človeški kulturi razvila za preprečitev biološkega poriva.

uredništvo: (01) 30 91 506 e-pošta: medicina.danes@ﬁnance.si naročnine: 080 15 80

S polovico pljuč osvojil šesttisočaka

www.medicina-danes.si ODNOSI

Nepredelana čustva kot minsko polje Kaj utrjuje in kaj razdira zvezo, razlagata priznani strokovnjakinji družinske terapije dr. Veronika Seles in Sabina Šilc. 4, 5

in pretekel Ande Thinkstock

Gorazd Suhadolnik gorazd.suhadolnik@stotka.net

Za vse, ki jih zanimajo medicinske teme in skrbijo za svoje zdravje.

TRI DESETLETJA BIOLOŠKIH ZDRAVIL

Kmalu nova. Bodo dostopna vsem? Razvijajo nova rekombinantna cepiva, bolj varna in učinkovita biološka zdravila proti nekaterim vrstam raka, alzheimerjevi bolezni in drugim redkim boleznim. Razvoj se predvsem širi na področje genskih, celičnih in tkivnih zdravil. 24

TRENER – TERAPEVT

Celovita vadba

EKSKLUZIVNO: Zgodba Petra Czanya, ki je premagal raka pljuč

Leta 2003 so mu pri 47 letih diagnosticirali raka pljuč, lani pa so ga razglasili za svetovnega ambasadorja boja proti raku. Nekaj dni prej je osvojil slovenski Krn, kjer smo se pogovarjali z njim. Njegova zgodba je ganljiva. S polovico pljuč je stal tudi na vrhu himalajskega šesttisočaka, pred dnevi pa pretekel gorski maraton prek Andov. Njegova izkušnja kaže, kako pomembna je pravočasna diagnostika. Kar 84 odstotkov slovenskih bolnikov zaradi prepozne diagnostike zamudi priložnost za takšno zgodbo. 22, 23

Mentalna priprava z vizualizacijo in sprostilne tehnike so sestavni del celovitega treninga. 16, 17

NASVET ZA RAZUMNI NAKUP PREHRANSKIH DOPOLNIL

Vprašajte, zakaj vam svetujejo prav to dopolnilo 14, 15

Irena Herak

e se je nezvestoba kakorkoli dotaknila vašega življenja, ste se verjetno vprašali, zakaj se ljudje spuščajo v zunajzakonska razmerja. Domnevni razlogi so zelo različni, strategija preprečevanja nezvestobe pa je zelo jasna in preprosta.

NOVO!

V Medicini in ljudje bomo pisali o najnovejših terapijah na področju medicine, iskali celostne rešitve za ohranjanje zdravja, spodbujali zdrav življenjski slog in odstirali tančice temam, o katerih si premalokrat upamo spregovoriti.

LETNA NAROČNINA SAMO 18,92 EUR + DARILO 4 GB USB KLJUČ Naročila: www.medicina-danes.si/medicina-ljudje • 080 15 80 • narocnine@finance.si

Denar: Pokojninsko zavarovanje

Skrivnost predčasno porabljene rente

ani je minilo deset let, odkar imamo v Sloveniji prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Čeprav ob tem jubileju ni bilo nobene uradne proslave, ga zavarovanci niso spregledali: deset let je namreč doba, ki omogoča izredni dvig sredstev s pokojninskega računa, in približno polovica zavarovancev je to tudi storila. Tako so denar, namenjen za pokojninsko rento, porabili za tekoče izdatke.

Bo drugi steber podpiral zapravljanje ali varčevanje? Lojze Javornik stotka@stotka.net

Dva velika razloga sta, zakaj bi morala država pohiteti s spremembami določb o prostovoljnem pokojninskem zavarovanju. Prvi je nenamenska poraba sredstev. Večina tistih, ki so zahtevali razvezo pokojninskega zavarovanja, se je takoj za tem vanj znova vključila, so nam povedali upravitelji pokojninskih sredstev. Gre seveda za kolektivne zavarovance, ki jim premijo plačuje delodajalec. Z dvigom sredstev in vnovično vključitvijo v varčevanje jasno povedo, da njihov namen ni varčevanje za dodatno pokojnino. Pri tem nekateri upravljavci ponujajo tudi možnost tako imenovane pospešene pokojninske rente, ki jo pospešijo tako, da zavarovanec dobi večino privarčevanih sredstev v dveh ali treh letih, nato pa do smrti prejema le po evro na mesec. Očiten namen takih pospešenih rent je priti do denarja brez plačila visoke dohodnine.

Aleš Beno

Ni res, da Slovenci ne mislijo, kako bodo preživeli v jeseni življenja – zelo veliko jih varčuje, če si to ob svojih pokojninah še lahko privoščijo.

44 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

Država mačehovska delodajalka Drugi razlog je obseg varčevanja. Povprečna mesečna premija, ki jo vplačujejo delodajalci za svoje zaposlene, je nekaj nad 60 evrov na mesec, kažejo podatki pokojninskih družb in zavarovalnic. Država pa je do svojih zaposlenih še bolj mačehovska in v zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence, ki ga upravlja Modra zavarovalnica, plačuje le 33,54 evra na mesec. Po priporočilih OECD naj bi dodatno pokojninsko zavarovanje dosegalo desetino plače – pri nas smo očitno še daleč od tega.

Lahko bi končno uresničili predlog za uvedbo individualnih pokojninskih računov (P-računov), kot sta ga že pred skoraj dvema letoma predlagala ekonomista Aleš Berk Skok in Marko Simoneti. Upadanje pokojnin je zakon To pa pomeni, da zdajšnji obseg dopolnilnega zavarovanja ne bo zadoščal za kritje upadanja pokojnin. Kot številni pozabljajo, je tako imenovana Ropova pokojninska reforma leta 2000 temeljila na usmeritvi, da bodo pokojnine iz tako imenovanega prvega stebra, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upadale, to zniževanje pa bo nadomeščalo dodatno prostovoljno zavarovanje. Zato so z reformo po eni strani uvedli drugi steber, po drugi strani pa uzakonili lestvico, po kateri se odmera pokojnine vsako leto zniža za pol odstotne točke. Če je bil leta 2000 odmerna stopnja za moškega za 40 let pokojninske dobe oziroma za žensko za 38 let pokojninske dobe 85 odstotkov, je letos 79 odstotkov in se bo do leta 2025 spustila na 72,5 odstotka.

Vse to potrjuje, da bi potrebovali sistemske spremembe, ki bi spodbudile pokojninsko varčevanje. Verjetno so imele koalicijske stranke prav to v mislih, ko so v koalicijsko pogodbo zapisale, da bodo pokojninski sistem spremenile tako, da bo »bolj zasnovan na individualizaciji zavarovanj«. Predlog je že na mizi Pri tem ni treba veliko razmisliti, saj bi lahko končno uresničili predlog za uvedbo individualnih pokojninskih računov (P-računov), kot sta ga že pred skoraj dvema letoma predlagala ekonomista Aleš Berk Skok in Marko Simoneti. Gre za davčno olajšavo za dolgoročno varčevanje, namenjeno za starost. Prednost tega sistema bi bila, da bi si vsak posameznik lahko sam izbral obliko varčevanja: lahko bi denar vezal v banki, lahko bi kupil obveznice ali pa bi izbral katero izmed možnosti, ki jih ponujajo banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje premoženja in borznoposredniške družbe. Ne sklepajte o razsipnosti Slovencev Nekateri so do individualnega pokojninskega varčevanja, češ da Slovenci preprosto nimajo dovolj zavesti, da bodo morali v prihodnosti sami bolj varčevati za starost. Toda na podlagi slabosti zdajšnjega prostovoljnega zavarovanja tega ni mogoče trditi. Res je veliko ljudi dvignilo prihranke s svojih pokojninskih računov in res delež individualnega prostovoljnega pokojninskega varčevanja ne dosega niti pet odstotkov kolektivnega. Vendar pa je po drugi strani tudi res, da zelo veliko Slovencev, zlasti starejših, varčuje za stara leta. Ne vključujejo se sicer v pokojninske načrte, vendar pa imajo vezane vloge v bankah, sredstva v skladih in druge naložbe, ki se jim zdijo bolj donosne. Sistem pokojninskih računov bi jim dal svobodo, hkrati pa bi z davčnimi olajšavami spodbujal k namenski porabi in jo nagrajeval. Stotka

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Se še spomnite dneva mladosti? Nekateri menijo, da je bil dan mladosti namenjen čaščenju kulta osebnosti, drugi pa, da je šlo za dogodek, ki je ljudi povezoval.

Manja Pušnik manja.pusnik@stotka.net

arhiv SNG Drama

Družba: Bilo je nekoč …

Lucija Ćirović, igralka, stand up komičarka in animatorka lutk Kot otrok zelo sem se zelo veselila tega dneva. Zdelo se mi je, da gre za »totalen žur«. Spomnim se prenosov po televiziji, ko so na beograjskem stadionu plesali tako, kot to še vedno počnejo v Severni Koreji. In vedno sem si želela, da bi tudi jaz lahko tako plesala. Glede na moje ocene v šoli to ni bilo mogoče, ker so v Beograd lahko šli le najbolj-

Jernej Šugman, igralec Spominjam se predvsem prostih dni, tega, da je bilo vedno lepo vreme, in da smo ta dan praznovali s srcem. Štafete mladosti sicer nikoli nisem videl v živo, smo pa kot otroci vse leto čakali na proslavo dneva mladosti. Ne toliko zaradi same proslave, ampak predvsem zaradi tistega nesrečnega človeka, ki je zadnji s tresočim glasom predal štafe-

Borut Veselko, igralec in zdravnik Dneva mladosti se spominjam predvsem po tem, da smo bili prosti. Spomini na ta dan so povezani s petjem v pevskem zboru in modrimi čepicami, ki smo jih nosili. Če se prav spomnim, je prav za 25. maj predsednik Tito obiskal Ljubljano, vsi smo stali v vrsti in mahali z zastavicami. Ta dan pravzaprav ni bil povezan s praznovanjem

ši. Spomnim se, kako so s štafeto mladosti pritekli v Ribnico, otroci pa smo mahali z zastavicami. Ker je Ribnica majhen kraj brez večjih dogodkov, je bilo to za nas nekaj velikega in izjemnega. V tem, da se je takrat praznovalo mladost, po mojem ni bilo nič slabega. Celo več: mislim, da nas je ta dan nekako povezoval in da je bilo to dobro. Podoben učinek so imele delovne brigade, vendar so bile napornejše.

to mladosti maršalu Titu. Vsako praznovanje je po mojem mnenju dobro, saj gre za obrede, sploh ker je tega danes čedalje manj. S takšnimi obredi so nas takrat razglasili za odrasle, postajali smo pionirji in mladinci. In prav to manjka današnji družbi. Vse to, kar smo takrat delali, smo delali s srcem. Kot otrok sem enkrat celo zapisal, da imam najraje dedka Mraza in Tita.

mladosti, ampak je bil to praznik v čast takratnemu maršalu Titu in mislim, da smo ga tudi mi vsi tako dojemali. To je bilo bolj povezano s poveličevanjem osebnosti maršala Tita. Nikoli nisem imel občutka, da gre za praznovanje naše mladosti. Nimam pa v spominu ničesar slabega, bili so prosti dnevi, živeli smo lepo in v miru. Stotka

tafeta mladosti, kulturne in športne prireditve, parada v Beogradu in sprejetje pionirjev v mladinsko organizacijo. To so spomini na 25. maj, dan mladosti, ki smo ga praznovali v nekdanji Jugoslaviji. Nekatere znane Slovence smo vprašali, kaj jim je ostalo najbolj v spominu in ali je bilo dobro, da se je takrat praznovalo mladost.

Zdenka Cerar, upokojena pravnica 25. maj je bil dan mladosti naše generacije. Športniki iz telovadnega društva Partizan Narodni dom smo na ta dan imeli letni nastop v Beogradu ali Ljubljani. Spominjam se telovadnih nastopov, mladinskih in kulturnih prireditev, skratka, za mlade in odrasle je bil to veseli dan. Štafeto mladosti sem tudi sama nosila, za nas je bila to slovesnost in bili smo ponosni, da smo lahko pri tem sodelovali. To ni bil elitni dogodek, ki bi izključeval množico in dajal prednost manjšini, bil je dan za vse. Vedno je dobro, da se praznujejo pozitivne stvari, da se ljudje lahko družijo in da dobijo občutek, da so nekaj vredni. Takrat je lahko nastopal vsak, na stadionih so mladi delali enake telovadne vaje, na skupni prireditvi sta nastopali vojska in mornarica. To je bil zagotovo pozitiven dan – po namenu in izvedbi.

Tanja Starič, novinarka Iz otroštva se spomnim štafete mladosti in parade. Predvsem pa mi je v spominu ostalo to, da sem kot novinarka začetnica na nacionalni televiziji poročala o

46 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

zadnji štafeti mladosti. Na takratni proslavi v Beogradu Tita ni bilo več, režiral pa jo je Damir Zlatar Frey na glasbo Ravelovega Bolera. Bila je velika predstava, kakršno sem doživela prvič v življenju, presenečena sem bila predvsem nad veličino samega dogodka. To lahko danes vidimo le še v Severni Koreji. Na praznovanje mladosti iz otroštva sicer nimam ne slabih ne dobrih spominov.

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Družba: Prostovoljstvo

Lahko bi še veliko več sodelovali Čedalje močnejše je zavedanje, da pri prostovoljstvu dobivajo vsi, tudi prostovoljci.

lovenska filantropija je združenje, ki se ukvarja s širjenjem in razvijanjem prostovoljstva, njegov program pa vključuje različne dejavnosti za zainteresirane prostovoljce, prostovoljske organizacije in tudi širše prebivalstvo. S Primožem Jamškom, strokovnim vodjem programa, smo se pogovarjali o prostovoljstvu in starejših. Zanimala sta nas oba vidika, prostovoljska dejavnost starejših in prostovoljska pomoč starejšim. Starejši so v Sloveniji predvsem skozi društva upokojencev prostovoljsko precej dejavni. S skupnim projektom Starejši za starejše sta Zveza društev upokojencev in Slovenska filantropija poskušali doseči, da se med seboj ne bi povezovali le člani upokojenskih društev oziroma da ne bi obiskovali le občanov v visoki starosti, ampak vse

Tanja Uršič stotka@stotka.net starejše od 70 let. Pri obiskih zaznajo potrebe starejših in jih, če je mogoče, sami uresničijo oziroma pomoči potrebne napotijo do pristojnih služb. S tem projektom so začela društva upokojencev dejansko skrbeti za vse starejše v svoji okolici. Velika prednost pri tem je, da k starejšim pristopajo starejši, ki veliko laže vzpostavijo stik kot mlajši, ki pri marsikaterem starejšem človeku naletijo na nezaupljivost. Starejši se kot prostovoljci vključujejo tudi v druge tradicionalne organizacije, kot so Rdeči križ, Zveza borcev, Karitas in nekatera invalidska društva. Rešitev v iskanju smisla Tisti, ki so bili na primer dejavni v

športu, delajo prostovoljno tudi na tem področju, manj pa se starejši vidijo v kakšnih drugih društvih. »Po navadi so prepričani, da niso dobrodošli. Tudi v Slovenski filantropiji je ta predsodek pogost, čeprav se vključujejo v prostovoljske dejavnosti študenti in starejši,« pravi Jamšek. Na lanskem kongresu filantropije so z delavnico o socialnih eksperimentih mladih poskušali preseči uveljavljen stereotip, da mladi nič ne delajo. »Udeleženci delavnice so spoznali, da so mladi aktivni in da bi lahko mladi in starejši še veliko več sodelovali,« ugotavlja Primož Jamšek. V Slovenski filantropiji zaznavajo čedalje večje zanimanje za prostovoljsko delo pri mlajših upokojencih in ljudeh pred upokojitvijo. »Po slovenski navadi veljaš toliko, kolikor daš od sebe, tudi zato se želja po prostovoljstvu krepi.

Dan, ko je bila premagana osamljenost

48 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

Upokojitev se nekaterim zdi nesmiselna, soočijo se z vprašanjem, kaj v življenju je še smiselno. Marsikdo neposredno po upokojitvi v novih okoliščinah najprej uživa, potem pa postanejo depresivni. V nekaj takih primerih je prav prostovoljstvo ljudem pomagalo, da so splavali iz potrtosti,« navaja strokovni vodja Jamšek. Povezave s tretjo univerzo Upokojenci pri prostovoljnem delu praviloma ne uporabljajo znanja in veščin, ki so se jih naučili v profesionalnem življenju, ampak se učijo novih. »Imamo prostovoljko, ki je bila učiteljica, prej sicer ni učila slovenščine, a se je priučila in zdaj trikrat na teden migrante uči slovenščino,« pravi Jamšek.

Irena Herak

Slovenska filantropija je letos že tretje leto pripravila Dan za spremembe. Tako je v soboto, 21. aprila, v kar 76 krajih po Sloveniji potekalo več kot 120 prostovoljskih dejavnosti, ki so ob posamičnih dogodkih združila različna društva, šole, domove za starejše in občine. Pri pripravi in izvedbi dejavnosti je sodelovalo 800 prostovoljcev, ki so povezali okoli 2.100 obiskovalcev teh dogodkov. Letošnja akcija je bila namenjena medgeneracijskemu sodelovanju in premagovanju osamljenosti, saj je v bogati in materialistični družbi čedalje več individualizma, predvsem med starejšimi pa čedalje več osamljenih.

V učilnici ljubljanskega botaničnega vrta so tako starejši, ki se v študijskih krožkih na tretji univerzi izobražujejo o »zelenih temah«, svoje vtise izrazili v glini, se sprehodili po botaničnem vrtu, prisluhnili predstavitvi nekaterih rastlin in ekosistemov, predvidoma še ta mesec pa bodo pripravili tudi razstavo glinenih izdelkov. Na keramični delavnici v botaničnem vrtu so

Irena Herak

Primož Jamšek, strokovni vodja programa pri Slovenski filantropiji, pravi, da se v Slovenski filantropiji soočajo tudi s stereotipom, da prostovoljstvo pomeni le pomoč ljudem v stiski.

bile zastopane prav vse generacije, saj so se starejšim pridružili dijaki šentviške gimnazije, pri skupnem ustvarjanju pa jih je vodila in jim svetovala keramičarka Lučka Šičarev.

Med starejšimi prostovoljci so tudi manj samozavestni in manj izobraženi ljudje, ki se sprašujejo, kako bodo svetovali otrokom, ljudem v stiski ali bolnim, če niso ustrezno izšolani. Predsodek, da je za delo z ljudmi v stiski treba biti visoko in profesionalno usposobljen, se seveda razblini ob usposabljanju za prostovoljce. »Prav pri telefonskemu svetovanju je veliko žensk in starejših,« pravi Jamšek. Zelo zanimive so tudi povezave med prostovoljstvom in vseživljenjskim

učenjem oziroma Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Nekateri starejši prostovoljci so tako začeli delovati kot kulturni mediatorji in postali prostovoljci v muzejih, ob tem pa so se tudi sami veliko naučili. Podobno so se vključili tudi v pomoč na Onkološkem inštitutu in v Kliničnem centru. Ne izvajajo sicer paliativne oskrbe, ampak pomagajo pri informiranju in pripravi prireditev. Pred mesecem dni pa je začela delovati naveza z Botaničnim vrtom za tiste, ki jih bolj zanima biologija. Ne gre le za pomoč ljudem v stiski V filantropiji se soočajo tudi s stereotipom, da prostovoljstvo pomeni le pomoč ljudem v stiski. Prostovoljstvo se namreč dogaja tudi na področju kulture in športa in na vseh tistih področjih, kjer gre za kakovostno življenje celotne lokalne skupnosti. Pri prostovoljstvu vsi ljudje nekaj dobivajo, tudi prostovoljci se vključujejo zato, da bi nekaj dobili nazaj. »To si je treba priznati, čeprav je včasih težko, ker smo bili naučeni, da če daš, pač daš. Prostovoljci naj bi za svojo pomoč dobili hvaležnost, ki pa je marsikdaj ni,« opozarja Primož Jamšek. Dodaja, da je veliko laže ostati motiviran, če veš, da to počneš tudi zaradi sebe, zato, da se učiš. »Zelo hitro tudi ugotoviš, da lahko

kljub omejitvam veliko narediš v skupini,« pravi Primož. Korporativno prostovoljstvo kot sprožilec Nihče ne more predvidevati, kako bodo slabše družbene okoliščine vplivale na organizirano prostovoljstvo ljudi, dejstvo pa je, da v zadnjem času zanesljivo narašča korporativno prostovoljstvo, s katerim podjetja kažejo svojo družbeno odgovornost. Obseg takega prostovoljstva se povečuje tudi pri nas, res pa je, da ga spodbujajo predvsem v predstavništvih svetovnih korporacij. Največja dodana vrednost korporativnega prostovoljstva je, da pri tem praviloma ne gre za odločitve uprav, ampak za pobude iz širšega okolja v podjetju, s tem pa nastaja več učinkov. Zaposleni prihajajo v realne socialne stike in marsikdaj ljudje v določenih organizacijah ostanejo prostovoljci še naprej. »Pri korporativnem prostovoljstvu bi morala podjetja vključiti tudi pripravo na upokojitev. Okusiti prostovoljstvo, videti, spoznavati in prispevati neko svoje znanje temu drugemu svetu, je lahko za nekoga tako motivacija kot izziv. Tako se poraja želja, da bi človek ostal dejaven, da bi še naprej delil svoje izkušnje in znanja,« pravi Primož Jamšek. Stotka

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Družba: Dobrodelnost

Lahko podariš le cent Botrstvo, coaching in mentorstvo mladim podjetnikom so dejavnosti, ki se jim upokojena gospodarstvenica Milena Štular zdaj posveča z energijo in srcem.

Milena Štular, ženska, polna optimizma in veselja do življenja, je pred časom sklenila uspešno poslovno pot. Vendar se z upokojitvijo njena dejavnost ni končala. »Kaj delam zdaj? Pravzaprav sem se leto dni pripravljala in niti malo me ni bilo strah prihodnosti. Vidim pa kar nekaj ljudi, ki so prve mesece po upokojitvi v hudi krizi, ker naenkrat ostanejo doma in nimajo kaj početi. Meni se je zgodilo ravno nasprotno, saj pravzaprav nimam nič časa, ker sem se reaktivirala povsod, kjer je bilo mogoče,« pravi. Štularjeva je predsednica upravnega odbora Slovenske oglaševalske zbornice, članica upravnega odbora društva za marketing ter predsednica združenja oglaševalcev. »Ob tem, da delam po podjetjih na področju trženjskega svetovanja, delam tudi individualno z ljudmi. Coaching se v Sloveniji naglo razvija. Jaz sicer nisem tipični coach, torej mentor, ampak vodim posameznike na začetnih stop-njah kariere tako, da jim tudi mentorsko svetujem,« pravi Štularjeva, ki deluje tudi kot mentorica na poslovni šoli IEDC Bled, v mreži CEED in v društvu za marketing. Vsem ne moreš pomagati sam Okolju, ki nam je nekaj dalo, moramo tudi nekaj vračati, in to v kakršnikoli obliki, je prepričana Štularjeva. »Iskreno verjamem, da mora denar krožiti. To ne pomeni, da moraš dati veliko denarja, lahko

Gorazd Suhadolnik gorazd suhadolnik@stotka.net

podariš le cent ali evro in če ga daš nekomu na cesti, ki ga tisti trenutek potrebuje bolj kot ti, si naredil dobro delo. Jaz to počnem že leta,« pravi. Tone je eden izmed ljubljanskih brezdomcev, s katerim se je Milena Štular spoprijateljila pred leti. Poklonila mu je računalnik, s katerim je začel pisati knjigo o svojem življenju. Deset let je tudi finančno pomagala neki štajerski družini. »Gre za nesrečno zgodbo o očetu tetraplegiku in treh otrocih. O tem prej nisem želela govoriti, spregovorila sem šele pred meseci, saj sem ugotovila, da o tem moraš govoriti, ker potem zgledi vlečejo. Skoraj deset let sem jim pomagala in v tem času so se vsi trije otroci izšolali,« pojasnjuje. Štularjeva je o filantropiji ugotovila dve pomembni stvari: da sama vsem otrokom ne more pomagati in da je treba najprej pomagati slovenskim otrokom. Tako se je začela zgodba botrstva v Sloveniji. Začetek botrstva v Sloveniji »Ko sem dobila to zamisel, sem seveda potrebovala organizacijsko pomoč pri uresničitvi. O tem sem veliko razmišljala, predvsem zato, ker je bilo nekaj afer s humanitarnimi organizacijami, zaradi katerih je veliko ljudi izgubilo zaupanje. Spoznala sem Anito Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Moste-Polje. Anita je na tem področju gotovo blagovna znamka, neomadeževana, brez afer, dela zelo pregledno in se iskreno posveča otrokom. Predstavila sem ji projekt in nesebično ga je podprla,« pripoveduje Štularjeva.

50 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

Botrstvo v Sloveniji so pripravljali več mesecev, poleg Milene in Anite še Boštjan, Andreja in Suzana. Izpilili so pogoje in pravila, ustanovili nadzorni odbor, ki preverja delovanje sklada ter postavili internetno stran. Projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji, je postavljen precej preprosto: botri svojim varovancem omogočajo udeležbo na letovanjih, zimovanjih, taborih, šoli v naravi, inštrukcije za izboljšanje učnega uspeha oziroma podpirajo razvoj talentov in drugih dejavnosti, ki otrokom izboljšujejo kakovost življenja. Projektu se lahko kot boter prostovoljno pridružite ob izpolnitvi pristopne izjave. Botri svojim varovancem izboljšujejo kakovost življenja z mesečnimi prispevki po 30 evrov ali z enkratnim prispevkom v poljubnem znesku. Pomembna je pozornost medijev »Naivno sem si predstavljala, da bo to takoj zaživelo, da bo dovolj, če po svoji mreži razpošljem elektronska sporočila. Zavestno smo ustvarili zelo preprost pristop k botrstvu, da lahko postaneš boter s klikom na spletni strani,« pravi Milena Štular. Vendar je sledilo precejšnje uvodno razočaranje. Odzvalo se je zelo malo ljudi. Nekaj Mileninih kolegov je odgovorilo, da darujejo po drugačnih poteh, drugim ljudem. Vendar pa 30 evrov, ki lahko za nekoga pomenijo zelo veliko, vseeno ne bi smelo pomeniti tako velike težave. »Veliko ljudi ta denar zapravi ob pijači z družbo in prav zato sem bila toliko bolj presenečena,« pravi Štularjeva. Hitro je spoznala, da bo projekt bolj zaživel, če bodo o njem poročali mediji. Ko so oktobra lani na eni izmed komercialnih radijskih

Irena Herak

ilena Štular, strokovnjakinja s področja trženja in prodaje, menedžerka z bogatimi izkušnjami v slovenskih družbah in mednarodnih korporacijah, se je po upokojitvi posvetila tistemu, kar jo najbolj veseli. »Pravzaprav nimam nič časa, ker sem se reaktivirala čisto povsod, kjer je bilo mogoče,« pravi.

postaj predstavljali botrstvo, so se prijavili trije botri, pozneje so jih na podlagi te oddaje pridobili še osem. »Postalo je jasno, da moramo projekt širiti neposredno prek medijev,« pravi Štularjeva. Po prispevku o botrstvu v oddaji Tednik na Televiziji Slovenija se je število botrov v dveh mesecih podvojilo. »Seveda smo dobili veliko voljo in projekt nadaljujemo,« pravi Štularjeva. Od oktobra 2010, ko so začeli Botrstvo v Sloveniji, do začetka letošnjega maja je predvsem po zaslugi medijske pojavnosti in sponzorstva Vala 202 svojega botra dobilo že več kot 450 otrok iz vse države. Zelo nenavadna upokojenka Ob vseh funkcijah, ki jih je sprejela ob koncu poslovne kariere, se je

Milena Štular v pokoju nima miru, saj se intenzivno posveča coachingu in mentorstvu mladim podjetnikom, predvsem pa botrstvu v Sloveniji. odločila še za eno – postala je predsednica nadzornega odbora Zveze prijateljev mladine. »Tam res potrebujejo nekoga, ki zna s številkami,« pojasnjuje. Poleg svetovanja predava tudi na ekonomski fakulteti in na fakulteti za družbene vede. »Sploh se ne počutim upokojenka, nisem ponotranjila tega občutka, zato ker sem ostala tako vpeta v stroko in druge dejavnosti,» pravi Štularjeva. Po njenem mnenju je pri nas veliko dejavnosti, kjer je potrebno prostovoljstvo – od štipendiranja socialno šibkih otrok do obiskovanja

starejših v domovih za ostarele. »Tega prostovoljstva je toliko in ne verjamem, da je kateremu v pokoju lahko dolgčas. Če si prostovoljec, ne potrebuješ svojega denarja, mogoče le za avtobusno karto. In, ko nekomu daješ, od njega tudi zelo veliko dobivaš – energije, hvaležnosti, znanja,« še pravi Milena Štular. Pred koncem redakcije majske Stotke smo izvedeli, da Mileni Štular »grozi« vrnitev v aktivno profesionalno delovanje, saj naj bi bila kandidatka za članico nove uprave Mercatorja, odgovorna za trženje. Ali to pomeni, da ji vseeno še ne bo uspelo zdržati v upokojenskem miru? Kakorkoli, kot zagotavlja gospa Štularjeva, njeno delovanje v projektu botrstva v nobenem primeru ne bo ogroženo. Stotka

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Družba: Alternativno potovanje

Gospa s kavčem

Odpri svoj um, dom in svet Po drugi strani seveda couchsurfing pomeni tudi to, da boš v mestu, v katerega si se napotil, imel prijatelja, čeprav ga (morda) še nisi srečal. Pravzaprav gre za drugačno obliko potovanja, alternativo klasičnemu agencijsko-hotelskemu spoznavanju drugih dežel in kultur. Tisti, ki imajo s couchsurfingom izkušnje, pravijo, da (bivanje pri nekomu doma) ni le veliko bolj altruistična, ampak tudi (kulturno) avtentična oblika potovanja in spoznavanja drugih dežel, večina pa vidi pozitivno lastnost tudi v tem, da pri tovrstni praksi ni vpleten denar.

V manj kot desetih letih se je drugačna oblika potovanja in gostiteljstva popotnikov razširila med milijoni ljudi po vsem svetu. O couchsurfingu pripoveduje gospa Maša Martinčič iz prve roke. Maša Martinčič v delovni sobi svoje hiše, eni izmed ljubljanskih točk couchsurferstva.

Utemeljitelji couchsurfinga, njihov slogan je Odpri svoj um, dom in svet, verjamejo, da ta oblika kulturne izmenjave utira pot k boljšemu, bolj prijateljskemu svetu, v katerem lahko med sabo različni ljudje najdejo podobnosti. Kot pravijo, je cilj couchsurfinga »nič manj kot spreminjati svet«.

aša Martinčič je couchsurferka zadnjih nekaj let. Po poklicu je profesorica slovenščine in angleščine. Kot vodja trženja je delala v Cankarjevem domu, dokler je pred leti niso doletele precej hude zdravstvene težave in je za lep čas pristala na bolniški. »Zaradi dobre psihofizične kondicije sem se 'zlizala',« pravi Martinčičeva. Potem se je predčasno upokojila. »Odločila sem se, da bom več prostega časa izkoristila za potovanja. In za učenje italijanščine na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.« Medtem je Maša postala tudi babica in zaradi pomoči pri skrbi za vnukinjo je morala potovanja ter

Irena Herak

Pomemben je profil Pred manj kot desetimi leti so couchsurfing začeli ameriški študenti. Zdaj ga uporablja že več milijonov ljudi v več kot 230 državah in območjih sveta.

Gorazd Suhadolnik gorazd suhadolnik@stotka.net

couchsurfing za nekaj časa postaviti na stranski tir. Kaj je couchsurfing? Kavč je pač kavč, surfing pa surfanje. Surf se zgodi valovom, ko naletijo na kopno ali pečino, z desko surfajo ljudje po morski gladini, surfajo tudi vsi tisti, ki brskajo po svetovnem spletu ali pa krmarijo med televizijskimi kanali. Surfanje po kavču pa je nekaj posebnega. Pravzaprav gre za spletno organizacijo oziroma mrežo

52 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

gostoljubja, v katero se lahko brezplačno včlaniš. Ne gre toliko za spletno stran, kot gre za skupnost in gibanje. Temeljna zamisel couchsurfinga je, da si pripravljen potniku, ki obišče tvoje mesto, ponuditi gostoljubje v svojem stanovanju. V večini primerov to pomeni tudi, da se z gostom spoznaš, recimo ob kakšni večerji, ki mu jo pripraviš, v navadi pa je tudi, da mu vsaj v grobem razkažeš svoje mesto in ga napotiš k najzanimivejšim točkam dogajanja. Tako ima veliko več možnosti, da najde dogodke in dogajanje, ki bi jih sicer (lahko) zgrešil. Vendar vse to ni obvezno, lahko se z obiskovalcem le dobiš na kavi ali mu kako drugače pomagaš. Člani so lahko tudi ljudje brez gostiteljskega kavča.

»Prijaviš se in napišeš svoj profil. Tako kot pri vsaki stvari je od (tvojega) profila odvisno, kakšne obiskovalce boš dobil oziroma kakšni gostitelji te bodo sprejeli na potovanju. V svoj profil sicer lahko napišeš karkoli, vendar prej ali slej pride naokoli, kakšen gostitelj oziroma gost si v resnici. Zaželeno in priporočljivo je tudi, da vsak gost o gostitelju napiše svojo oceno,« pojasnjuje Maša Martinčič, ki se je v couchsurfing vključila po upokojitvi. Martinčičeva je doslej vedno, preden je v svoj dom sprejela couchsurferja (ali pa se je po tej praksi odpravila v kakšno tuje mesto), skrbno proučila profile. »Starost ni pomembna, gostila sem ljudi od 18. do 70. leta. Vseeno pa me v vsakem primeru zanima, kdo je človek, ki ga bom gostila ali pri katerem bom gostja: koliko je star, kaj dela, kaj ga zanima. Na podlagi teh informacij pošljem vabilo. Ljudje, ki imajo dobre profile, ponavadi v tekst skrijejo kakšen namig, s katerim preverijo tvojo resnost in zainteresiranost. Recimo,

da moraš vtipkati neko geslo. To pa pomeni, da temu človeku lahko res zaupaš (in on tebi).«

toskanskem mestu Pistoia pri zakonskem paru, ki ga je tudi sama gostila v svoji hiši.

Stičišče sorodnih duš Geslo Maše Martinčič je Carpe diem, Užij dan. Pri njej so se ustavili že couchsurferji z vseh koncev sveta: gospa iz Francoske Gvajane, gospod iz Rige, dve Japonki, Tajvanec, Avstralke … »Vsaj nekaj časa obvezno želim preživeti z gosti. Vedno priredimo neko kuharijo, celo moj mož, ki je sicer precej zadržan, se pridruži. Seveda gremo v mesto, tudi na kakšen izlet. Zame pomeni couchsurfing predvsem geografsko in socialno povezovanje ter medkulturno zbliževanje. Od vsakogar, ki pride, kaj novega izvem.«

»Italijo bi rada popolnoma prečesala. Rada bi šla tudi po nekdanji Jugoslaviji,« pravi Martinčičeva. Gostila je tudi ljudi iz Zagreba, Beograda, nikoli pa ni bila v Makedoniji. »Rada bi šla na en tak road-trip.« Couchsurfing je v zadnjem času zelo priljubljen prav po nekdanjih socialističnih državah.

Maša Martinčič pravi, da sovraži tarnanje v slogu 'Joj, nikamor ne morem iti, nimam denarja.' Ali pa: 'Ne morem se ukvarjati s športom, ker za to nimam denarja'. »Oprostite, to sploh ni res. Če lahko hodiš, greš lahko vsaj na sprehod v Tivoli,« pravi Maša. »V tem smislu je couchsurfing idealen. Veliko ljudi hrepeni po stikih, komunikaciji. Res je sicer, da je ta oblika najprimernejša za mlade, vendar je v tem omrežju veliko skupin in tudi starejši brez težav najdejo sebi primerne duše.« Kavč za dva Martinčičeva gosti potnike, ki pridejo v Ljubljano, v delovni sobi hiše, ki stoji v Trnovem, ob robu Murgel. V sobi za couchsurferje je računalnik z brezžično povezavo. »V času laptopov in ipadov, to niti ni več tako pomembno,« pravi. Širina postelje prenese spanje para ali dveh prijateljev, kopalnico pa si mora couchsurfer deliti z gostitelji. »Nekateri za couchsurfing oddajajo tudi celo počitniške hišice,« pravi Maša. Lahko si tudi couchsurfer brez prostora, ki bi ga ponudil obiskovalcu. Lahko se tako le srečuješ s potniki in se z njimi dobiš za pijačo in pogovor. »Dogaja se vse mogoče, možnosti je zelo veliko,« pravi Maša. Idealno spoznavanje drugačnosti »Rada gostim Italijane, zato da vadim italijanščino,« pravi Martinčičeva, ki je kot couchsurferka prepotovala že nekaj italijanskih in avstrijskih mest. Nazadnje je bila v

Kot pravi Maša Martinčič, zanjo pri couchsurfingu ni najpomembneje to, da si zniža stroške potovanja oziroma bivanja v tujem mestu. »Za to mi trenutno, hvala bogu, ni treba skrbeti. Daleč najbolj všeč mi je to, da je to najprimernejša oblika zame, ker se grozno rada družim, sem zelo družaben človek in rada spoznavam ljudi. S tistimi, ki so mi všeč, tudi rada ostanem v stiku. Mogoče sem malo površna in nimam le ene osebe, s katero bi vsak dan tiščala skupaj in rinila v njene globine. Zato mi je zelo v redu, če koga novega srečam in prek njega kaj novega vidim in spoznam.« Z ljudmi, pri katerih je gostovala (oziroma so gostovali pri njej), vzdržuje stike po elektronski pošti, komunicira pa tudi po spletni videopovezavi. »Najpomembnejše mi je spoznavanje drugačnosti in tudi prej, ko sem potovala in še nisem bila couchsurferka, so bila moja potovanja nekakšna oblika couchsurfinga. Na Tajskem imam prijateljico, tam sem bila sedemkrat, vendar nikoli z agencijo. Tudi drugod koga poznam in si prek njega zagotovim stik z domačini, ki mi povedo za zanimive točke in dogajanje. Ta oblika se mi zdi idealna za ljudi, ki niso čredni tip turistov.« Široko odprta vrata »Ko pride couchsurfer k meni, ga seveda vprašam, kaj bi želel videti – bi šel rad na koncert, v cerkev, na ogled kulturnozgodovinskih spomenikov, mestne arhitekture, ali bi rad, da kuhamo, ali bi se rad zabaval … V glavnem, malo grem z njimi, potem pa jih pustim, da uživajo po svoje.« Couchsurferji največkrat pridejo za tri dni, dvakrat prespijo in gredo naprej. »To mi tudi najbolj ustreza. Seveda pa bi vsakomur, ki bi spet prišel, odprla vrata,« pravi Maša Martinčič. Stotka

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

UČENJE: Splet

Varni na spletu Kako varni so vaši osebni podatki na spletu in na družabnih omrežjih? Slovenija je med varnejšimi evropskimi državami na področju rabe interneta.

Tako kot druge države tudi Slovenija ni imuna proti zlorabi baz podatkov. Številni ponudniki spletnih vsebin zbirajo osebne podatke uporabnikov interneta (imena, naslove, telefonske številke, e-poštne naslove), ob tem pa pogosto ne sporočijo, za kakšne namene bodo zbrani podatki uporabljeni. Spomnimo: informacijska pooblaščenka je od Geodetske uprave RS zahtevala umik osebnih podatkov s portala

Nina Polak stotka@stotka.net e-Prostor. Spletni trgovci podatke uporabnikov pogosto izrabljajo v oglaševalske namene, včasih se v nepooblaščenih rokah znajdejo tudi podatki, ki so zaščiteni z zakonom o varstvu osebnih podatkov, to so na primer podatki o posameznikovem zdravstvenem stanju, politični pripadnosti, članstvu v sindikatu, življenjskih navadah in podobno. Slovenija med varnejšimi na spletu Po podatkih urada informacijske pooblaščenke so lani prejeli največ prijav zaradi nedovoljene objave fotografij in drugih vsebin, sledila je nedovoljena uporaba objavljenih podatkov za neposredno trženje pa tudi za namene disciplinskih ali sodnih postopkov, na tretjem mestu med prijavljenimi zlorabami je bilo ustvarjanje lažnih profilov, na četrtem pa vdori v račun, zlorabe gesel in spletno nadlegovanje. Kljub čedalje večjemu številu uporabnikov spleta je lanska raziskava Eurostata pokazala, da je v Sloveniji že doživel zlorabo osebnih podatkov le odstotek uporabnikov spleta. Enak je tudi odstotek tistih, ki so bili finanč-

no oškodovani zaradi zlorabe plačilnih kartic in uporabe tako imenovanega ribarjenja podatkov (»phishing«). Precej višji odstotek uporabnikov pa je prejel nezaželeno pošto (51 odstotkov) in imel težave z računalniškim virusom (37 odstotkov). To Slovenijo uvršča med varnejše države znotraj evropske sedemindvajseterice na področju rabe interneta. Največ zlorab so imeli v Latviji in Bolgariji. Kako ukrepati ob morebitni zlorabi osebnih podatkov Ob morebitni nedovoljeni objavi fotografij in drugih žaljivih vsebin ter ustvarjanju lažnih profilov institut informacijskega pooblaščenca navadno nima neposredne pristojnosti za ukrepanje, saj podatki, ki so bili zlorabljeni, najpogosteje niso zaščiteni z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Lahko pa ukrepa, ko je bil na primer objavljen podatek iz zdravstvene kartoteke posameznika ali kateri drug zaščiten podatek. Če neki uporabnik zlorabi vaše podatke z namenom zavajanja in lažnega predstavljanja, gre lahko za sum kaznivega dejanja kraje identitete. V tem primeru imajo uporabniki možnost, da vložijo predlog za pregon na državno tožilstvo ali na policijo, ki je pristojna za raziskovanje takih primerov. (Vir: www.ip-rs.si)

Plačevanje v spletnih trgovinah: posojilna kartica ali PayPal? Pred leti je plačevanje prek spleta veljalo za nevarno početje, danes pa je skoraj tako razširjeno in varno kot plačevanje s posojilnimi karticami v trgovinah. Plačevati je mogoče po različnih poteh, ki so tudi različno varne. Plačevanje spletnih nakupov s posojilnimi karticami je preprosto in ne zahteva vnaprejšnje registracije. Potrebujete le številko kar-

tice, datum poteka kartice in tako imenovano varnostno kodo (zadnje tri številke na hrbtni strani kartice). Nekatere banke ponujajo tudi dodatna varnostna gesla ali prenosne generatorje gesel. Vaše podatke nato preveri strežnik, ki izvede avtorizacijo — preveri, ali je kartica veljavna, in transakcijo odobri ali zavrne. Dandanes že vse priznane spletne trgovine uporabljajo takšno raven

54 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

zaščite, da je pri uporabi sistema spletnega naročanja za morebitnega nepridiprava skoraj nemogoče prestreči poslane podatke in številko kartice s kupčevega računalnika.

Plačilni sistem PayPal je pravzaprav posrednik med kupcem in prodajalcem. Velja za varnejšega, saj številko svoje posojilne kartice zaupate le plačilnemu sistemu, in ne vsakemu posa-

meznemu prodajalcu. Za uporabo PayPala potrebujete le aktiven elektronski naslov in posojilno kartico. Uporaba je brezplačna, registracija pa preprosta. Za izvedbo posameznega plačila potrebujete svoj elektronski naslov in geslo, ki ste ga izbrali pri registraciji. Vendar pa previdnost ni odveč, ob morebitni goljufiji so postopki pogosto dolgotrajni in ne nujno uspešni.

Simbioza

arsikdo si premisli v zvezi z uporabo družabnih omrežij in drugih spletnih storitev zaradi vprašanja varnosti podatkov na spletu. Po lanskih podatkih Eurostata se je skoraj polovica vseh uporabnikov interneta v Evropski uniji že vsaj enkrat izognila aktivnosti na spletu iz varnostnih razlogov. Najpogosteje so se izognili objavi osebnih podatkov na družabnih omrežjih, sledita pa spletno nakupovanje in e-bančništvo. Kljub temu pa število uporabnikov interneta in družabnih omrežij strmo narašča — v letu 2011 je v Sloveniji število uporabnikov spleta, starih od 55 do 74 let, zraslo za kar tri odstotke. Predvidevamo lahko, da se bo v okviru letošnjega Evropskega leta aktivnega staranja ta številka še povečala.

Tudi na najbolj priljubljenem družabnem omrežju Facebook se dogajajo zlorabe. Z več kot 650 milijoni uporabnikov po svetu je Facebook neprecenljiva zbirka podatkov in je zato pogosto tarča napadov. V zadnjem letu so se pojavljale lažne Facebookove vstopne strani, virusi, ki so spremenili gesla uporabnikom, in virusi v elektronskih sporočilih. Na ravni uporabnika sta najpogostejši zlorabi ustvarjanje lažnih profilov in izguba nadzora nad profilom zaradi zlorabe gesla. Zadnjemu se je mogoče izogniti z nekaj preprostimi varnostnimi ukrepi, ob morebitni zlorabi pa Facebook ponuja poseben obrazec za ponastavitev gesla s spletno pošto. Kako preprečiti zlorabo vašega Facebookovega gesla Svojega gesla nikoli ne delite z nikomer, niti s prijatelji. Geslo naj ne bo preveč preprosto (na primer vaše ime), saj ga lahko kdo ugane. Ko vpisujete svoje uporabniško ime in geslo, vselej preverite, ali se prijavljate v resnično Facebookovo stran (www. facebook.com), in ne v kakšno lažno različico (na primer Facebookie). Pri uporabi javnega računalnika se ne pozabite odjaviti, priporočeno

pa je tudi, da po končani uporabi izbrišete piškotke in izpraznite predpomnilnik. Svoje geslo redno spreminjajte, spremenite ga tudi vsakič, ko zaznate nenavadne aktivnosti. Na svojem računalniku redno uporabljajte posodobljen protivirusni program. Do Facebooka ne dostopajte prek nezaščitenega omrežja ali povezave. (Vir: FacebooKnol) Premislite, katere informacije želite razkriti Tudi če je vaše geslo povsem varno in vašega profila niso zlorabili, lahko na Facebooku doživite nevšečnosti. Na vašem zidu se lahko znajdejo neprimerne vsebine, v poštni predal prejemate sporočila neznancev, nekdo vas označi na sliki, ki je sami niste želeli deliti. Temu se lahko izognete s pravilno rabo varnostnih nastavitev na Facebooku: določite, s kom delite podatke, kdo lahko objavlja na vašem zidu, kdo vas lahko označuje na fotografijah in kdo vas lahko doda med prijatelje. Nova prijateljstva sklepajte pazljivo — ne sprejemajte vabil za prijateljstvo od oseb, ki jih ne poznate, saj jim s tem

omogočite dostop do svojih podatkov. Za registracijo na družabnem omrežju nikoli ne uporabite službenega elektronskega naslova, ampak le zasebnega. Prav tako bodite pozorni pri objavljanju kakršnihkoli informacij o organizaciji, v kateri ste zaposleni. Seveda pa spoštujte tudi zasebnost drugih in o njih ne objavljajte informacij ali slik brez njihovega privoljenja. Preden se odločite za registracijo, preberite pogoje uporabe in politiko zasebnosti na izbranem družabnem omrežju, da boste seznanjeni, kako bodo vaši podatki hranjeni in posredovani. Pozorni pa bodite tudi, s čim soglašate, ko ob prijavi obkljukate »strinjam se s pogoji uporabe«, in da odstranite kljukico iz okenca, ki dovoljuje, da vaš e-naslov uporabijo za obveščanje in v oglaševalske namene. Predvsem pa premislite, katere informacije želite razkriti in kaj želite deliti prek družabnega omrežja. Zapomnite si, da je z objavo na internetu tako kot z zobno pasto – ko jo enkrat iztisnete, jo boste le stežka spravili nazaj. Stotka Nina Polak je sodelavka pri Simbiozi, vseslovenskem prostovoljskem projektu dvigovanja računalniške pismenosti starejših.

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Kultura: Napovednik

Od 19. maja do predvidoma 16. septembra pa bodo v Volčjem Potoku na ogled tudi tropski metulji, ki s svojo barvitostjo in zanimivim razvojnim ciklusom popolne preobrazbe vedno znova očarajo. La vie en rose Sto let Bojana Adamiča Cankarjev dom, 4. junija, ob 20. uri Šansoni Bojana Adamiča v svežih priredbah slovenskih

arhiv CD

La vie en rose - Sto let Bojana Adamiča

Svetlobna gverila izvajalcev. Prireditev bosta vodila Vita Mavrič in Boris Kobal, nastopali pa bodo: Anja Rupel, Darja Švajger, Mia Žnidarič, Bilbi, Nina Strnad, Aphra Tesla, Ana Bezjak, Rok'n band, Bossa de Novo, Same babe, Polona Juh, Iva Stanič, Tina

56 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

Marinšek, Kramp in Dano Ličen. Svetlobna gverila Ljubljana, različne lokacije, od 17. maja do 16. junija Svetlobna gverila že šesto leto zapored prižiga luči v

Tek z olimpionikom Primožem Kozmusom Petek, 29. junija, Brežice V Brežicah letos že drugo leto zapored organizirajo Brežiški tek s Primožem Kozmusom, ki se ga udeležujejo mlajši in odrasli tekači. Start teka za otroke je ob 19. uri, uro pozneje pa se bodo na tek podali odrasli. Prireditev bo v centru mesta, tekli pa bodo na 3,5 in 10,5 kilometra. Poletna noč Kongresni trg, Ljubljana, 21. junija, ob 21.00 Eno od najlepših prizorišč na prostem bodo preplavile zimzelene skladbe iz zakla-

Peti mednarodni plavalni maraton prijateljstva Piranski zaliv (Piran Kanegra), 25. junija Maraton je projekt čezmejnega sodelovanja, organizirajo pa ga pod pokroviteljstvom občine Piran, Istrske županije, občin Umag in Buje, turističnih zvez občin Piran, Umag, Buje in Savudrija ter številnih sponzorjev. Rock Otočec Otočec pri Novem mestu, od 27. junija do 1. julija Rock Otočec je slovenski mednarodni rock festival z bogato zgodovino, ki skrbi tudi za promocije domačih mladih skupin. Svojo prvo uprizoritev je doživel leta 1976 kot enodnevni festival, leta 1983 pa so ga nadgradili

Ana Desetnica

različnih javnosti dostopnih prostorih. Parki, ulice, galerije in kulturni centri nekaj tednov v letu utripajo v ritmu tega festivala, ki je vsakič podčrtan z drugo tematiko. Letos bo gverila v znamenju Gibanja. Umetniki bodo raziskovali součinkovanje gibanja in svetlobe v razmerju do prostora in tudi obiskovalca kot soustvarjalca. Zvok bo še vedno eden od ključnih elementov v posameznih postavitvah, instalacijah in objektih, do izraza pa bodo prišle tudi barvne zakonitosti. Novost letošnjega programa pa so filmske projekcije v Slovenski kinoteki. Dogajanje poteka na različnih lokacijah v prestolnici, med drugim v galeriji Vžigalica in njeni okolici, na ploščadi na Kongresnem trgu, pri obzidju Križank, v kinu Šiška ter na Trgu francoske revolucije.

Festival Lent, mednarodni multikulturni festival Maribor od 22. junija do 7. julija Vsako leto Festival Lent kot v čarovniji spremeni Maribor v prav poseben svet. Lent je največji slovenski festival in eden največjih poletnih festivalov v Evropi. Med 22. junijem in 7. julijem boste imeli priložnost videti, slišati in čutiti edinstven izbor prireditev, med drugim koncerte jazza, rocka, popa, klasične in etnološke glasbe, večere s kantavtorji in šansoni, gledališke in plesne predstave, dramska in lutkovna gledališča, ustvarjalne delavnice za otroke, športne dogodke in še veliko več. V okviru festivala potekajo tudi mednarodni folklorni festival Folkart, jazz festival Jazzlent in festival uličnih gledališč Ana Desetnica. Prireditve potekajo na več kot 30 prizoriščih po vsem mestu.

Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica

Rock Otočec

Mesec cvetočih vrtnic in tropskih metuljev Arboretum Volčji Potok od 1. junija do 30. junija Junija v Arboretumu zacveti 200 sort vrtnic. Rožni vrt je v šestdesetih letih minulega stoletja ustvaril Miha Ogorevc, dolgoletni direktor Arboretuma. Nasadi vrtnic so bili pred desetletjem v celoti obnovljeni in razširjeni. Prevladujejo sodobne sorte, ki se odlikujejo z lepim cvetjem in z odpornostjo proti boleznim. Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum vsako leto priredita tudi Dan vrtnic, ki se ga udeležijo številni ljubitelji vrtnic iz vse Slovenije.

Festival Lent, mednarodni multikulturni festival

Miha Fras

Moped Show v živo Humor brez zavor– satira, ki ne umira Cankarjev dom, 30. maja Nekdanja zasedba znamenitega Moped Showa, ki smo ga pred leti spremljali na radijskih valovih, se vrača, tokrat na odrske deske nacionalnega hrama kulture. Tako se boste nasmejali Tonetu Fornezziju Tofu, Simoni Vodopivec Franko, Romanu Končarju in Miranu Juvanu.

Festival Lent

Izbor kulturnih, poučnih, zabavnih in rekreativnih prireditev, ki se bodo zvrstile junija in julija in so po mnenju uredništva vredne obiska.

Rock Otočec

arhiv CD

Kaj se dogaja junija in julija

dnice slovenske popevke. Prireditev bo potekala v čast slovenski popevki, ki letos praznuje 50-letnico.

53. Jazz festival Ljubljana v dvodnevno prireditev. Festival je zamrl do leta 1997, ko sta ga obudila Franci Kek in Marjan Pirnar. Od takrat festival poteka vsako leto, letos pa bo del evropske prestolnice kulture. 53. Jazz festival Ljubljana Cankarjev dom in Križanke od 28. junija do 30. junija 2012 Nastopili bodo: John Scofield Hollowbody Band; Dee Dee Bridgewater; The

Cherry Thing feat. Neneh Cherry & The Thing; Ibrahim Maalouf; Kaja Draksler solo; Adam Lane's Full Throttle Orchestra; Joe Mc Phee & Ingebrigt Håker Flaten; Jure Pukl Quartet; Peter Evans/Nate Wooley Quartet . Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica Ljubljana od 28. junija do 1. julija Na različnih prizoriščih v prestolnici se bo predstavilo

veliko število pouličnih artistov, klovnov, cirkusantov, žonglerjev, vrvohodcev, požiralcev ognja, glasbenikov, provokatorjev, plesalcev in igralcev iz Slovenije in od drugod. Mednarodni festival uličnih gledališč Ana Desetnica, ki poteka že 15. leto zapored, predstavlja sodobne ustvarjalne tokove na področju uličnega gledališča. Odlikujeta ga izdelanost umetniškega koncepta in prizadevanje organizatorjev, da festivalski utrip vsako leto zaživi z roko v roki z utripom mesta. Čarovnice iz Eastwicka, muzikal Ljubljanske Križanke, 6. julija, ob 21.00 Čeh Stanislav Moša, režiser uspešnic MGL, kot sta Kabaret in Sugar – Nekateri so za vroče, se v Ljubljano vrača z odrsko priredbo znamenitega filma iz osemdesetih let, v katerem so blesteli Susan Sarandon, Michelle Pfeiffer, Cher in Jack Nicholson. Zgodbo o treh damah, ki jim zmeša glavo bogat prišlek, bodo povedali, zapeli in zaplesali odlični in večkrat nagrajeni slovenski igralci Uroš Smolej, Tanja Ribič, Pia Zemljič , Viktorija Bencik, Iva Krajnc, Mirjam Korbar Žlajpah in drugi. Koncert skupine Duran Duran Gospodarsko razstavišče, 14. julija Ljubljano bo obiskala ena najbolj ikonskih pop skupin na svetu Duran Duran, ki bo predstavila svoj najnovejši album All You Need Is Now. Seveda ne bodo pozabili niti na svoje največje hite, na primer Girls On Film, Rio, Hungry Like The Wolf, The Reflex, Notorious, Come Undone, Wild Boys, A View to a Kill in Ordinary World. »Divji fantje« so v svoji dolgoletni karieri prodali več kot 80 milijonov plošč. Stotka

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Kultura: Priporočeno

Kultura: Na odru

Tom Jones pri 72 letih izdaja novo ploščo, na kateri prireja uspešnice stanovskih kolegov.

Delavnica polstenja Tehniški muzej Slovenije, Borovnica, sobota, 2. junija Ste vedeli, da lahko sami iz volne naredite svoj kos blaga, kroglico, ježka ali palčka? Na delavnico so vabljeni vsi, ki bi se radi seznanili s polstenjem volne. V štiriurni delavnici se boste lahko preizkusili v tehniki mokrega in suhega polstenja. Polstenje je prijetna rokodelska dejavnost, ki se je lahko nauči vsak. Polsteni izdelki nas varujejo pred vročino ali mrazom in so prijazni do narave. Polstenje volne bosta vodila Alja Venturini in Primož Kočar iz Kulturno-umetniškega društva Sredina. Poletna muzejska noč vabi med kiparske portrete pomembnežev in lepotic Mestni muzej Ljubljana, 16. junija Vladarji in plemiči, državniki in politiki, umetniki in filozofi, uspešne ženske in čutne lepotice so le nekatere osebnosti, ki so ostale upodobljene v lesu, glini, marmorju. Kakšne so bile njihove usode in kako so vplivali na zgodovino Ljubljane, boste izvedeli na vodstvu po razstavi Več glav … iz kiparske zbirke Mestnega muzeja Ljubljana … več z avtorico razstave Ano Pokrajac Iskra. Razstava je na ogled do 31. decembra 2012. Fotografska razstava Klavdija Slubana: East to East – Transsibirska Galerija Vžigalica, Ljubljana, od 20. junija do 31. julija Predstavitev fotografskega opusa francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana ponuja pogled v makrokozmos kakovostne evropske fotografske umetniške produkcije. Razstava

Orinoco, Indijanci amazonskega deževnega gozda

Fotografska razstava: East to East – Transsibirska

Razstava 7:00 Britje East to East – Transsibirska pomeni del avtorjeve predstavitve v Ljubljani, ki se povezuje s ciklom, predstavljenem tudi v galeriji Fotografija. Gre za razstavo fotografskih del, nastalih na potovanjih s transsibirsko železnico in ob obalah Baltskega morja.

58 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

Orinoco, Indijanci amazonskega deževnega gozda Slovenski etnografski muzej do 2. septembra Razstava Indijanci amazonskega deževnega gozda pripoveduje o sonaravnem življenju dvanajstih etničnih skupin, ki že stoletja živijo

ob reki Orinoko v južni Venezueli. Razstava obsega okoli 700 predmetov, od obrednih (kot so maske, okraski iz perja, šamanski pripomočki, posvečene palice in orožje) do pestrega izbora nakita. Prav tako predstavlja bogat izbor pip, piščali, ropotulj in drugih glasbil, predmetov iz vsakdanjega življenja in bogato paleto edinstvenih in umetelno pletenih košar. Vsi ti eksponati jasno odsevajo nezapleten odnos med njihovimi uporabniki in naravo: vse, kar izvira iz deževnega gozda, se mora tja tudi vrniti. Razstava prvič prinaša slovenskemu občinstvu zgodbo o teh malo znanih kulturah. Razstava 7:00 Britje Narodni muzej Slovenije, Metelkova, Ljubljana, do 30. septembra Predstavljena je zasebna zbirka pripomočkov dvajsetega stoletja za britje doma. Prikazani so pripomočki za mokro in suho britje, od britev do električnih brivnikov. Razstava je razdeljena v več vsebinskih sklopov. Prvi obiskovalcem približa britve in prehod od teh k varnim brivnikom, pri katerih se uporablja britvica za večkratno uporabo. Del razstave je namenjen revolucionarnemu izumu britvice, ki se ne nabrusi znova, ampak zavrže – ta metoda se uporablja še danes. Najpomembnejši izum 20. stoletja na področju britja pa je nedvomno električni brivnik in s tem prehod na suho britje. Zbirka obsega okoli 300 električnih brivnikov. Razstava je zanimiva tako s tehničnega kot tudi z oblikovalskega stališča, saj je kar neverjetno, koliko oblik orodja je bilo narejenih za eno samo opravilo. Stotka

Srebrnolasi strelec, ki ne zgreši

b koncu vsakega leta si vzamem mesec dni oddiha in se ne strižem, brijem. Ponavadi je bil rezultat grozovito črno-bel, lani pa so zrasli srebrni lasje in sem sklenil, da se ne bom več barval. To je bil začetek novega obdobja,« razlaga Tom Jones, kako je obrnil nov list v osmem desetletju življenja. Zdaj je mentor v oddaji za izbor talentov The Voice in promovira novo ploščo. Od srede šestdesetih let prejšnjega stoletja je pel že skoraj vse žanre – pop, rock, soul, gospel, country, dance, celo techno. Glasbeni kritiki ga ocenjujejo kot izvajalca, ki se zna prilagoditi uveljavljenim smernicam. Njegov žametno raskav bariton je ob poudarjeni seksualnosti pravzaprav vedno zvenel podobno, le glasbena spremljava se je menjavala. Od odpetih srajc, izpod katerih je štrlel »ljubezenski tepih«, do oprijetih hlač in elegantnih smokingov – vedno je izžareval seksualni naboj. Še danes mu ženske na oder menda mečejo spodnje perilo in ključe hotelskih sob. Iz Walesa v mesto greha V šestdesetih je po pubih rodnega Walesa začel nastopati kot Tommy Scott, ko mu je prekrižal pot menedžer Gordon Mills, pa se je preimenoval v Toma Jonesa in kmalu že migal z boki ob melodiji It's not unusual. Ta

je obnorela Veliko Britanijo in zgradila most čez lužo. Sledil je niz uspešnic, bolj ali manj lahkotnih, Once upon a time, Little lonely one, What's new pussycat?, Thunderball, Green green grass of home in druge, nato pa selitev v ZDA. V sedemdeseta je vstopil kot voditelj oddaje This is Tom Jones, ki mu je tlakovala pot do nastopov v Las Vegasu. V mestu greha je manj snemal in več časa namenjal dobičkonosnim nastopom, dokler ni menedžersko skrb zanj prevzel sin Mark Woodward, s katerim sta pravočasno ugotovila, da je v začetku osemdesetih smiselno posneti serijo country plošč. Mojster smernic Naslednja preobrazba se je zgodila leta 1988, ko je z avantgardnimi elektroničarji Art of Noise zapel Princeovo Kiss in znova oživil kariero. Leta 1993 mu je uspelo osvojiti mlajše kritično občinstvo na festivalu Glastonboury, a zares je generacijo X prevzel s projektom Reload – zapel je vrsto duetov z aktualnimi zvezdniki (Cardigans, Robbie Williams, Van Morrison …) in se na novo izumil z uspešnico Sex bomb, brez katere nekaj let ni minil večer v nobenem plesnem klubu. Zadnje desetletje Jones ni bil v ospredju medijske pozornosti, vendar nikakor ne v pozabi, saj skoraj brez premorov deluje pri različnih projektih. Te dni predstavlja novo

Universal

Galerije in muzeji vabijo

skladbo Hit or miss (Zadeni ali zgreši), s katero napoveduje ploščo Spirit in the room. Na tej se je lotil priredb skladb Leonarda Cohena, Paula McCartneyja, Toma Waitsa in drugih. Bogataš za afere Zdi se, da zadene vselej, ko strelja, vsaj poslovno. Zasebno je bilo njegovo življenje pogosto bolj podobno vožnji v lunaparku. Pri 16 letih je s poznejšo ženo Melindo Trenchard spočel prvega otroka; da bi lahko preživljal mlado družino, je delal v tovarni rokavic in gradbeništvu. Kljub serijskim aferam – z Mary Wilson iz The Supremes, mis sveta Marjorie Wallace, manekenko Katherine Berkery – z Melindo vztrajata v zakonu. Ženske mu marsikaj oprostijo. Leta 1989 je test DNK dokazal, da ima nezakonskega sina, a ga je priznal šele dvajset let pozneje, srečal pa se z njim ni nikoli. Njegovo premoženje ocenjujejo na 200 milijonov evrov, zaradi davkarije pa ima stalno prebivališče že štirideset let prijavljeno v nekdanji hiši Deana Martina v Los Angelesu. Leta 2006 ga je kraljica Elizabeta imenovala za viteza, revija Chat pa ga je na podlagi ankete razglasila za zvezdnika, s katerim bi ženske najraje prevarale svojega moža. Dunja Turk

dunja.turk@finance.si

junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Kultura: Glasbene ocene

Norah Jones – Little Broken Hearts

o je Norah Jones leta 2003 dobila pet grammyjev za prvenec Come away with me, tega ni nihče pričakoval, še najmanj sama. Plošč senzibilnih skladb med klasičnim jazzom in sredinskim popom je prodala več kot 20 milijonov – toliko kot vseh poznejših plošč skupaj. Skromna

IL DIVO – WICKED GAME Španec Carlos Marin, Francoz Sebastien Izambard, Američan David Miller in Švicar Urs Buhler so osrednji nosilci žanra popopere in ena komercialno najuspešnejših načrtno nastalih skupin vseh časov. Vizualno ponujajo nekaj za vsak okus, a jim hkrati nič ne manjka po glasovni plati. Zapeli so že malodane vse znane arije, priljubljeni so predvsem zaradi pop uspešnic, preoblečenih v operni slog. Na

Dunja Turk

dunja.turk@finance.si

lepotica, glasbeno šolana v Teksasu, hčerka indijskega igralca sitarja Ravija Šankarja, se zvezdništvu od tistega prelomnega leta po malem izogiba. Nasledniki odmevnega prvenca so nastajali v jazzovsko obarvanih, neagresivnih vodah, nezgrešljiv je tudi vpliv countryja. Njen apil je po prepričanju številnih ta, da ne deluje umetno, se ne trudi »preveč«. Na prelomu tridesetih je začela raziskovati – posnela je ploščo duetov, se preizkusila v filmu Moje borovničeve noči (My blueberry nights) ter spoznala Danger Mousa (Gnarls Barkley). Skupaj sta sodelovala pri filmskem vesternu Rome; producent ji z novo ploščo vrača uslugo. Album se ukvarja z najbolj prežvečeno tematiko med vsemi – je plošča o strtem srcu, vendar ne lirično ne glasbeno ne zaide v patetiko. Medtem ko nekateri kritiki hvalijo, da sta se imenitno ujela v mešanju klasičnega s futurističnim

(skupaj z glasovnimi vložki producenta, ki so kot pri stanovskih kolegih bolj kot ne sami sebi namen), drugi opozarjajo, da to ni Norah, kot jo poznamo, in da sodobnejša produkcija zasenči njeno siceršnjo največjo odliko – glas. Toda gospodična je premlada, da bi samo reproducirala prvi vidnejši dosežek in najbrž je prav ta plošča drznejši korak v širše raziskovanje. Jonesovo lahko v živo ujamete na festivalih, nam najbližje 14. julija v italijanski Lucci. Stotka

novi plošči spet ponujajo nekaj sladkorčkov – na primer Wicked game Chrisa Isaaka, Come what may iz filmskega soundtracka Moulin Rouge ter težko pričakovano izvedbo Time to say goodbye. Il Divo lahko poslušate 16. septembra v Ljubljani. KATICE – KATERITEM V zadnjem desetletju se je z željo po ohranjanju slovenske kulturne dediščine več glasbenikov lotilo prirejanja narodnih viž. Ena prvih, ki to uspešno počne dvajset let, je zborovska zasedba Katice, ki je na festivalu Godibodi predstavila svojo peto studijsko stvaritev. Opirajo se na izročila krajev po vsej državi, od Bele krajine do Prekmurja, tokrat so uglasile še Vlahe Josipa Murna Aleksandrova.

60 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

V njihovih različicah ni ničesar staromodnega in pogosto komajda spominjajo na zastarele melodije, saj iščejo nove harmonije, navdihujejo pa jih različne glasbe sveta. ABBA: THE VISITORS (DELUXE) Ne glede na to, koliko denarja jim ponujajo, člani skupine Abba vztrajajo pri odločitvi, da so skupno kariero končali. Saj ne, da jim je tega po finančni plati treba; kompilacije, muzikali in reizdaje odlič-

no krepijo njihove bančne račune. Nova je luksuzna različica njihovega labodjega speva. Album je nastajal v obdobju, ko sta se ljubimca Björn in Agnetha razšla, kolega Benny in Frida pa bila na poti enake usode. Najuspešnejša pop zasedba sedemdesetih je tako zašla v bolj melanholično liriko. A preizkušen avtorski dvojec je tudi težavno obdobje podložil z ritmi, ki gredo hitro in prijetno v uho. Kljub temu pa občasnim poslušalcem priporočamo, naj raje posežejo po kateri izmed kompilacij. Stotka

Izžrebanci knjižnih nagrad iz 1. številke Stotke: Bogdan Perko (Najboljša knjiga za bogato pokojnino) Erika Radon (Kako do visokih donosov in ob tem mirno spati) Karmen Grozič (Ko je kraljeval značaj – zgodba o Ronaldu Reaganu)

Knjižne nagrade za 2. številko Stotke: Furlanija - Julijska krajina, pot okusov, Walter Filiputti, Stefano Scatá Slovenska tranzicija od Kardelja do tajkunov, Rado Pezdir Zadnji rimski cesar, Mojca Širok

Izpolnjeno nagradno geslo pošljite do 25. junija 2012 po pošti na naslov:

Revija Stotka, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana junij/julij 2012, številka 2| www.stotka.net| Stotka

Zabava: Zapovedi

Obvezno po 50+ Gorazd Suhadolnik

rejšnjič smo bili očitno pretirano strogi glede vseh tistih »groznih« stvari, ki si jih ne bi smeli več obleči le zato, ker ste prekoračili starost, za katero se je nekdo nekoč v stanju zmanjšane prištevnosti odločil, da je mejnik med obdobjem uživanja in obdobjem obžalovanja. Vsekakor pa drži, da čas neusmiljeno teče, še posebno za stvari, ki jih je treba v življenju poskusiti vsaj enkrat.

stotka@stotka.net

Mesec dni prejemanja časnika Finance že od

Čas, v katerem ste zdaj, je, če vzamemo za prispodobo televizijski program, čas osrednjih večernih poročil: vsi jih gledamo in preklinjamo poplavo reklam – tako imenovani prime time. Osrednji čas življenja, ki ga je treba dobro izkoristiti. Ste pripravljeni? Imate zalogi kakšno zamisel?

18,91€

dalje!

www.finance.si

Petek, 23. marca 2012, št. 12

LETNIK: IV ŠT. 1 MAREC 2012

FOKUS: Poroka 08-11 UŽITKI: Velika noč 12-15 ZDRAVJE: Refleks oterapija 18-19 S kolesom po Nemčiji 20-27 MODA: Trendi pomlad/poletj e 28-29 KULTURA: V živo iz New Yorka 30-31

GURMANSKI TURIZEM:

62 Stotka |www.stotka.net| junij/julij 2012, številka 2

INTER VJUCRUBA:

OGLASN

MIRA BECKER, DO NAME PREK TRENDOV

A PRILO GA

ČASNIKA

FINANCE

MAREC

2012,

Š T. 6 8

ZGOD BA O KAVI ZRNA KAVOVCA ZA ZAČETEK DNEVA

2046 AVTO LETA PRIHODNOST

J S K I Ž I V L J E N

S L O G

RAZBURLJIVA AVTOMOBILIZMA

Ubrano za

T R E N D I

–

M O D A

I N

urbane Aleš Beno

IN LJUDJE

Tako pravi dr. Urška Lunder, vodja paliativnih aktivnosti na Kliničnem oddelku za pljučne in alergijske bolezni Klinike Golnik.

Posebna izdaja časopisa Medicina danes Ponedeljek, 30. april 2012

www.medicina-danes.si

uredništvo: (01) 30 91 506 e-pošta: medicina.danes@ﬁnance.si naročnine: 080 15 80

Poglavar Ludvik Levačič: Bilo je lepo, ko smo še potovali po svetu, od jutra do večera, od človeka do človeka. 16, 17

Dežela, kjer so vsi milijonarji

AFP

r a Vr h o v ec,

modni do datki Ka tarina

Umazane in utru jene roke prinašajo zadovoljstvo

Silk

Nekdanji ljubljeni vodja Ho Ši Minh se najbrž obrača v grobu, a Vietnam danes cveti. 14, 15

Ob naročilu prejmete brezplačno letno članstvo v Klubu Stotka s katerim pridobite:

Paliativna oskrba ne jemlje upanja bolnikom in njihovim svojcem. 30, 31

Če pozabimo vprašanje estetike: so amalgamske zalivke zaradi vsebnosti živega srebra zdravju škodljive in bi bilo bolje izbrati bele? 26, 27

Drugi tir DivačaKoper ne gane, Avstro-Ogrska pa je zahtevno bohinjsko železnico zgradila v šestih letih. 6, 7

Cigansko kolo se je ustavilo

Sandra Dolenc

F I N A N C E MITI O OSKRBI UMIRAJOČIH ZA RAKOM

Bela ali amalgamska?

Po sedmih letih niti metra proge

Slovenske Železnice

najbolj zloglasnim po svetu. Največji v ZDA je pol manjši od slovenskega. 4, 5

ZAPELJI ME V POSEL

ZALIVKA

Aleksand

10, 11

Slovenski rop za zgodovino Rop v SKB NG Y L Ikonkurira S Tzlahka

Stotka HELICOBACTER PYLORI

Pediatri za nov pristop k zdravljenju

www.stotka.net

Gre za najpogostejšo bakterijsko okužbo na svetu, saj jo ima več kot polovica ljudi. Pri večini bakterija ne povzroča težav, pri drugih lahko vodi do razjed želodčne stene in dvanajstnika, ob dolgotrajni okužbi tudi do raka na želodcu. 28, 29

april/maj 2012, št. 1

brezplačni izvod

Živeti polno Thinkstock

ga človeka, ni pomembno nič drugega. Odrecite se nečemu, kar imate radi, pa vas utesnjuje – četudi je to vaš čas. Obljubite si, da si boste zapomnili tole frazo: »Rad bi, vendar ne morem.« Tega si ne poskušajte pojasnjevati. Čistka. Prodajte ali podarite strojček za rezanje kruha, vok, ki ste ga uporabili natančno trikrat, in vso drugo navlako. Znebite se vseh tistih cunj iz osemdesetih. Naredite to, še preden vaši vnuki spoznajo pomen pojma »hrček«. Plešite na prostem, ponoči, na ulici, v deželi, kjer govorijo romanski jezik.

Skočite goli v vodnjak, ponoči, v deželi, kjer govorijo germanski jezik. Potapljajte se, še posebno, če vas je tega strah. Pojdite v adrenalinski park, če vas je tega strah. Plezajte na umetni steni, če vas je tega strah. Poskušajte obvladati nekaj, kar vas ne bo ubilo, vas pa plaši. Zbirajte velike misli in trenutke namesto čudovitih vaz, krožnikov, okrasnega cvetja in vrtnih palčkov. Fotoalbum stane nekaj evrov. Vzemite vse tiste fotografije iz predalov in jih razporedite po časovnem zaporedju. Počutili se boste očiščene, krepostne. Mogoče se boste počutili tudi vitkejše. Zberite pogum, da vztrajate pri tem, kar verjamete, da je resnica. Ostanite trdni, ne da bi izgubili potrpljenje in dostojanstvo. To ni »neprijaznost«. Dovolj dolgo že živite, da izberete svojo stran. Pazite na svoja stopala. Zapeljiva pomladna stopala bodo izboljšala vaše počutje in življenje. Nosite najboljše čevlje, ki si jih lahko privoščite. Pojdite k pedikerju. Tudi vi, gospodje. Privoščite si častni spanec. Res boste videti bolje. Zaslužite dovolj denarja, da se lahko upokojite. Potem se ne upokojite. Stotka

Voziti pri 80 letih 22 Smeh je odlično zdravilo 26 ZAHTEVNA DIAGNOZA Še je čas za IN ZDRAVLJENJE plemenitenje So redke bolezni denarja 40 Ste že na Twitterju? 54

res tako redke?

Mali avtist in naslovnica revije s piščančki NAVDIHUJOČE: Zgodba s srečnim koncem

»Dolgo časa nismo vedeli, kako bi Miha pripravili, da bi samostojno opravil veliko potrebo, tako kot jo vsi – na stranišču. S pomočjo revije s kokošjo družino na naslovnici pa se je to zgodilo. Vsakič, ko se usede na stranišče, lista revijo. Začel je celo šteti piščance. Zakaj nam to toliko pomeni? Ker je Miha drugačen, ker je otrok z avtizmom,« je pisalo v pismu srečne Mihove družine. 4, 5 PREHRANSKA DOPOLNILA

Pri zdravju pa ne bomo »šparali« 6, 7

Kar četrtina bolnikov z redko boleznijo v EU od pojava simptomov do diagnoze čaka od pet pa celo do 30 let. 20 MIGAJMO!

Tek v mrzlem jutru »Prehladila se boš v tem mrzlem jutru,« mi včasih pravi mama, ko se zgodaj zjutraj srečava na stopnicah. 16

AjdaKako Kalan in med štiri Nataša Dolenc tisočimi izbrati

Legendi radijskega in televizijskega vodenja:

pravo?

50 ni nobena magična številka 10, 11

Thinkstock

Mogoče vam lahko malo pomagamo. Naučite se španščine, če že ne mandarinščine ali finščine, naučite se vsaj toliko, da boste znali povedati, da vas slovenska politika sploh ne zanima. Zaljubite se v mlajšega moškega (in seveda, narobe, v mlajšo žensko), vsaj malo, četudi le iz prijaznosti. Naučite se odpeti znano skladbo (italijansko kancono, portugalski fado ali bosansko sevdalinko) in jo odpojte pred izbrano osebo. Napišite roman. Napišite dramo. Napišite pisma vsem svojim vnukom, tudi tistim, ki se še niso rodili. Postanite mentor, vendar nekomu svojih let. Počasi, vsak dan malo bolj, se približujte formi, v kateri ste bili pri tridesetih. In jo potem še malo izboljšajte. Popolnoma mogoče je. Govorite resnico, vsak dan. Če nič drugega, bodo ljudje razoroženi. Posvojite starejšega otroka, če imate prazno gnezdo in čutite, da se starševsko še niste izpolnili. Spomnite se, da za otroka, mlajšega od 12 let, ki spozna ljubezen kolikor toliko normalnega odrasle-

za zaposlene v zrelih letih in upokojence

časnika Finance

Thinkstock

Stvari, ki jih naredite vsaj enkrat, mogoče dvakrat, ko dopolnite 50 let.

Izjemna ponudba

• 6 številk revije Stotka dostavljenih na dom • 10-odstotni popust ob nakupu knjig v spletni trgovini Časnika Finance • Šest številk časopisa Medicina in ljudje • Popuste pri aktivnostih Kluba stotka • Sodelovanje v nagradnih igrah + DARILO: zgoščenka z glasbeno kompilacijo najlepših slovenskih ....zimzelenih melodij.

Velike tipke

Alcatel OT-536 Redna cena

6500 €

Penzion plus paket Vezava 24 mesecev

* a Mesečnina naročn 99

Penzion plus paket C

Že 10 let uživam njegove prednosti.

Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana

Enostaven naročniški paket, z nizkimi cenami pogovorov, ugodno naročnino in brez priključne takse. Za vse, ki že uživate sadove svojega dela ali ste že praznovali okroglih šestdeset. Izkoristite tudi privlačno ponudbo mobitelov.

CMY

Fotoaparat

Diktafon

5,0 M

Nokia

Samsung

C2-01

S5610

Redna cena Penzion plus paket Vezava 24 mesecev

7900 €

Redna cena

Penzion plus paket Vezava 24 mesecev

*Akcijska ponudba velja do odprodaje zalog ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja za storitve Mobitel za Penzion plus paket za 24 mesecev. Velja za vse, ki nimajo veljavnega aneksa GSM št. 8/2005 oz. GSM št. 8/2005 Povezani ali UMTS št. 14/2005 oz. UMTS št. 14/2005 Povezani ali samostojnih aneksov GSM št. 16/2009 oz.GSM št. 16/2009 Povezani (24 mesecev) ali UMTS št. 17/2010 (24 mesecev) ali UMTS št. 18/2011 (24 mesecev) in izpolnjujete ostale pogoje. Slike so simbolične. Cene so navedene v EUR in vključujejo DDV. Telekom Slovenije, d. d., si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Za več informacij obiščite Telekomov center, www.mobitel.si ali pokličite na 041 700 700 ali 080 8000.

10900 €