FORUM 138 by FORUM

Srbija otide vo EU Godina IV broj 138 16.5.2008. cena 50 denari

Idrizovo:

Turska zandana vo evropska Makedonija Subvenciite nema da ja smalat inflacijata

koj ja Makedonija

Sodr`ina

[AMPIONI ZA VERBALNA DEMOKRATIJA

SUBVENCIITE ]E JA POSKAPAT HRANATA

ODGLUVARENO SO FILMOT

Izborni intervjua

Politika 10 TOTALNO NEPRIFATLIVO

42 LILJANA POPOVSKA, PRETSEDATEL NA DOM: IDENTITETOT PRED EU I NATO

14 SRBIJA OTIDE VO EU 16 PARTISKA KOMISIJA ZA SPAS NA KODO[ITE 22 IDRIZOVO - TURSKA ZANDANA

Ekonomija 26 MAJA STEVKOVA [TERIEVA, GLAVEN FINANSOV DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA: POTREBNI SE POVE]E FISKALNI MERKI ZA SOPIRAWE NA INFLACIJATA 33 MINATATA NEDELA NA BERZATA

43 D-R \OR\I OROV^ANEC, PRETSEDATEL NA NOVA ALTERNATIVA: PROBLEMOT SO GRCIJA E RE[LIV

Kultura 47 DR@AVNA MATURA - TRETA SRE]A 51 PONEKOGA[ E POTREBEN KLOVN ZA DOBRA PRETSTAVA! 52 DVE POKOLENIJA

@ivot 59 KRATOVO - GRAD NA KULI I MOSTOVI

Svet 35 TRANSFER NA MO]TA OD KREMQ VO BELIOT DOM

63 MARKO GEORGIEV - FOTOREPORTER PROFESIJA: ADRENALIN

39 REFERENDUM [TO GI PLA[I EVROKRATITE

70 ZO[TO IS^EZNAA SKOPSKITE KINA?

Glaven i odgovoren urednik Slobodan ^a{ule Pomo{nici na glavniot urednik Aleksandar Jankovi} (grafika/dizajn) Sa{ko Ratkovi} (media proekti) Vlatko Galevski (kultura/`ivot)

Redakcija Irena Radovanovi}, Katerina Ne{kova (politika), Serjo`a Nedelkoski (hronika), Petre Dimitrov (ekonomija), Sla|an Penev (nadvore{na politika), Stojan Sinadinov, Ana Vasilevska (kultura, umetnost), Vasko Markovski, Rexep Pampur (`ivot) Dizajn Jasmina Arsova Zoran Gulevski

Dopisnici Kostas Kalergis (Atina) Stojana Georgieva (Sofija) Ilinka Iqoska (Pri{tina) Boris Kam~ev (Sankt Peterburg) Fotografija Milan Strezovski Lektor Violeta Karaxovska-Stojanova

Izdava Forum plus DOOEL. „Ilindenska“ 9, 1000 Skopje Republika Makedonija tel: 02 / 32 30 940 32 30 941 faks: 32 30 942 e-mail: info@forum.com.mk Upravitel Davor Pa{oski

Nata{a KOSTOVSKA

Marketing Elefterija Ilievska Administracija Julija Petrovska

Srbija otide vo EU Godina IV broj 138 16.5.2008. cena 50 denari

Idrizovo:

Turska zandana vo evropska Makedonija Subvenciite nema da ja smalat inflacijata

koj ja

Pe~ati Grafi~ki Centar Skopje

Makedonija

Naslovna stranica: A. Jankovi}

Pretplata Za Makedonija: 2.400,00 denari godi{no (plus po{tenski tro{oci), 1.350,00 den. za {estmese~na pretplata (plus po{tenski tro{oci) Na smetka: Forum plus - DOOEL. Skopje, Republika Makedonija Tutunska banka AD Skopje, smetka br. 210060041050180 so naglasok: (Godi{na pretplata) Za stranstvo: 90 evra godi{no (plus po{tenski tro{oci za soodvetnata zemja). 55 evra za {estmese~na pretplata na smetka: Forum plus - DOOEL Skopje, Republika Makedonija Tutunska banka AD Skopje, smetka br. 210300000299595 Swift: TUTNMK22, IBAN code MK 07 210300000299595 (Godi{na pretplata)

VOVEDNIK oga politi~kata ponuda doa|a niz cevkata na topot, seedno dali e ra~en, treba vedna{ da se krene trevoga: nastapuva holokaust na demokratijata, genocid vrz mislata, slobodata, dr`avata!

SLOBODAN ^A[ULE

Tokmu taka. [to drugo mo`e da donese nasilstvoto, osven strav, pizma i celosen trule` na demokratijata. Taa, kolku za potsetuvawe na topxiite, e pravo na izbor! Izbor nema niz ni{an! Koga na 1 juni no}ta }e vidime deka ishodot na glasaweto ne donese nov, ni najmalku spektakularen kvalitet, pred o~i }e ni ostane edinstvenata novina na izborite 2008-ma - topot! Nasilstvo, koe bu~no od izbori do izbori raste bezmalku kako da e vo pra{awe izborna gra|anska vojna me|u gra|anite na Makedonija od albansko poteklo, nekakva tradicija za koja sum ubeden ne im e, ne ni e svojstvena. Ako predvremenite izbori bea pukawe v noga srede sprinterska trka, pukaweto so top be{e v ~elo, srede ispit na koj ne e vo pra{awe samo integrativnata idnina na Makedonija i nejzinoto mesto me|u evropskite demokratii, tuku i nejzinata egzistencija. Sega, izvesnoto zaostanuvawe so izborite vo nevreme, koe go doka`avme so ogan i me~, se zakanuva da prerasne vo blokada. Da se nema dilemi, nazaduvavme! Rastrojstvoto vo albanskata zaednica se manifestira na na~in koj vo nivnata istorija nema presedan. Omrazata i stravot se otideni do tamu {to, kako kinisale, naskoro }e treba

16 maj 2008

da im se izgotvi “ramkoven dogovor” koj }e gi harmonizira vnatrealbanskite odnosi, za da mo`at kone~no da se integriraat vo demokratskiot sistem i procesi na zaedni~kata tatkovina.

Ne moàm da veruvam deka namerno ja ubivaat Makedonija! No, od seto {to se slu~uva, ne moàm da pobegnam od vpe~atokot deka e vo tek patricid, koj, se pla{am, }e zavr{i vo identicid. Toa ne smee da ni se slu~i, no blokadata na na{eto integrirawe vo NATO i EU, pred sè posledica na na{eto iskrivokol~eno poimawe na izborniot natprevar kako bojno bole na Albancite i na{ata nespremnost da povle~eme smeli potezi, vodi natamu. Mora da mu se zastane na pat na ovoj proces koj ima samo kriminalna logika! Ne e vo interes na albanskata nacija koja kako zaednica gi uìva site, pa i nekoi dopolnitelni prava vo Makedonija, ~ij suverenitet i integritet se podednakvo i nivna ustavna i istoriska odgovornost. Ne im odi vo prilog da bidat vojnici vo bitkite za gola vlast na nivnata politi~koplemenska i kriminalna oligarhija, po koi, seedno koj pobedil, tie, gra|anite, }e ostanat samo kreposni gra|ani i ni{to drugo. Vo krajna linija, ako ovoj izboren patricid zavr{i so uni{tuvawe na Republika Makedonija, i albanskata nacija ostanuva skusena za edna tatkovina, za mnogu demokratija i sloboda kakva nikade drugde nemale! Kolku za kraj i predupreduvawe: sino}a ja prepro~ituvav “O, Erusalim”, sagata za edna od najgolemite delbi i nepravdi vo istorijata na na{ata zaedni~ka civilizacija. Toa {to vo zaedni~kiot svet grad na vaseqenskoto ekumenstvo trgna vo 1948 godina kako borba za prava, za nacion, za dràva i za vlast, trae i do denes i gi ~ini mrakobesno zaostanuvawe dvete najdaroviti semitski nacii! Toj pat ne ni treba! Ni treba besa za Makedonija, a ne za vlast. F

ÇETìÇ¡æ¿ ç¡ àÇOTéT

ĦĬ ĳĲĵĤĮķĦĤ ĨĲĥĴĩĨĲĜĨĩ www.thy.com ww w ww w..th thy. y.co com

ĵŒņŉŖőŌŜŖņŒ ĵŒ ĵ Œņ ņŉ ŉ ŉŖŖőŌŜŖņŒ ŖőŌŜ Ŗő ŌŜŖņ Ŗņ ņŒ Œ ŋń ŋń ŎŗŏŖŗŔń Ŏŗ ŗŏ ŏŖŗ ŖŗŔń Ŕń Ō ŌőŘŒŔŐńŚŌŌ ŌőŘ őŘŒŔ ŒŔŐń ŐńŚ ŚŌ ŌŌ ĵŎŒœŬŉ,Ķŉŏ: Ķŉ 27 914, kkey ĵŎ ĵ ŎŒœ ŒœŬŉ Ŭŉ ŉ,Ķŉŏ: ,,Ķ ŉŏ ŏ: 02 02 32 32 2 7 914 914 14, www.goturkey.com ww w ww. w.g go otu otu turrk eyy.c e y.c co om m uskupkulturtanitma@hotmail.com usk us ku upk pku ullttu urt rtan anit itm ma a@ @h hot otm ma ail.c iill..c com om

ÇETìÇ¡æ¿ ç¡ àÇOTéT

ĦĬ ĳĲĵĤĮķĦĤ ĨĲĥĴĩĨĲĜĨĩ www.thy.com ww w ww w..th thy. y.co com

IZBOREN BAROMETAR Pukaat i od “ra~ni topovi” Minatiot vikend i po~etokot na sedmicata gi odbeleàa incidentite povrzani so izbornata trka. Vo incidentite koi o~igledno se predizvikuvani od strana na kriminalni grupacii koi{to svojot legitimitet sakaat da go zdobijat so dodvoruvawe kon politi~kite partii, pokraj obidot za atentat vrz liderot na DUI, bea izre{etani nekolku {tabovi na partijata, frlani bombi, duri vo tetovsko Bogoviwe be{e pukano od ra~en frla~ na granati, vooruùvawe koe{to go upotrebuva{e ONA vo 2001 g. Zapalivata situacija me|u dvete albanski partii, spored soznanijata na makedonskata policija, se iskoristuva od kriminogeni strukturi da se odmazduvaat i da vr{at reketirawe vrz gra|anite. Sevo ova naide na èstoka osuda od strana na me|unarodnite pretstavnici, kako i od makedonskite partii. Kako rezultat na toa vo slednite nekolku denovi, ne dojde do seriozni incidenti, no naelektriziranata atmosfera me|u dvete albanski partii se u{te se ~uvstvuva. F

Foto vest

16 maj 2008

DUI go bara nara~atelot na atentatot vrz Ahmeti Po neuspe{niot atentat vrz Ali Ahmeti i sevkupnata osuda na ~inot, vedna{ reagira{e makedonskata policija. Oddelot za organiziran kriminal do Obvinitelstvoto vo Tetovo, podnese krivi~na prijava protiv Vulnet Xelili od s.Rakovec, tetovsko i Faruk Iqazi od Tetovo, pod somnenie deka storile krivi~no delo „predizvikuvawe op{ta opasnost”. Spored soop{tenieto na MVR, dvajcata osomni~eni so “ford mondeo” bez registerski tabli~ki prisustvuvale vo selot Rakovec. Edniot od niv izvadil avtomatska pu{ka i na prisutnite im upatuval zakani deka }e bidat likvidirani site ~lenovi na DUI od seloto, po {to pove}epati strelal vo avtomobilite parkirani vo blizina na mestoto kade {to se odr`uval sobirot. ^etiri od o{tetenite vozila bile koristeni od strana na funkcioneri na integrativcite, a o{teten bil i xipot „nisan” {to go koristi Ali Ahmeti. Na ova reagira{e izborniot {tab na DUI, od kade {to velat deka poseduvaat snimen materijal za incidentot i deka edno od licata, spored niv izvr-

UREDUVA: SERJO`A NEDELKOSKI {iteli na atentatot, e ~len na li~noto obezbeduvawe na pretsedatelot na DPA, Menduh Ta~i. Pritoa, od DUI velat deka MVR se obiduva da go relativizira nastanot, za da pru`i politi~ka za{tita na nasilnicite. F

Kaj makedonskite koalicii zasega mirno Vo senka na incidentite vo zapadniot del od dr`avata, zapo~naa kampawite i na dvete koalicii od makedonskiot politi~ki kampus. Koalicijata “Za podobra Makedonija” predvodetna od vladeja~kata VMRO-DPMNE, tradicionalno promocijata na nejzinata programa ja zapo~na od Ohrid, a koalicijata {to ja vodi opoziciskiot SDSM “Sonce - koalicija za Evropa” od [tip, od koj poteknuvaat i dvata lideri - Radmila [e}erinska i Nikola Gruevski. Za sre}a, po prvi~noto pukawe vo domot na aktivist na SDSM od Veles i kamenuvawata na nekolku lokalni izborni {tabovi na opozicionata koalicija, kampawata na dvete koalicii prodol`uva bez incidenti.F

SNIMIL: ANDON DAV^EV

PI{UVAAT: ATANAS KIROVSKI I BORJAN JOVANOVSKI

RAZGOVOR SO ROBERT BERI, [EF NA NABQUDUVA^KATA MISIJA NA ODIHR VO MAKEDONIJA

Instituciite da reagiraat Forum: Kako ja komentirate eskalacijata na nasilstvata povrzani so izborniot proces samo eden den po potpi{uvaweto na Kodeksot za fer izbori i po porakite od va{a strana za potrebata od odrùvawe fer i demokratski izboren proces? Robert Beri: Po izborite vo 2006 g. Kancelarijata za demokratski institucii i ~ovekovi prava napi{a preporaki. Tie sodràt konkretni nasoki za podobruvawe na kvalitetot na izborniot proces vo soglasnost so zalo`bite na OBSE. Soglasno mandatot i metodologijata, ODIHR ne dava komentari za poedine~ni slu~ai, tuku za izborniot proces vo celina. [to o~ekuvate da prezemat instituciite na sistemot po konstataciite na nevladinata organizacija MOST deka kampawata po~na pred zakonskiot rok, kako i po serijata incidenti {to se slu~ija vikendov? Se o~ekuva relevantnite institucii Dràvnata izborna komisija, Vrhovniot sud, obvinitelstvata, policiskite organi - da dejstvuvaat vo soglasnost so dadenata pravna ramka, odnosno da e pukano so raketen frla~, za popladneto da bide izvr{en obid za atentat vrz liderot na opoziciskata DUI, Ali Ahmeti! [to e mnogu, mnogu e! Strancite se raspametija. Nekoi od ambasadorite so pomlad sta` ne moàt da im veruvaat na sopstvenite o~i, naviknati kaj niv doma na kulturna i fer debata i sosema mirna predizborna kampawa i izbori. Zgora na toa, na lu|eto im se dadeni garancii, liderite na politi~kite partii potpi{aa Kodeks za fer i demokratski izbori, i spored nivnite uzansi, kakov i natamo{en muabet da se otvori za izborite, bi bilo nepristojno kon doma}inite. No, za àl, ne e sè taka kako {to e kaàno i potpi{ano. Tuka se soo~uvaat so otreznuva~koto i vistinskoto „Dobredojdovte vo Makedonija“ REGIONALNIOT KONTEKST Paralelata so Lord Karington i lordo-

16 maj 2008

vite na vojnata koi zavr{ija na pove}edeceniska robija vo [eveningen, ili se krijat od pravdata kako Radovan Karaxi} i Ratko Mladi}, e neumesna samo poradi vremenskata dimenzija. Taa grda slika na Balkanot be{e pred 15-ina godini, a Makedonija se obiduva{e i delumno uspea da se distancira od toa izopa~eno dru{tvo na izmamnici, voeni profiteri i politi~ki lideri raskarani so celiot svet, koi zad kvazinacionalizmot gi vodea vo propast svoite narodi. Sega, otkako site se izle~ija od ludiloto, so zadocnuvawe od 15 godini, nie se ispiluvame kako taze inficirani pacienti. Vo toj regionalen kontekst mnogu e va`na porakata na ambasadorot na EU vo Makedonija, Ervan Fuere, vo vrska so izbornoto nasilstvo: „Za `al, ova e odraz na op{testvoto. Kako e vozmo`no da ima izbori vo Albanija, vo Srbija, vo Kosovo bez nitu eden ispukan kur{um. Tuka samo vo eden den od po~etokot na kampawata se puka

povedat disciplinski ili krivi~ni postapki protiv storitelite na nezakonski dejstva. Spored vas, koja e genezata na nasilstvoto koe se manifestira vo izborniot proces? Vo minatoto nasilstvoto bilo koristeno kako instrument vo borbata za politi~ka mo}. Eden od osnovnite principi na ODIHR e deka koristeweto nasilstvo od strana na politi~kite partii koi u~estvuvaat vo izborniot proces nema opravduvawe i }e prodol`i da bide predmet na ostri kritiki. Vo sekoj slu~aj, obvrska na nadle`nite institucii e da reagiraat na dejstva na nasilstvo i da gi gonat storitelite. me|u razli~nite zaednici. Toa e ta`en i negativen odraz za zemjata {to sozdava stra{en imix i im dava argumenti na onie koi ne go sakaat napredokot na zemjata“. Stanuvame bez konkurencija posledni vo dru{tvoto zemji od Zapaden Balkan, ili ako pove}e miluvate - nie sme ubedlivo posledni na samata opa{ka na Evropa. Vo isto vreme, dodeka na 10. i 11 maj vo Makedonija se slu~uvaa najkrupnite incidenti, svetot gi slede{e evropskite izbori vo Srbija. Kolku vedna{ da bode o~i disproporcijata. KOJ JA URIVA DR@AVATA? Vo na{ata zemja ima edno tragi~no uveruvawe deka stranskite ambasadi se svesni oti izbornoto nasilstvo i neregularnosti se karakteristika za zapadniot del od zemjata i Albancite, pa Makedoncite i drugite od toa }e kurtulat, ili u{te poarno, }e imaat argument vo racete deka, ete, Albancite se politi~-

Politika

ki necivilizirani, pa zatoa te{ko odi sproveduvaweto na obvrskite od Ohridskiot dogovor. E, vakvi plitki kvazianalitiki ve}e ne moàt da pominat nitu pred selskite granap~iwa. Strancite problemot go lociraat onamu kade {to navistina postoi, a toa se Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, instituciite na sistemot, sudovite, Dràvnata izborna komisija... Sè do obidot za atentat vrz liderot na opoziciskata DUI, Ali Ahmeti, makedonskata policija nema{e uapseno nitu eden osomni~en, a imavme pukawa so raketni frla~i, palewa diskoteki, bombi, re{etawa, otepan ~ovek ! Ona {to celosno potfrli se instituciite na sistemot. DIK celosno gi odmol~uva nasilstvata, predvremeniot start na izbornata kampawa... prakti~no, kako i da ne postoi. Ministerkata za vnatre{ni raboti Jankulovska dava krajno nemu{ti odgovori za rabotata na Ministerstvoto vo otkrivaweto na storitelite, iako tokmu lu|e od MVR bea poso~eni od `rtvite deka bile sou~esnici vo nekoi od izbornite nasilstva. Nema nikakva dilema deka nema politi~ka volja MVR da dejstvuva re{itelno, za potoa nikoj da ne pomisli da pravi nekakvi neregularnosti. Spoil-politikata gi ima javnato na najlo{ moèn na~in site institucii. Da ne se laème, polovina od Albancite vo Skopje go znaat ~ovekot blizok do DPA {to na lokalnite izbori vo 2000 g. go otepa mladoto mom~e Jakupi vo seloto Kondovo. Na ubiecot ne mu fali ni{to. Slobodno se {eta po Skopje. Nema sudski epilog, ne e vo zatvor za ubistvo! Ako

Obid za atentat Ali Ahmeti, lider na DUI: „Otkako dobiv predupreduvawe deka situacijata stanuva seriozna, pobarav od site lu|e koi se so mene da bidat u{te povnimatelni za da ne dozvolime da se slu~i {to i da e. Otkako prestanaa pukotnicite, go napu{tiv {tabot, vlegov vo moeto vozilo i toga{ zapo~na eden golem rafalen istrel koj doa|a{e odzadi, no, za sre}a, Gospod sakal da ostanam `iv, verojatno i poradi samoto vozilo. Vo ovoj incident e raneto edno dete.“

Zagri`enost Amerikanska ambasada: Pukaweto za vreme na partiskiot miting na DUI zaedno so granatirawata na {tabovite na DUI, kako i serijata drugi nasilni dejstva, seriozno go zagrozuvaat fundamentalnoto demokratsko pravo. Amerikanskata ambasada naglasuva deka site gra|ani treba da u~estvuvaat vo izborniot proces bez da bidat zastra{uvani ili podlo`eni na politi~ki pritisok.

16 maj 2008

DPA i DUI nepomirlivi Po atentatot vrz pretsedatelot na DUI, Ali Ahmeti, negovata partija organizira{e protest protiv nasilstvoto na plo{tadot vo Tetovo. Protestot be{e odràn vo napnata atmosfera, prvo zatoa {to nevoobi~aeno koga stanuva zbor za partiite od albanskiot blok, toj docne{e, a kako {to izjavija integrativcite - poradi toa {to neidentifikuvani lica ja spre~ila ekipata na EVN da obezbedi elektri~no napojuvawe za razglasot. Vtorata pri~ina za nervoznata atmosfera be{e informacijata deka pred sedi{teto na DPA koe{to se nao|a na desetina metri od plo{tadot Ilirija, se nao|a Agim Krasni}i so grupa od dvaesetina lica. Vpe~atokot go dopolnuva i faktot deka licata od partiskoto obezbeduvawe na DUI okolu i na samata bina voop{to i ne se trudea da gi sokrijat pi{tolite zdeneti vo pojasite. vo ovaa dràva ima politi~ka za{tita za ubijci, koi ubivaat vo izborni celi, a potoa ne odgovaraat, nikoj ne treba da se ~udi {to raznorazni bitangi go stavile na ramo arsenalot razorni oru`ja i edvaj ~ekaat da dojdat izbori pa rafalno da se raspukaat. Kako {to e vidlivo vo site reakcii na stranskite ambasadi i diplomati, koi gi ima ve}e stotici, a }e gi ima u{te pove}e, tie baraat akcija i odgovornost od instituciite na sistemot. Od dràvata. Za neregularni izbori, posledicite }e gi snosi dràvata i nie, kutri-

Na samiot miting odràn pod mototo "Da se slu{ne tvojot glas - Tvojot glas odlu~uva za tebe - Glasaj na 1 juni", od strana na partiskite ~elnici na DUI be{e pobarano da se prestane se nasilstvoto, a ~lenstvoto toa go izrazi preku vpe~atlivite transparenti: "Menduh, sopri gi tvoite bandi" i "Narodot odlu~i - stop za nasilstvoto". Sepak, kaj govornicite Teuta Arifi, Izet Mexiti, Hazbi Lika i Ali Ahmeti, pokraj osudata na nasilstvata, se po~uvstvuva i jasna poraka deka tie ne se pla{at. Takov e vpe~atokot od ~estoto spomenuvawe na komandantite od 2001 g. {to be{e prosledeno od masata so skandirawa: U^K, U^K. Na ovoj miting vedna{ odgovori DPA so konferencija za mediumite na koja im se zablagodarija na mladite i na gra|anite od Tetovo, Gostivar, Skopje, Struga i Debar za nivnoto neprisustvo na plo{tadot vo Tetovo. Tie go ocenija protestniot sobir na DUI kako obid za vnesuvawe omraza me|u Albancite i predizvikuvawe incidenti. I od dvete partii, na pra{aweto na Forum za toa kako gi ocenuvaat incidentite vo koi se upotrebuva{e i te{ko vooruùvawe, nè upatija na nivnite ve}e dadeni soop{tenija za javnosta, vo koi, zasega, samo deklarativno se osuduvaat nasilstvata i se obvinuva sprotivnata strana. Nema{e, pak, nikakov odgovor za toa zo{to i dali e provokacija toa {to vo skopskata op{tina âir se veat isklu~ivo znamiwa na DUI, a vo Tetovo bez isklu~ok na sekoja bandera se veat po tri znamiwa na DPA i edno na PDP. Op{tiot vpe~atok, koga stanuva zbor za reakciite na partiite, e deka tie se nepomirlivi i moè da se slu~i da ja izgubat kontrolata na terenot. Od toa i mnogu stravuvaat obi~nite gra|ani Albanci, koi velat deka po inercija me|upartiskata netrpelivost se reflektira i vrz nivnata li~na bezbednost, vrz nivniot sekojdneven ìvot i vrz biznisot, bidej}i stanuvaat `rtvi na kriminalnite bandi koi se infiltriraat kako predizborni partiski logistiki na terenot i pod maskata na "partisko obezbeduvawe" vsu{nost se grupi za zapla{uvawe. S. NEDELKOSKI te nejzini gra|ani, {to so vakvi nesposobni i ispolitizirani institucii nikoga{ nema da go do~ekame krajot na ovaa ma~na 17-godi{na tranzicija i da vlezeme vo evropskiot klub, vo EU i NATO. So vakvi izbori nema dilema deka i ne zasluùvame da se najdeme vo toj klub. Dva miliona lu|e sme nesre}ni zalo`nici na duzina politi~ki karieri. Na ova kako odgovor moè samo da ja povtorime re~enicata koja{to denovive stranskite diplomati postojano ja kaùvaat: "Ova e totalno neprifatlivo!!!" F

Politika SRBIJA OTIDE VO EVROPA

Matematika ili logika Blokot na Tadi} mo`e da se najde vo situacija koja minatite godini be{e rezervirana za SRS na Nikoli}: najmnogu mandati vo parlamentot, no von vlasta i bez vlasta

redvremenite parlamentarni izbori vo Srbija, na krajot sepak donesoa barem edno golemo iznenaduvawe: koalicijata Za evropska Srbija, predvodena od Demokratskata partija (DS) na pretsedatelot na Srbija Boris Tadi}, na koja pred izborite ì bea davani vo najdobar slu~aj podednakvi {ansi kako i na Srpskata radikalna partija (SRS), osvoi re~isi 10% pove}e glasovi od glavnite rivali. Taka, koalicijata na Tadi} neo~ekuvano dojde vo pozicija da ja prezeme politi~kata inicijativa za koja se ~ine{e deka poleka no sigurno ì bega od race, osobeno po politi~koto {etawe po fevruarskoto proglasuvawe na nezavisnosta na Kosovo i dlabokiot konflikt so Demokratskata partija na Srbija (DSS) na Voislav Ko{tunica okolu odnosot kon EU. Vakviot rezultat gi demantira{e prakti~no site istra`uvawa i prognozi na analiti~arite, a verojatno i samite politi~ki akteri bea iznenadeni od ishodot na glasaweto. PATRIOTSKIOT BLOK - NAJLOGI^NA KOALICIJA Me|utoa, triumfot na koalicijata na Tadi} - vo koja se u{te i G17 Plus, Ligata na socijaldemokratite na Vojvodina (LSV), Srpskoto dvi`ewe za obnova (SPO) i Sanxa~kata demokratska partija (SDP) - voop{to ne zna~i deka partijata na Tadi} vo sekoja varijanta neizbe`no mora da se najde vo uloga na glaven partner vo novata vlada. Daleku od toa.

Matemati~ki gledano, vrz osnova na preliminarnite rezultati od izborite moèn e i sosema poinakov rasplet: vladata da bide formirana od t.n. patriotski blok: SRS, DSS, Nova Srbija (NS) i koalicijata predvodena od Socijalisti~kata partija na Srbija (SPS). Na toa vo nedelata ve~er predupredi i zamenikot na pretsedatelot na SRS, Tomislav Nikoli}, ukaùvaj}i deka voop{to ne e te{ko da se zamisli nova vlada vo koja nema da ima mesto za DS (pri {to o~igledno na um ja imal predmalku spomenatata varijanta). Od vakov rasplet na polovina Srbija ì se kreva kosata na glavata, no ne moè da se negira deka, od gledna to~ka na ideolo{kata bliskost i politi~kite stavovi, vakva koalicija e sigurno najlogi~na. Vladata na SRS, DSS-NS i koalicijata okolu SPS do nedelata ve~er be{e smetana za mnogu verojaten ishod na ovie izbori: brojot osvoeni mandati dopu{ta takva mo`nost (spored poslednite nepotpolni podatoci, ovie partii }e imaat verojatno 128 pratenici vo 250~leniot parlament). No, iznenaduva~ki dobriot rezultat na blokot sobran okolu DS im dade vetar vo grbot na Tadi} i na negovite partneri: od pozicija na ubedlivo najsilen blok vo noviot sostav na parlamentot (102 pratenici spored preliminarnite rezultati), blokot na Tadi} ne smee da gi izneveri svoite izbira~i ve}e na prviot ~ekor i mora po sekoja cena da se obezbedi za odlu~uva~kata rolja vo pregovorite za formirawe na novata vlada. Toa i samiot Tadi} go najavi, pora~uvaj}i vo prvoto postizborno obra}awe deka nema da ima nova vlada bez DS. Za da go postigne toa, na blokot na Ta-

di} mu trebaat koalicioni partneri, a nivnoto nao|awe }e bide sè, samo ne lesno. Koga }e se isklu~at SRS, no i DSS i NS - so koi DS vo poslednite tri meseci tolku mnogu se skara {to nivnoto sojuzni{tvo stana prakti~no nevozmo`no (toa i samiot Ko{tunica vedna{ go istakna vo nedelata), na koalicijata okolu DS kako potencijalni partneri realno ì ostanuvaat samo SPS na Ivica Da~i} (20 pratenici) i LDP na ^edomir Jovanovi} (13 pratenici). Me|utoa, ovie dve partii pretstavuvaat totalni politi~ki opoziti, nepomirlivi protivnici i nevozmo`no e da se zamislat istovremeno vo koja bilo, pa ni vo vlada na DS. Politi~kata logika zatoa nalaga DS da se opredeli za edna od niv. SPS - NAJPOSAKUVANA MOMA ZA MA@EWE Koalicijata na Tadi} i LDP bi trebalo da bidat prirodni sojuznici, no tie zaedno nemaat dovolno pratenici za formirawe parlamentarno mnozinstvo,

16 maj 2008

PI{UVAAT: VLADAN MARJANOVI] I BRATISLAV GRUBA^I]

Iznenaduva~ki dobriot rezultat na blokot sobran okolu DS im dade na Tadi} i na negovite partneri veter vo grbot

na. Ova poradi toa {to, pokraj blokot na Tadi}, SPS e vtoriot najgolem dobitnik na ovie izbori, i {to e vo situacija od nego, pove}e od koj i da e drug, da zavisi koj na krajot }e ja formira novata vlada: pozicijata na najposakuvana moma za ma`ewe sega definitivno mu pripa|a na tri~leniot blok na Da~i} vo koj se i Penzionerskata partija (PUPS) i Edinstvena Srbija (JS) na gradona~alnikot na Jagodina, Dragan Markovi} “Palma”. Sevo ova zna~ajno go stesnuva manevarskiot prostor na koalicijata sobrana okolu DS. Teoretski, blokot na Tadi} bi mo`el da se obide da go razbie sojuzot na SPS, PUPS i JS so toa {to bi gi privlekol nekako penzionerite ili Markovi} na svoja strana. Me|utoa, i tuka ima mnogu nepoznati: u{te ne e jasno so kolku mandati od onie 20 }e raspolagaat PUPS i JS, kako i dali e voop{to mo`no da se rasipe taa koalicija, imaj}i predvid deka vnimatelniot SPS so predizborniot koalicionen dogovor so ovie dve mali partii se obide da ja spre~i tokmu taa mo`nost. Kone~no, duri i dokolku PUPS i JS bi prebegale na stranata na DS, toa povtorno ne bi bilo dovolno za parlamentarno mnozinstvo, osven dokolku DS istovremeno ne bi ja primil vo koalicijata i LDP… Ova nè vra}a na po~etokot i mo`nosta so formirawe na koalicijata na SRS, DSS-NS i SPS, blokot na Tadi} da se najde vo situacija koja minatite godini be{e rezervirana za SRS na Nikoli}: najmnogu mandati vo parlamentot, no von vlasta i bez vlasta. STIGMATA NA SLOBODAN MILO[EVI]

duri i koga bi im se pridodale site mandati koi }e im pripadnat na malcinskite partii (spored poslednite broewa, sedum pratenici). Na drugata strana, eventualnoto sojuzni{tvo na koalicijata na Tadi} i na SPS, iako po mnogu ne{ta neprirodno, duri i bizarno, bi ja dovelo taa potencijalna i do neodamna nezamisliva koalicija na samata granica na parlamentarnoto mnozinstvo (122 pratenici), a nekolkute glasovi koi nedostasuvaat bi moèle da gi obezbedat pratenicite na malcinskite partii. Takvata koalicija bi imala nekolku seriozni problemi. Prvo, parlamentarnoto mnozinstvo koe bi bilo formirano na toj na~in bi bilo tenko i krevko. Vtoro, bi bilo rizi~no nejzinata stabilnost da zavisi od tri-~etvorica pratenici na malcinstvata koi bi moèle da postavuvaat nerealni barawa. I posledno, no ne i najmalku va`no, pra{aweto e kako vo taka sklopena koalicija bi moèle da se najdat i pomirat SPS na edna, i G17 Plus i LSV na druga stra-

16 maj 2008

Osokolenata koalicija na Tadi} sepak }e se obide nekako da gi najde glasovite koi nedostigaat i, kako {to stojat rabotite, }e mora da gi bara pove}e od socijalistite, otkolku od LDP. Na drugata strana, Nikoli} i Ko{tunica so sredbata ve}e vo prviot den po izborite stavija do znaewe deka }e gledaat da ja povratat inicijativata i da go ubedat SPS deka mestoto mu e so niv. Niz Belgrad ve}e kru`i prikaznata deka Nikoli} i Ko{tunica vo taa prilika ve}e se dogovorile da napravat vlada, deka mo`at da smetaat i na dva pratenika na Bo{wa~kata lista za evropski Sanxak na Sulejman Ugqanin i deka im ostanuva u{te samo da go ubedat Da~i} da im se priklu~i. Ako ì se veruva na belgradskata ~ar{ija, Nikoli} i Ko{tunica navodno ve}e se dogovorile i za prezemaweto na vlasta vo Belgrad (kade vo poslednite ~etiri godini zaedno vladeeja i mnogu dobro sorabotuvaa DS i DSS). Toa bi zna~elo deka gradona~alnik }e bide generalniot sekretar na SRS, Aleksandar Vu~i}, i deka DS na Tadi} po mnogu godini }e ostane bez premijata kakva {to e kontrolata vrz bogatite gradski resursi. Taka, na krajot od site predizborni prognozi kako najto~na }e se

pokaè onaa deka malata koalicija na SPS }e odlu~i za toa koj }e ja formira vladata. Na kratok rok, nim verojatno pove}e im odgovara da im se pridruàt na Nikoli} i Ko{tunica. Me|utoa, na podolg rok perspektivata na partijata koja sè u{te ne se oslobodi od stigmata koja ì ja natovari nejziniot osnova~, Slobodan Milo{evi}, sosema sigurno leì vo pribliùvaweto kon proevropskiot blok. Zatoa Da~i} }e mora tri pati da meri pred da prese~e. Najneveseliot aspekt na aktuelnata situacija e toa {to srpskoto izbira~ko telo ostanuva ostro podeleno re~isi po sredinata, i toa {to mnogu grubata, ~esto amoralnata retorika na sprotistavenite partii i koalicii prodolùva da ja vlo{uva taa sostojba. Toa moè da dovede do novi vnatre{nopoliti~ki zaostruvawa, bez ogled koj }e ja formira vladata. Sepak, moè da se o~ekuva deka pregovorite okolu formiraweto na vladata }e potraat pokratko otkolku vo minatata godina. No, toa povtorno ne zna~i deka idnata vlada, koj i da ja pravi, }e bide mnogu postabilna od prethodnite. PRIBLI@UVAWETO KON EU E IREVERZIBILNO Kako i da e, po vakvite rezultati - neo~ekuvaniot zalet na koalicijata predvodena od DS i neo~ekuvaniot (iako su{tinski relativen) pad na radikalite sepak rastat {ansite procesot na dvièwe na Srbija kon EU da stane ireverzibilen, kolku i da e baven. Paradoksalno, ova vaì i dokolku SRS, DSS-NS i SPS ja formiraat vladata. Bidej}i, o~igledno e deka opsesivnoto insistirawe na traumati~noto pra{awe za Kosovo (od strana na DSS-NS), odnosno na postojano prisutniot problem na korupcijata (od strana na SRS) vo glavite na ve}e umornite i rezignirani izbira~i ne mu dadoa prednost nad ona {to gi preokupira pove}e od {to bilo drugo: èlbata da se ìvee normalno i da se ìvee podobro. A mnozinstvoto izbira~i toa vetuvawe za podobar ìvot, kolku i da e krevko, o~igledno go identifikuvaa so pribliùvaweto kon Unijata: dovolno e samo da se pogledne, na primer, kolku gra|ani kupija avtomobili na lizing, pa da se sfati deka nivniot strav od eventualna nova izolacija na zemjata vo slu~aj na doa|awe na patriotskite sili na vlast (i posledi~nata ekonomska destabilizacija), bitno odredil za kogo }e glasaat. Takov rasplet, kako {to e ovde naglaseno, i ponatamu e sosema moèn, no se ~ini deka mnozinstvoto gra|ani na Srbija sepak jasno se opredelile protiv takvoto re{enie dokolku toa podrazbira oddale~uvawe od EU. F

Politika MAKEDONIJA DO^EKA SDSM DA JA BRANI LUSTRACIJATA

Komisijata za lustracija nema da bide sostavena sĂ¨ dodeka na konkursot ne se pojavat kandidati koi }e bidat partiski vojnici, prognoziraat biv{i pratenici vo Sobranieto

Partiska komisija

za spas

na kodo{ite 16

16 maj 2008

PI{UVA: KATERINA NE[KOVA

DSM, partijata koja pred 18 godini se reformira{e i stana naslednik na Sojuzot na komunisti na Makedonija, i partiite koi vlegoa so nea vo “Sonce koalicija za Evropa“ }e bidat edinstvenite politi~ki akteri koi vo izbornata kampawa i parlamentarnite izbori na 1 juni }e se dekomuniziraat. Site 120 kandidati na ovaa koalicija potpi{aa izjavi deka “ne sorabotuvale so organite na dràvnata bezbednost“, nitu bile tajni informatori vo periodot od 2 avgust 1944 g. do denes kako {to predviduva Zakonot za lustracija. Sepak i pokraj najavite, do zatvoraweto na ovoj broj na Forum, izjavite ne se deponirani pred nitu eden dràven organ, sud ili, pak, pred Dràvnata izborna komisija iako toa be{e najavuvano. Toa ostava prostor, velat nekoi eksperti, izjavite da posluàt samo kako predizboren marketing. Sporna e i nivnata pravna sila i dali takvite izjavi }e bidat polnopravni pred nekoja idna Komisija za utvrduvawe na verodostojnosta na izjavite. “Izjavite navistina nemaat pravna sila, no moè da se protolkuvaat kako moralen ~in. Nitu se prejudicirani, nitu zadocneti”, ocenuva profesorot Zvonimir Jankulovski, eden od podgotvuva~ite na Zakonot za lustracija. Ona {to iznenaduva e deka koalicijata na VMRO-DPMNE “Za podobra Makedonija“ re{i utvrduvaweto na toa dali nekoj moè da bide pratenik ili ne od nivnite redovi, da go napravi po izborite koga }e bide formirana Komisija za verifikacija na izjavite. VMRODPMNE, iako ne be{e predlaga~ na Zakonot za utvrduvawe dopolnitelen uslov za vr{ewe javna funkcija, silno ja poddrà lustracijata. Sepak, od prateni~kite listi e o~igledno deka kaj VMRO-DPMNE re~isi nema nikakvi personalni promeni, za razlika od SDSM kade {to nedostasuvaat imiwata na pratenici i biv{i ministri koi redovno bea vo prvata postava na SDSM. Nikoj, nitu od ednata, nitu od drugata koalicija, ne potvrduva za koi od nivnite ~lenovi otvoreno se somnevaat deka bile tajni sorabotnici i informatori vo imeto na stariot reìm. Partiite gi komentiraat promenite vo listite kako podmladuvawe na nivniot kadar i kako `rtvi na predizbornite pazarewa. LUSTRACIJATA ZAPNA VO SOBRANISKITE SLU@BI?!? No zo{to Makedonija ostana da talka vo lustracijata so donesen zakon? Spored Zakonot za lustracija, kandidatot 16 maj 2008

za pratenik, vo momentot na davawe pismena soglasnost deka prifa}a da bide kandidat, treba da podnese i pismena izjava deka ne sorabotuval so organite na dr`avnata bezbednost. Toa zna~i deka Zakonot gi utvrduva rokovite vo koi treba da se dade izjavata. No, so ogled na toa deka tie se podnesuvaat do posebna Komisija za verifikacija, koja prethodniot sostav na Sobranieto ne uspea da ja sostavi, makedonskite politi~ari gi proglasija izjavite za nezadol`itelni za pretstojnite izbori. Komisijata ostana neformirana poradi povtoruvaweto na oglasite za vrabotuvawe na nejzinite ~lenovi.

Za {to }e bidat iskoristeni predizbornite izjavi: za marketing ili za lustracija?

Pratenicite ne uspeaja da go zapazat rokot od 60 dena za da ja utvrdat Komisijata. Prviot oglas be{e raspi{an vo dekemvri minatata godina. No, toj be{e poni{ten. Sobraniskata komisija za izbor i imenuvawe ne utvrdila lista kandidati koi potoa }e mu gi predlo`i na parlamentot. Spored ~lenovi na Komisijata za izbor i imenuvawa, tokmu pratenicite na VMRO-DPMNE i DPA insistirale konkursot da bide poni{ten, no ne navele jasna pri~ina zo{to toa da se stori. Ne dobivme potvrda za toa koj kako se izjasnil. Na barawe na Forum slu`bite da ni go dostavat izve{tajot od taa sednica na sobraniskata komisija, ni be{e odgovoreno deka izve{tajot e doverliv, iako spored Ustavot i Delovnikot za rabota na Sobranieto, sednicite na komisiite se javni. Sporniot tekst na oglasot bil podgotven od slu`beni~ka vo Sobranieto, po instrukcii na Trajko Veqanovski. Vo prviot oglas gi ima site elementi koi

kako uslov se navedeni vo Zakonot za lustracija, no taksativno ne se navedeni dokumentite koi treba da gi dostavat kandidatite za ~lenovi. Toa podocna e iskoristeno kako argument oglasot da se povtori. Izvori od slu`bite vo Sobranieto velat deka vistinskata pri~ina za odlo`uvaweto e {to pratenicite ne bile zadovolni od profesionalnite biografii na albanskite kandidati. Vtoriot oglas be{e raspi{an vo mart godinava, no toj nikoga{ ne uspea da bide realiziran oti Sobranieto se raspu{ti. PARTIZACIJA NA DEKOMUNIZACIJATA No, duri i po formiraweto na noviot parlament, sporno e dali dekomunizacijata najposle }e po~ne. Pravnicite predviduvaat deka i vtoriot oglas za ~lenovi na Komisijata za verifikacija }e propadne bidej}i se probieni zakonskite rokovi. “Spored Zakonot, Komisijata ve}e treba{e da bide formirana. Sega najprvin treba da se napravat izmeni vo Zakonot za dopolnitelen uslov, da se raspi{e oglas, pa duri potoa da se napravi izborot. So ogled na toa deka sega nemame sobranie, a novoto }e se konstituira duri vo juli, ovoj proces }e trae”, velat pravnicite. Sporni se i nadle`nostite na sobraniskata Komisija za izbor i imenuvawa koja treba da izgotvi predlog-lista od tolku kandidati kolku {to se izbiraat vo Komisijata. Vo Zakonot ne e spomenato kolku pati Komisijata mo`e da ne sostavuva lista, kako {to ve}e se slu~i, kako i toa po koj kriterium }e ja napravi listata. “Listata kandidati nema da bide sostavena sè dodeka na konkursot ne se pojavat kandidati koi }e bidat partiski. Ovaa dupka vo Zakonot otvora mo`nost za partizacija”, prognoziraat porane{ni pratenici vo Sobranieto. Procesot na dekomunizacija vo Makedonija se otvori vo vremeto na vladeeweto na VMRO-DPMNE od 1998 do 2002 g. so Zakonot za otvorawe na tajnite dosieja, kako i so prifa}awe na Deklaracijata za izvinuvawe na `rtvite od komunisti~kiot period. Potoa slede{e pauza od nekolku godini dodeka ne se donese efektiven zakon koj direktno }e gi poso~i “kodo{ite” i }e gi otstrani od sistemot. Zakonot za utvrduvawe dopolnitelen uslov za vr{ewe javna funkcija e donesen po predlog na Stojan Andov, no so golema poddr{ka od VMRO-DPMNE. Sepak, negovoto donesuvawe trae{e re~isi edna godina. Od doneseniot zakon zasega ostanaa inspirativnite govori na pratenicite za sekojdnevniot teror na `rtvite na komunizmot. F

Politika MAKEDONSKITE BLOGOVI I SLOBODATA NA IZRAZUVAWE

ole bananas koalicija, Crni Gujo, [e}erosanata princeza, poltroni", pa duri i ponekoja navreda i pcosti se naj~estite repliki koi makedonskite internet-pisateli gi "postiraat" vo komentarite na svoite blogovi. Makedonskata blogosfera popu{ti pred pritisokot na izbornata kampawa, pa re~isi polovina od blogovite imaat politi~ka sodrìna. Otvoreniot pristap i slobodata na izrazuvawe e pri~ina {to internet-sferata stanuva nov medium koj e dostapen ne samo za novinarite i elitata od politi~ari, intelektualci i javni li~nosti, tuku i za obi~nite gra|ani, komentiraat ekspertite po javno mislewe. Edinstveno {to e potrebno e internetkonekcija i registracija na nekoi od blog-provajderite. Registracijata duri ne mora da se napravi pod vistinskoto ime. Slobodata e tolku golema, {to blogerite direktno im se obra}aat na politi~arite bez nikakvi ograni~uvawa, gi narekuvaat po nivnite prekari ili imiwa (Grujo, Bu~ko, Yingo, Rada) i bez nikakva cenzura gi kritikuvaat nivnite potezi, izjavi i javni nastapi. Ova se del od dijalozite koi sred izbornata kampawa se otvoraat na blog: Trn: "Podobro ovie otkolku Dole bananas koalicija so poltronite... (sledi nabrojuvawe na imiwa na li~nosti od javnata sfera) i koj li u{te ne {to otvoreno vi kaùvaat u faca deka }e ni go smenat imeto!" Arschloch2: "Jas mislam deka i ovie drugive }e ni go promenat IMETO, samo ne ni go kaùvaat toa vo faca..." StihovenKalibar: "Gi gleav v~era onie... na druga MRTV programa na miting u Gostivar so toa mobilnite se tepaa koj da go slika u boqi kadar nivniot frontmen Menduh Ta~i... Mig Xeger da be{e, pa nema{e da ima tolkava euforija i

kubewe kosi kako prema Menduh Ta~i..." Tuìbaba: "Mene li~no mi dojdoa preku glava i ednite i drugite (mislam na politi~arite). Koj bil za NATO, koj ne bil, koj e Makedonec, koj ne e, koj e patriot, koj ne e. Predlagam da se bojkotiraat ovie izbori za da ne im dademe legitimitet, pa malku da se ~uknat vo praznata glava {to pravat i do koga mislat ovoj narod da gi trpi". Osven blogovite na gra|ani koi gi izrazuvaat svoite pro i kontra stavovi, zasileno se otvoraat ili povtorno se obnovuvaat oficijalnite blogovi na politi~arite nositeli na prateni~ki listi, kako i na op{tinskite organizacii na partiite. Taka, svoi blogovi dosega imaat: Vlatko \or~ev, Antonio Milo{oski, postari se blogovite na Jani Makraduli i Trajko Slavevski, na Unijata na mladi sili na VMRO-DPMNE i na koalicijata "Makedonija znae". êsto se pravat i parodii na oficijalnite veb-stranici na partiite. Blogovite se pogodni za politi~kite partii, bidej}i za razlika od televiziskite debati i pretstavuvaweto po vesnici, politi~arite na blog direktno dobivaat povratni komentari od gra|anite. GOLEMA SLOBODA, NO SAMO NA ZBOROVI No, kakva e, vsu{nost, makedonskata blogosfera? Istraùvawata {to gi napravi Centarot za novi mediumi pokaùvaat deka makedonskite blogovi ja sledat tendencijata aktivno da se angaìraat vo t.n. javni raboti. Makedonskata blogosfera postepeno se razviva kako alatka za prenesuvawe na stavovite na avtorite i ~itatelite. Spored ekspertite, toa vlijanie na blogerite ne e golemo, no postapno raste i se oformuva kako nov faktor vo javnata komunikacija. "Pokraj pozitivnite demokratski promeni koi blogovite gi promoviraat, moàt da se prepoznaat i nekoi slabo-

SĂ¨ se sveduva samo na formalna i verbalna osnova, dodeka dejstvuvaweto se zapostavuva ili duri i otsustvuva. Toa e samo osakatena forma na demokratijata vo koja na gra|aninot mu e dozvoleno da go iska`uva svoeto mislewe, no ne i da bide faktor vo op{testvenite procesi, komentiraat ekspertite

[ampioni za verbalna demokratija 18

16 maj 2008

PI{UVA: KATERINA NE[KOVA

sti. SĂ¨ se sveduva samo na formalna i verbalna osnova, dodeka dejstvuvaweto se zapostavuva, pa duri i otsustvuva. Vakviot priod ja proma{uva poentata na slobodata na govorot koja ima smisla samo ako taa sloboda se koristi za da se bide aktiven ~initel vo op{testvenite slu~uvawa. Koga po zborot ne sledi akcija, se oformuva toj fenomen na t.n. verbalna demokratija. Toa e samo osakatena forma na demokratijata vo koja na gra|aninot mu e dozvoleno da go iska`uva svoeto mislewe, no ne i da bide faktor vo op{testvenite procesi", komentira Sead Xigal od Centa-

16 maj 2008

rot za novi mediumi. Minatata nedela Xigal i stranski eksperti debatiraa za zna~eweto na blogiraweto kako nov medium na Konferencijata Glokal 2 vo organizacija na Univerzitetot Wujork vo Skopje. "Imame sloboda na izrazuvaweto, no dali toa }e ni donese pro{iruvawe na vidicite? Ne veruvam. Imame problem so perspektivata i mislam deka toa naj~esto nema da funkcionira vo realnosta. Sega preku internet sekoj mo`e da ja raska`e svojata prikazna i bi trebalo da znaeme i da razbirame pove}e. No, ne go pravime toa, tuku se fo-

kusirame na ona {to go sakame", ocenuva Nils Hendriks, docent na Fakultetot za mediumi i dizajn na Univerzitetot vo Liven, Belgija. Makedonskata blog-zaednica najmnogu e obedineta vo ramkite na "blog.kom.mk" vo koja blogovite moàt da bidat od razli~na priroda. Zad "blog.kom.mk" nema medium (vesnik ili televizija) kako {to toa e slu~aj vo evropskite zemji, zatoa i ograni~uvawata se najmali. "Nemame posebna politika. Ima nekolku op{ti mesta definirani vo ku}niot red, no politika nema bidej}i stanuva zbor za disperzirana sodrìna sozdavana od samite korisnici. Ima uredni~ki vkus koj se promovira na naslovnata stranica koja porano jas ja ureduvav, a sega sekoj mesec taa dobiva svoj urednik koj e bloger", objasnuva Sa{o Macanovski - Trendo, sopstvenik na "blog.kom.mk". Edinstveno se zabraneti spamirawe, pornografija i fa{izam. Dosega edinstvenite sankcii koi bile primeneti vrz onie koi ne gi po~ituvaat ovie principi se suspendirawe na akauntite na nekoi blogeri. "Dobar del od napasnicite uspevaat da bidat re{eni so nekakov spontan otpor na blog-zaednicata, a na del od takvite ednostavno po nekoe vreme }e im stane zdodevno, pa gi snemuva", veli Macanovski. Vo Belgija kaznite se mnogu postrogi. Na nepristojniot bloger mu se isklu~uva celata internet-konekcija. "Toa e moèbi najte{kata kazna koja }e ja dobiete", komentira Hendriks.

Politika

INTELEKTUALNATA ELITA I BLOGIRAWETO Prostor za prezentacija na svoite stavovi vo blogosferata najdoa i nekoi makedonski intelektualci i univerzitetski profesori. I za niv motiv da se pojavat na internet e slobodata na izrazuvaweto. "Stanav bloger koga se soo~iv so eden vid cenzura od eden dneven vesnik kade {to objavuvav kolumni, poradi navodno nepo~ituvawe na nekakvi pravila vo vrska so izborite (vo vreme koga izbornata kampawa be{e mnogu daleku od zapo~nuvawe). Vsu{nost, ova e mno-

gu nezgoden moment za objavuvawe vo mediumite zatoa {to duri i koga pi{uvate bez honorar, mediumot ima pogolem (finansiski i drug) interes da objavuva stavovi na politi~ari. Posle tolku vreme aktivno sledewe na nastanite, te{ko mi e da ostanam tivka, pa zatoa zasega go odbrav ovoj na~in", objasnuva profesorkata Biqana Vankovska. Nejzina kole{ka po blogirawe e i profesorkata Mirjana Naj~evska. "Blogot go smetam za mo}no orudie vo ostvaruvaweto na pravoto i slobodata na izrazuvaweto. Mo`at da se davaat i primaat ogromen broj informacii, da

se komunicira so golem broj lu|e, da se slu{ne misleweto od lu|e so koi voobi~aeno nemame mo`nost da se dru`ime vo realnosta, no i da se najdat istomislenici. Otkriv deka preku blogovite dobivam pove}e, ponavremeni i poverodostojni informacii otkolku preku mediumite. Toa ne e tolku pofalba za blogerajot, kolku {to e kritika na postoe~kata situacija na makedonskite mediumi. I na kraj, {to ne zna~i deka e i posledno, preku blogot mo`e da se ostvari najobemna interaktivna komunikacija so najmalku potro{eno vreme", veli Naj~evska. F

ROBIN HAMAN, UREDNIK NA BLOGOT NA MRE@ATA NA BI-BI-SI

Forum: G. Haman, koja e vrskata pome|u blogot i slobodata na izrazuvawe imaj}i predvid deka blogerite imaat svoj prostor kade {to moàt da gi izrazat svoite stavovi za razli~ni socijalni ili politi~ki pra{awa? Haman: Ona {to e interesno za blogerajot e toa {to toj e alatka za produkcija vo racete na obi~niot ~ovek. Zna~i, ako nekoj ima da kaè ne{to, moè da go stori toa mnogu poefektno otkolku {to be{e slu~aj pred da se pojavat blogovite. Porano, tradicionalnite mediumi: pe~atot, televizijata, pa duri i urednicite i novinarite, samite re{avaa {to da se objavi, a {to ne. Se odnesuvaa kako ~uvari na narodot, dodeka sega sekoj koj ima da kaè ne{to ili saka da izrazi svoe mislewe moè da go kaè toa onlajn. Mislam deka misleweto na lu|eto za blogovite, osobeno za politi~kite blogovi, ne e sekoga{ ispravno. Mnogumina mislat deka politi~kite blogovi se reakcionerni, tvrdoglavi, negativni, slabo istraèni ili deka se amaterski ili ednostrani. Jas ne mislam deka e taka, barem ne vo Velika Britanija i SAD kade {to postojat politi~ki blogovi so desetici iljadi, pa duri i milioni posetiteli sekoj den. Niv gi producira profesionalen kadar so novinarsko iskustvo. Ponekoga{ samo izrazuvaat mislewa, a ponekoga{ direktno go poso~uvaat problemot. Vo sekoj slu~aj, mislam deka ne bi bilo vo red da se pretpostavuva deka site politi~ki blogovi se slabo istraèni ili deka se amaterski ili ednostrani. Mnogu ~esto se interesni i nosat nov materijal vo razgovorite za politikata. Zna~i, moàt da bidat prili~no dobri. Se razbira, ima primeri na neodgovorni blogeri koi {irat samo glasini. Od va{eto iskustvo kako odgovoren za blogot na Bi-Bi-Si, imate li nekoja ureduva~ka politika, postojat li ramki vo koi treba da se dviàt blogerite, osobeno blogerite-novinari? Kako javen mediumski servis, Bi-Bi-Si ne smee da zazema strani, osobeno vo vrska so politi~kite aspekti i politi~kite mislewa na vrabotenite. Iako imame li~ni mislewa za politi~kite vesti ili za dnevnopoliti~kite nastani, ne smeeme da gi izrazuvame. Toa se slu~uva koga imame li~en blog. Bilo vo tek na rabotnoto vreme ili von nego, ne sme vo mo`nost da go izrazime svoeto politi~ko mislewe na svoite blogovi. Na blogerajot na Bi-Bi-Si site blogovi se sostaveni od vraboteni vo Bi-Bi-Si, koi rabotat na niv spored uslovite na nivnite dogovori. Vo dogovorite stoi deka ne moàt da

FOTO: ANDON DAV^EV

Novinarite na blogot mora da ja sledat politikata na mediumot

izrazuvaat li~no politi~ko mislewe, deka ne smeat da {irat neprovereni glasini, deka ne smeat da laàt. Zna~i, istiot vid uredni~ka politika vaì za na{ite blogovi, kako i za sekoj drug kontakt {to go ostvaruvame. [to e so cenzurata na blogot? Kakva e sostojbata vo Anglija so onie blogovi koi imaat navreduva~ka sodrìna? Ako zboruvame voop{to za blogovite vo Velika Britanija, sekako deka ima blogovi ~ija sodrìna e nepristojna i koja, na primer, propagira rasna omraza ili nasilstvo kon druga rasa ili religija. Blog-provajderite verojatno bi otstranile blog so takva sodrìna po barawe na policijata. Pra{awe e dali imaat zakonsko pravo da go storat toa. Vo Anglija postojat zakoni za izdava{tvo i mediumi koi se preneseni i se koristat vo svetot na internetot. Na primer, zakonot za kleveta. Toa e koga go povreduvate pravoto na javnosta na mislewe za vas, koga im go menuvate misleweto so va{ite zborovi, koi patem se nevistiniti. Toj zakon zasega mnogu blogeri i u~esnici vo diskusii vo Anglija. Postoe~kite zakoni se koristat za da ja za{titat reputacijata na lu|eto od povredi naneseni od strana na nekoi blogeri i da gi spre~at vo pe~ateweto i vo pu{taweto vo optek takvi podatoci. F

16 maj 2008

Politika

ROBIN HAMAN, UREDNIK NA BLOGOT NA MRE@ATA NA BI-BI-SI

FOTO: ANDON DAV^EV

Novinarite na blogot mora da ja sledat politikata na mediumot

16 maj 2008

Kolumna MIROGLEDI

Prof. d-r Zvonimir JANKULOSKI

Ponekoga{ e navistina mnogu te{ko da gi kontrolirate svoite se}avawa koga odredeni li~nosti od sovremenata makedonska tranzicija vi se prodavaat na politi~kiot pazar kako demokratski. Navistina imavme mo`nost nivnata doka`ana "demokratski" bildana mentalna matrica vo socijalizmot da ja osoznaeme vo tranzicijata

atoa i sme tamu kade {to sme denes. U{te pote{ko e da gi kontrolirate se}avawata za nastanite vo koi ste bile direkten u~esnik i vo koi neposredno ste go opservirale odnesuvaweto na nekoi poedinci koi denes se tolku glasni vo kontekst na sporot so Grcija za imeto, {to navistina bi moèle duri i da me ubedat vo iskrenosta na svoite nameri. Toa se istite onie koi premol~uvaa koga treba{e da se brani imeto vo me|unarodnite institucii, onie koi se pla{ea duri i od gr~kata senka i ve opomenuvaa da ne "talasate" sekoga{ koga }e se otvore{e pra{aweto za imeto i makedonskoto malcinstvo vo sosednite dràvi. Sega gi gledam, se zapenile dokaùvaj}i ja nivnata posvetenost vo odbranata na imeto. Otsekoga{ i za site vremiwa. Pi{uvaat, sovetuvaat, jadat burek. Videte. Znaat i tie, a bogami znam i jas malku pove}e koga vojvodata se razbudi vo niv. Zatoa, kulirajte. Postojat pi{ani zapisi. Ne bi sakal, a mislam i intelektualnoto nivo ne mi dozvoluva da se zanimavam so vakvite karieristi~ki diplomati. Za àl, se}avawata se li~en tovar koj mora da go nosite so sebe. I na ovoj na~in ponekoga{ da go spodelite, bez da odite vo imenuvaweto na lu|eto. îsto od higienski pri~ini. Da ne si ja zagadite mislata. Kako potsetuvawe do niv za nekoi od pravnite aspekti na kompatibilnosta na upotrebata na terminot "makedonski" vo Sovetot na Evropa (SE), za koi znaeja i bea informirani. Samo toga{ mol~ea, za razlika od denes koga se glasni. Organizacijata e poloèna na tri stolba: demokratija, ~ovekovi prava i vladeewe na pravoto. So Rezolucijata na Komitetot na ministri (95) 23 od 19 oktomvri 1995 g. Makedonija e pokaneta da stane ~lenka na ovaa organizacija pod privremenata referenca "Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija", sĂ¨ dodeka ne se razre{at razlikite okolu imeto na dràvata. Na osnova na ovaa rezolucija, vo noemvri 1995 g. izdadena e instrukcija do Sekretarijatot na SE deka Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija ne e nitu ime nitu naziv na dràvata, tuku samo referenca. Referencata odi pod navodnici i sekoe nejzino skratuvawe treba da se izbegnuva. Arno ama, nekoj ne se sekiral premnogu koga od Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija stanavme PJRM. Koga i ona Makedonija go izgubivme od referencata. Koga se interpretiraat odredbite od Rezolucijata, mora da se sledat op{tite principi i pravila vo interpretacija

na me|unarodnite dogovori, soglasno praviloto mutatis mutandis. Soglasno ~lenot 31(1) na Konvencijata za dogovorno pravo od 1969 g., interpretacijata na dogovorite mora da bide bona fide, vo soglasnost so zna~eweto koe im se dava na terminite vo dogovorot vo ramkite na nivniot kontekst, predmet i celi. [to zna~i toa? Toa zna~i deka celta na Rezolucijata e da se najde privremeno i pragmati~no re{enie za imenuvawe na na{ata dràva, so cel da stane ~lenka na SE. No, Rezolucijata ne sodrì nikakvi odredbi koi ja isklu~uvaat upotrebata na terminot "makedonski" za celite na organizacijata. Pa taka, pridavkata "makedonski" be{e upotrebuvana vo SE vo kontekst na na{eto malcinstvo vo sosednite dràvi, za na{iot jazik, kultura, nacionalnost. I ne samo vo Sovetot na Evropa, tuku i vo presudite na Sudot za ~ovekovi prava. I taka sĂ¨ do 2002 g. koga Grcija ja problematizira{e upotrebata na izrazot "makedonski" i pobara pravno mislewe za nejzina upotreba za celite na Organizacijata. Bara{e da se sledi praktikata na Evropskata Unija i NATO i pridavkata "makedonski" da bide zameneta so "slavomakedonski". Ova se slu~i vo april 2002 g. Ottoga{ pominaa {est godini. ûdno kako uspeavme da go prenebregneme ova vo celiot proces na pregovori za imeto. Ili, nema{e koj da gi analizira vakvite raboti. A tokmu toga{ onie glasnite bea na pozicija da go napravat toa. Treba da se pra{aat {to navistina pravea toga{. Pravnoto mislewe nikoga{ ne be{e prezentirano vo Sovetot na Evropa. Moèbi zatoa {to ne gi zadovoli èlbite na Grcija i na generalniot sekretar [vimer. A pravnoto mislewe be{e podgotveno. Nosi datum od 27 maj 2003 g. U{te eden od onie fantomski dokumenti na [vimer. ûdno e kako porane{niot premier na Makedonija, Bu~kovski, ne go pra{a [vimer za ovoj dokument koga go angaìra{e kako svoj sovetnik vo makedonskata vlada. Moèbi [vimer }e mu objasne{e od kade mu se rodi idejata da nĂ¨ prekrstuva vo slavomakedonci. Moèbi }e mu pojasne{e i zo{to vo rezoluciite na Sovetot is~eznuva{e pridavkata "makedonski". Koga vo pravnoto mislewe jasno se sugerira deka toa ne e vo sprotivnost so Rezolucijata za priem na Makedonija vo ~lenstvo vo ovaa organizacija, a dokolku toa se pravi da se donese nova rezolucija koja treba da pomine vo SE so dvotretinsko mnozinstvo. Navistina, zo{to ova pra{awe ne go otvori i na{ata institucija Pretsedatel pri posetata na noviot generalen sekretar na SE, Teri Dejvis, na Makedonija. Moèbi zo{to se od ista politi~ka proviniencija? Ama toa be{e odamna. Toa be{e vremeto koga narodot gi zema rabotite vo svoi race. Koj sega da se se}ava na toa. Vreme na zanes i diskreditacija na site onie koi mislea deka nema kompromis so ovie pra{awa i koi znaeja malku pove}e od ostanatite, a ne se pla{ea da go kaàt toa tamu kade {to e vistinskoto mesto. A ne da vikaat za po doma. Po~nav da podzaboravam. Toga{ nema{e manipulacija so mediumite i nivna celosna kontrola od edna politi~ka opcija. Toga{ neistomislenicite i drugite (ne nivnite) bea sredstvo za oralna onanija na nivnata novinarska fela. Tipi~no evropsko odnesuvawe. O~igledno vo ovaa dràva se}avaweto e vistinski luksuz, koj ne moè da si go dozvoli sekoj. Zatoa, potivko vikajte. Sozdavate konfuzija. F

Goli pi{toli

16 maj 2008

PI{UVA: SERJOÀ NEDELKOSKI FOTOGRAFII: ANDON DAVÊV Direktorot Mladenovski: “So 170 den. dnevno po zatvorenik, te{ko se odrùvaat sekakvi standardi”

Ta`nata makedonska slika: mladi, li~ni ama so kriminalno dosie

OD O^AJ DO NADE@

Atmosferata ne e ba{ dramati~na kakva {to ja znaeme od filmovite, ama ne e nitu mnogu porazli~na. Faci pomire ni i “oguglani” za koi prostorot zad yidovite stanal edinstveniot prepoznatliv i ambient vo koj, za àl, se ~uvstvuvaat “kako doma”. Dofrlawata i majtapewata na svoja smetka i maka, èlbata za zastanuvawe pred objektivot, }e ja postavat dilemata koj ovde ja zagubil vrskata so realnosta. Se razbira, ne odminuvaat i glasnite barawa “da se informira nadvor” za lo{ite higienski uslovi i “pomiite” od hrana, za nevinosta, za maltretirawata, barawata amnestija... Od zatvorskiot personal daden kako pridru`ba ni be{e sugerirano da vnimavame na xebovite i da ne se vpu{tame vo razgovori so osudenicite. Sekako, poradi toa {to ovde se{to moè da se slu~i. Koga kraj vas minuvaat osudenicite, frazata deka ne postoi eden tip i ne moè da se prepoznae storitel na kriminal ja dobiva svojata opravdanost vo praktikata. Minuvaat lica koi so ni{to ne asociraat deka izvr{ile te{ki razbojni{tva ili deka izvr{ile grozomorno nasilstvo, podgotvuvale akcii i u~estvuvale vo teroristi~ki grupi... Ostavaat vpe~atok, na primer, dve neguvani mladi dami, ednata u~esnik vo organizirana mreà za trgovija so narkotici i “belo robje”, vtorata pove}ekraten izvr{itel na te{ki razbojni{tva. Edna tivka ve}e sredove~na èna pove}e od decenija e vo Idrizovo, poradi ubistvo. 16 maj 2008

Direktorot Mile Mladenovski, re~isi trieset godini vo slu`bata, veli deka toa se pojavi na koi ~ovek se sviknuva vo zatvorite. No i deka za razlika od nekoga{ koga kontrolata bila i postroga i spored sega{nite merila ponehumana, imalo i poseriozni incidenti. Spored nego, nastojuvawata uslovite da se podobrat i vo smisla na sanirawe na sega katastrofalnite uslovi i so edukacija na zatvorskiot personal donekade ja relaksiraat sega{nata sostojba vo “Idrizovo“. Taa, pak, e navistina zagri`uva~ka. Me|u dvata kilometra dolgi yidovi sega se smesteni 1.360 lica, a maksimalniot kapacitet e 900 osudenici. Vo momentov na izdr`uvawe kazna zatvor tuka “~ekaat” 1.100 lica so pravosilni presudi. Me|u sega{ni-

Famata za smrtnata kazna Poslednata smrtna kazna vo Idrizovo e izvr{ena vo 1987 g. vrz ki~evecot Zakiri Mala, osuden za siluvawe, masakrirawe i palewe na }erka si. Vo javnosta se naga|a{e za na~inot na koj se izvr{uvala vakvata presuda vo minatoto. Imeno, se {pekulira{e deka toa se pravelo vo posebna prostorija vo zatvorot. No, spored direktorot Mladenovski, do ukinuvaweto na smrtnata presuda postoelo Upatstvo za nejzino izvr{uvawe. Spored propisot, den pred izvr{uvaweto mu se soop{tuvalo na zatvorenikot. Tie 24 ~asa osudenikot vo samicata bil postojano ~uvan od eden policaec. Kaznata se izvr{uvala so strelawe na otvoren prostor, osudenikot bil vrzan za stolb, a vo strela~kiot stroj od 10 policajci samo eden imal boev kur{um. Naj~esto toa se pravelo na Stenkovec vo prisustvo na pretsedatel na Okru`en sud, lekar i direktorot na zatvorot. Potoa vo ve~ernite ~asovi teloto se zakopuvalo na tajna lokacija koja mu se soop{tuvala na semejstvoto posle 10 godini.

te osudenici 44 se èni, od koi tri se maloletni~ki koi fizi~ki se oddeleni i koi naskoro }e bidat premesteni vo druga ustanova. Za site niv se griàt ne pove}e od 150-ina vraboteni, vklu~uvaj}i gi licata vo zatvorskoto obezbeduvawe koi vo smena brojat 2530-mina. Samoto toa pridonesuva za naru{uvawe na site zatvorski normi i pravata na osudenite lica. Koga }e se spomenat i sporedat podatocite, stanuva “razbirliva” o~ajnata situacija i vo “Idrizovo“ i vo drugite zatvori vo dràvata. Imeno, tuka zatvorskata uprava dobiva dnevno po 170 denari od osudenik, a vo Slovenija, na primer, taa suma iznesuva 63 evra, dodeka vo Danska, pak, duri 192 evra. Niskite plati na vrabotenite se demotivira~ki za novi vrabotuvawa, osobeno koga stanuva zbor za visokoobrazovan profesionalen kadar - lekari, psiholozi i sociolozi. Mladenovski, sepak, e optimist vo pogled na podobruvawe na situacijata vo “Idrizovo“, a i vo site zatvori vo dràvata, a toa go temeli na predvidenite 8 milioni evra za rekonstrukcija na ovoj zatvor. Tie sredstva moè da bidat dopolneti zatoa {to sanacijata na ovoj zatvor vsu{nost go re{ava i problemot na celiot zatvorski sistem vo dràvata. So parite se predviduva kompletno renovirawe na ènsko to oddelenie, na otvorenoto, na zatvorskoto. Vo planot za renovirawe i sanirawe na “Idrizovo“ se predviduva i celosna izgradba na nov zdravstven kompleks, so stacionar, so karantin, rendgen kabinet, ginekolog, stomatolog, oddelenie za internisti~ki bolesti i poseben oddel za lica koi se pod metadonska terapija ~ij broj vo zatvorot sega iznesuva 250. Planirana e izgradba i na objekt so kapacitet od 750 lica za osudenici so visoki kazni. Ottamu, kaj zatvorskiot personal koj o~ekuva i zgolemuvawe se javuva nade` deka so podobruvawe na uslovite za osudenicite, }e bidat podobreni i uslovite za izvr{uvawe na nivnite profesionalni obvrski. F

ODDELNO Vo pove}e tekstovi sum zabeleàl deka [ekspirovata ocenka „Ima ne{to gnilo vo dràvata Danska”, moè slobodno da se preformulira vo: „Ima ne{to makedonsko vo dràvata Danska”, bidej}i Republika Makedonija poslednite petnaesetina godini namesto da se izgraduva spored principite na voobi~aenoto, se izgraduva nasproti voobi~aenoto. Gnie!

na {to vo svetot e normalno, vo Makedonija e isklu~ok; ona {to vo Makedonija e isklu~ok, vo normalniot svet e voobi~aen na~in na funkcionirawe. Se govori, i sè u{te se govori, deka dr`avite treba da go zaboravat etni~kiot princip vo nivnoto konstituirawe i funkcionirawe, bidej}i mnogu pofunkcionalen bil gra|anskiot princip, koj vo nitu eden mig ne ja isklu~uva nacionalnata (etni~kata) pripadnost na gra|aninot, no deka gra|aninot ne go reducira/sveduva samo na negovata nacionalna pripadnost. Taka, na primer, gra|aninot ne samo {to e pripadnik na odredena etni~ka zaednica, koj ima svoj jazik, svoi specifi~ni obi~ai, folklor itn., tuku gra|aninot pripa|a i na odredena po{iroka op{testvena zaednica, deka ima svoja profesija i svoi posebni ekonomski interesi, mnogupati neza-

Ima ne{to makedonsko vo dràvata Danska visni od negovata etni~ka pripadnost itn. Spored toa, smetaat zastapnicite na gra|anskiot princip - koj ne mi bil tu|, nitu mi e tu| - ~ovekot e ne{to pove}e od negovata etni~ka pripadnost. Moèbi ovoj pristap najednostavno moè da se ilustrira so klasi~niot primer zemen od SAD. Imeno, nesomneno e deka sekoj gra|anin na SAD pripa|a na odredena religija, na odredena nacija, rasa..., no deka e, pred sè,

gra|anin na Soedinetite Amerikanski Dràvi i deka, ottuka, negovoto mesto vo amerikanskoto op{testvo ne zavisi od negovata etni~ka, religiozna ili koja bilo druga pripadnost, tuku od negovite individualni sposobnosti, od ona kakov e (sposoben ili ne za odredena rabota, t.e. funkcija), a ne od toa {to e (Kinez, Japonec, Meksikanec ili Makedonec). Principot na gra|anskata, namesto etni~kata ili koja bilo druga pripadnost, implicira barem edno su{tinsko zna~ewe: na mestoto na potekloto se postavuva na~eloto na kompetentnosta, na stru~nosta, na sposobnosta. Se razbira deka nitu vo SAD, nitu kade bilo, ne{tata ne postojat vo svojot ~ist, idealen oblik. I tamu, kako i ovde, postojat brojni predrasudi. Sepak, bitna e intencijata, nasokata vo koja se dviàt rabotite vo edna dràva. Makedonija, isto taka, treba{e da se izgraduva spored gra|anskiot princip. Na toa celo vreme insistira{e “me|unarodnata zaednica“. Me|utoa, kako po obi~aj, rezultatot e poinakov od posakuvanoto. Do kone~niot presvrt dojde vo 2001 g. so Ramkovniot dogovor, donesen pod pritisokot i oru`jeto na nekoi “borci“ za “~ovekovi“ prava, sna`no poddràni od “me|unarodnata zaednica“. So nego se ukina sekoja ideja za gra|aninot, sveduvaj}i ja Republika Makedonija na zbir{tina od etni~ki zaednici, vo koja Makedoncite od narod se svedoa na etni~ka zaednica. Naedno, se vovede krajno nefunkcionalniot princip na konsenzus, ednakov na veto. “Funkcionalnosta“ na vetoto se testira{e na neodamne{niot samit vo Bukure{t, koga hirot na edna zemja (Grcija) se postavi nad voljata nad site ostanati ~lenki. Objektivno, tie stanaa zalo`nici na eden odnapred pretpostaven nacionalen interes. Vo takva situacija ne moàt da pomognat nikakvi argumenti ili ubeduvawa, u{te pomalku kompetentnosta, bidej}i taa e suspendirana vo imeto na nekakvi nacionalni ili etni~ki principi. Presedanot {to se slu~i vo Bukure{t, vo Makedonija e voobi~aen na~in na funkcionirawe. Vo imeto na oktroiraniot princip na pravi~na zastapenost, bez kakov bilo sram, ministerot za zdravstvo Imer Selmani izjavi: “Ministerstvoto za zdravstvo go zatekov so 11,7 otsto vraboteni Albanci, a za edna i pol godina uspeavme pravi~nata zastapenost na Albancite da ja dovedeme do 37,5 otsto. So martovskiot dogovor vo zdravstvoto }e se vrabotat u{te 600 Albanci...“ Na ova obi~niot ~ovek bi rekol: “I{ala“. Pritoa, ovoj fin gospodin, patem i minister za zdravstvo, ne po~uvstvuva da kaè kakva e obrazovnata struktura na

16 maj 2008

Prof. d-r Qubomir CUCULOVSKI novovrabotenite, kakva e nivnata stru~nost, dali bile primeni po pat na konkurs i dali nekoi bile odbieni samo poradi nivnata nacionalna (ne)pri padnost, bez razlika na nivnata stru~nost. Osobeno iznenaduva non{alantnosta so koja e dadena ovaa izjava - ako navistina brojot na vraboteni Albanci vo Ministerstvoto za zdravstvo e 37,5 otsto, toga{ tokmu vo imeto na pravi~nata zastapenost nivniot broj treba da se namali barem na 25 otsto, bidej}i tolku gi ima spored posledniot popis vo ~ija verodostojnost retko koj veruva. Zna~i, treba da sledat otkazi, namesto novi vrabotuvawa! Takva e, barem, logikata na pravi~na zastapenost. Toa {to se slu~uva vo Ministerstvoto za zdravstvo e sekojdnevie i vo ostanatite ministerstva i javni pretprijatija - bez kakva bilo kontrola se primaat novovraboteni Albanci koi nitu imaat rabotni zada~i, nitu rabotni mesta, nitu go znaat makedonskiot jazik, isto kako i liderot na DUI, koj sè u{te go utvrduval makedonskiot jazik. Golem broj od niv nemaat ni kade da sednat - doa|aat vo instituciite vo koi se “vraboteni“ kolku da si ja podignat platata. Ova, vo sekoj slu~aj, ne samo {to ne e korisno za dr`avata, tuku e {tetno i za samite Albanci, bidej}i nekompetentnosta,

16 maj 2008

kako i ve{ta~koto vrabotuvawe, nikogo nikade ne odvele, kako {to i svojata sre}a ne moè da se gradi vrz tu|ata nesre}a. Od druga strana, postojat jasni tendencii odlu~uva~kiot glas za promena na imeto na dràvata da bide glasot na Albancite, bidej}i, kako {to tvrdat nekoi “nivni“ lideri, ne im bilo seedno dali Republika Makedonija e ~lenka na NATO i na EU. Zna~i, edno etni~ko malcinstvo treba da odlu~uva za imeto na dràvata vo koja ìvee. Kon toj hor “du{egri`nici“ se priklu~uva i g. Mersel Biqali, profesor i politi~ki analiti~ar, kako {to ~estopati stoi pod negovite tekstovi. Vo tekstot Glumata i imeto (Dnevnik, 22.03.2008.) Biqali ukaùva na faktot deka retko koj drugite zemji gi imenuva spored nivnoto vistinsko (ustavno) ime, odnosno onaka kako samite se imenuvaat. Kaùvaj}i go ova, narodski re~eno, g. Biqali otkriva topla voda, bidej}i retko koj ne znae deka Hrvatska naj~esto se imenuva kako Croatia, kako {to i Suomi naj~esto se imenuva kako Finska. Spored toa, g. Biqali soop{tuva op{ti mesta, sekomu poznati i nikomu sporni. Pritoa, naveduva kako vistinskoto ime na Republika Albanija e Republika e Shqiperise. “Otkrivaj}i“ go seto prethodno, toj

zaklu~uva: “Nekoj celo vreme saka da nè ubedi deka ako bi falela i edna bukva od na{eto ustavno ime, }e sme go zagubile identitetot i deka sega treba da vnimavame za{to sme navlezeni vo najfragilnata faza na opstanokot na kolektivniot identitet“. Pritoa, toj nekoj koj tolku insistiral vrz ustavnoto ime “... ne e svesen deka dràvata ja vodi vo ambis i izolacija“. Toj nekoj, ne bil koj bilo. Toj nekoj bil tokmu premierot Nikola Gruevski. “Nema dilema, prodolùva ovoj analiti~ar, deka vakviot patriotizam e laèn, no nikako da sfatam kako ne e svesen na{iot premier i lu|eto okolu nego deka dràvata ja vodi vo ambis i izola-cija“. Ne navleguvaj}i vo site implikacii na negovite stavovi, sepak na g. Biqali mu pos- tavuvam ~etiri pra{awa. Prvo, dali pravi razlika deka edno e kako nekoj nè imenuva, a sosema drugo kako nekoj ni nametnuva da se imenuvame? Vtoro, ako e voobi~aena i nenavredliva rabota kako nekoj nekogo imenuva, dali nemu }e mu bide seedno nekoj da go imenuva kako [iptar, a Republika Albanija kako [iptarija i dali bi sakal na Republika Kosovo da ì se nametne imeto Biv{a Srpska Republika Kosovo ili Ju`na Republika Srbija? Ako ne mu e seedno, toga{ neka dozvoli i drugite da imaat pravo na svoe dostoinstvo i na svoja sloboda vo izborot. Treto, dali moè da kaè koj ì sozdava pogolemo zlo na Makedonija i na nejzinata demokratija: onie koi so oru`je i paleì vo 2001 g. dojdoa na vlast ili onie koi samo sakaat da se imenuvaat onaka kako {to vekovno se imenuvale. Dali g. Biqali saka da kaè koj pove}e ì popre~uva na Republika Makedonija da vleze vo NATO i EU: onie koi ne sakaat po sekoja cena da go smenat svoeto ime, makar cenata bile EU i NATO, ili onie koi denes so avtomatsko oru`je i ra~ni topovski frla~i diveat niz albanskite sela i vrz albanskoto naselenie? Dali, moèbi, mo}ta na zborot e popogubna od mo}ta na java{lakot, oru`jeto i ubistvata? êtvrto, dali g. Biqali koga bilo, ili kade bilo, jasno go dignal svojot glas vo prilog na makedonskoto ime i dali nekoga{ se ogradil od jazikot na nasilieto i oru`jeto so koi se sluàt del od albanskite lideri. Ili, pred nekoi raboti mora da (se) mol~i, a pred drugi na cel glas da (se) vika? Ako e taka, toga{ dali toa mu dolikuva na eden intelektualec, kakov {to se smeta g. Mersel Biqali? F

Ekonomija INTERVJU

MAJA STEVKOVA [TERIEVA, GLAVEN FINANSOV DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA

Potrebni se pove}e fiskalni merki za sopirawe na inflacijata Visokata inflacija ne moè da se re{i so vodewe samo edna politika, odnosno samo so merki na monetarnata vlast. Nedostasuvaat merki na fiskalnata politika Forum: Nekoi banki najavija povisoki kamati od sledniot mesec. Koi se pri~inite za vakvata odluka i koi se va{ite planovi vo taa nasoka? Stevkova [terieva: Denovive Narodnata banka na Makedonija (NBM) po tret pat gi zgolemi kamatnite stapki na blagajni~kite zapisi za da ja ublaì inflacijata. Po prvite dve vakvi intervencii na NBM, Komercijalna banka ne gi zgolemi kamatnite stapki. Gi zgolemivme kamatnite stapki na depozitite, no ne i na kreditite. Ovie merki gi prezemavme od pri~ina {to koga imate kakvo bilo zgolemuvawe na kamatnite stapki na blagajni~kite ili dràvnite zapisi, toa e signal deka ima zgolemuvawe na prinosite, po {to sledi pritisok na depozitite na bankite, pri {to prakti~no izdava~ite na ovie zapisi se javuvaat kako konkurencija na bankite na stranata na depozitite. Intervenciite {to gi napravivme bea na na{ tro{ok. Zna~i, gi zgolemivme kamatnite rashodi so {to nemame zgolemuvawe na kamatnite prihodi, a so toa gubime del od neto kamatnite prihodi na bankata. No, po tretata intervencija na NBM }e morame da intervenirame i na stranata na aktivata, {to }e zna~i zgolemuvawe na kamatnite stapki na kreditite. Ne sakame da ja naru{ime konkurentnosta na na{ata 26

banka, nitu da ja naru{ime plate`nata sposobnost na na{ite klienti za regulirawe na nivnite obvrski za otplata na kreditot, pa zatoa se pravi posebna analiza kolku da se zgolemat kamatnite stapki. So cel da se za{titi vrednosta na depozitite na na{ite deponenti od inflacijata, povtorno }e izvr{ime zgolemuvawe na kamatnite stapki na depozitite. Kolkavo }e bide zgolemuvaweto? Pome|u 0,25 i 1 procent. So ogled deka bankata nudi pogolem broj proizvodi, }e se pristapi i kon analiza na efektite po oddelni vidovi proizvodi i mo`nostite za zgolemuvawe na kamatnite stapki kaj oddelnite vidovi, kaj koi i po kolku procentni poeni po proizvod. Ilustrativno, mo`e kaj nekoi krediti da se izvr{i zgolemuvawe za 0,25 procentni poeni, a kaj nekoi 0,5 procentni poeni, vo zavisnost od vidot na kreditot. Kolku bankite se vinovni za momentnata visoka inflacija? Duri i guvernerot ve obvini deka ste preterale so povolnite uslovi za kreditirawe taka {to izleze deka gi "hipnotizirate" gra|anite sĂ¨ pove}e da rabotat so "la`ni pari". Uslovite pod koi Komercijalna banka

FOTO: MILAN STREZOVSKI

Apsolutno e neto~no deka na bankite im odgovara povisoka inflacija. Nam ni odgovara inflacija koja e kontrolirana i koja generira rast. Toa sekako ne e inflacija koja }e pridonese da imame negativni realni kamatni stapki

nudi krediti ne se zna~itelno izmeneti, vo smisla na razlabavuvawe na uslovite za odobruvawe krediti. Ima minimalni intervencii, no se u{te barame ispolnuvawe odredeni uslovi od na{ite potencijalni klienti. Iako Komercijalna banka vo izminatata godina ostvari soliden rast vo kreditiraweto na naselenieto, go istaknuvam naselenieto bidej}i na negovoto kreditirawe najmnogu se potencira, dinamikata na rast e pomala od onaa so koja raste bankarskiot sistem. Spored toa, nie kako banka ne mo`eme da se najdeme vo grupata banki koi pridonele za rast na inflacijata. Bankite imaat zgolemeno kreditirawe ne samo sega, tuku i vo prethodnite nekolku godini. Za `al, sega ima poklopuvawe na nekolku elementi koi vlijaat na inflacijata i toa e negativniot trend na globalno zgolemuvawe na cenite na hranata i energensite, postoe~kiot visok rast na kreditiraweto, a seto toa kombinirano so odredeni merki na fiskalnata vlast, kako {to se zgolemu16 maj 2008

RAZGOVARAL: PETRE DIMITROV

vaweto na platite na administracijata, penziite i drugi buxetski rashodi. Ne sakam da kaàm deka merkite na fiskalnata ili monetarnata vlast se lo{i; tie samo nesre}no se najdoa vo situacijata {to ja imame. Isto taka, moè da se kaè deka sĂ¨ u{te e rano da se vidi kakov efekt }e dadat momentnite merki za namaluvaweto na inflacijata, kako i dali }e bidat primeneti i drugi merki tipi~ni za takvi situacii. Kako i da e, pobaruva~ka za krediti sekoga{ }e ima, osobeno {to vo Makedonija cenata na parite, odnosno kamatnata stapka ne e faktor koj ima zna~itelno vlijanie dali finansiski deficitnite subjekti }e se zadolùvaat. Kolku drì tezata deka na bankite im odgovara visokata inflacija so koja se {pekulira denovive? Apsolutno e neto~no. Da kaème deka bankite preku povisoki kamatni stapki se za{tituvaat od rizik, }e zgolemat na stranata na pasivata, no i na stranata na aktivata, i so toa }e go eliminiraat kamatniot rizik. No, {to pravime so akcionerskiot kapital? Inflacijata }e go podjade, dokolku taa raste, a ne sum najubedena deka pri dvocifrena inflacija moè lesno da se ostvari takov povrat da se kompenziraat negativnite efekti od inflacijata. Zna~i, koja e korista na bankata da pottiknuva inflacija? Nam ni odgovara inflacija koja e kontrolirana i koja generira rast, a ne inflacija koja }e pridonese da imame negativni realni kamatni stapki i postojano da se brkame so zgolemuvawa na kamatnite stapki. Kako gi ocenuvate momentnite vladini merki za smiruvawe na visokata inflacija? Visokata inflacija ne moè da se re{i so vodewe samo edna politika, odnosno samo so merki na monetarnata vlast. Nedostasuvaat merki na fiskalnata politika. Kolku momentnata inflacija e rezultat na visokoto u~estvo na razvojnite proekti vo na{iot najgolem buxet do sega? Te{ko e da se iskombinira buxetirawe razvojni proekti vo uslovite koi preovladuvaat vo momentov. Ova go istaknuvam vo smisla deka e te{ko da se vodi razvojna politika na mala otvorena ekonomija vrz koja vlijaat svetskite trendovi i taa e relativno neza{titena, a sĂ¨ stanuva u{te pote{ko koga imame situacija kako momentnata. Toa e vlijanie na eksternite faktori: porast na cenata na energensite, rast na kreditiraweto i zgolemena buxetska potro{uva~ka. Zna~i, ne moème da zboruvame za eden faktor koj proizveduva vakva inflacija.

16 maj 2008

Koga nekoj stranski kolega bi ve pra{al dali da investira vo bankarskiot sektor vo Makedonija, {to bi mu odgovorile? Ako stranec dojde da kupuva banka, toga{ moè da mu kaàm deka do{ol vo najreguliraniot sektor vo dràvata. Se gleda deka centralnata banka se griì za sigurnosta i stabilnosta na bankarskiot sistem i saka da gi otvori pati{tata za investitorite. Od aspekt na rizicite, tie se relativno mali sporedeni so koj bilo drug sektor, taka {to ovde moè da se kaè deka na investitorite im e prili~no sigurna investicijata. Od aspekt na dvièweto na cenite na bankite so ~ii akcii se trguva na Berzata, mora da se ima predvid deka na{iot pazar na kapital e plitok, taka {to moàt da se javat izvesni cenovni fluktuacii, no bidej}i bankite se stabilni, ne stanuva zbor za golemi cenovni fluktuacii, pri {to moè da se postigne dobra razmena na relacija rizik-profit. Ova go velam i poradi toa {to vo pogled na profitot isto taka se nudi stabilnost i kontinuiran rast. Pogolemiot broj firmi vo zemjava kontinuirano se àlat na procedurite za izdavawe na krediti i velat deka bankite ne se raspoloèni da izlezat vo presret na realizacija na nivnite biznis-planovi. Osobeno mi e neprijatno koga }e slu{nam vakvi poplaki, posebno {to se somnevam deka nekoi od biznismenite koi davaat vakvi pau{alni izjavi, nekoga{ pobarale kredit vo stranstvo za da moàt da vidat {to sĂ¨ tamu se bara za odobruvawe na kredit za nekoj proekt. Ne velam deka i nie, bankite, ponekoga{ ne treba da bideme poagilni vo pogled na nivnite barawa i na{ite proceduri. Dostapnosta na kreditite go otvora i pra{aweto na site institucii koi direktno ili indirektno se vklu~uvaat vo ovie proceduri. Postojat golem broj otvoreni pra{awa za ~ie odgovarawe i obezbeduvawe na dokumentacijata se vklu~eni razli~ni drugi institucii, sudovi, katastar i sli~no, ~ie, pak, rabotewe e pod vlijanie na sekojdnevni izmeni vo zakonskata i podzakonskata regulativa. Ne treba da se potceni kvalitetot na raboteweto na ovie institucii, no vo mnogu situacii nepotrebno e ote`nata celata procedura, a krajniot vinovnik se bara vo bankite. Dokolku lesnoumno i na sekoj neproveren i nepotvrden dokument odobruvame krediti, se somnevam deka mnogu bi bile sre}ni deponentite, centralnata banka i akcionerite. Poslednive dve godini e aktuelna informacijata za proda`ba na Komercijalna banka. [pekulaciite za ovaa informacija se dvièa od toa deka ban-

kata sama si gi pu{ta informaciite za da ja zgolemi vrednosta na akciite, do neprijatelski prezemawa od stranski investiciski fondovi. Pred dve godini, po inicijativa na grupa akcioneri, do menaxmentot na bankata be{e dostaveno barawe za otpo~nuvawe procedura za ispituvawe na mo`nostite za nao|awe strate{ki investitor. Akcionerite se zdruìja so akcionerski dogovor, se formira{e paket od 51% od akcionerskiot kapital, od doma{ni i stranski akcioneri (vo toj moment dominiraa doma{nite akcioneri), po {to be{e angaìrana stranska konsultantska ku}a za vodewe na proektot. Se po~na so procesot so site ni{ani na me|unaroden zatvoren tender. Akcionerite imaa odredeni uslovi vo pogled na investitorot, {to pred sĂ¨ se odnesuva{e na toa strate{kiot investitor da bide brend-banka, kako i da nema zna~itelno otstapuvawe na ponudenata cena od pazarnata cena na bankata. Ne be{e dostavena prifatliva ponuda i procesot se prekina. Celiot proces be{e transparenten, ne samo poradi obvrskata za izvestuvawe kako banka koja kotira na Makedonskata berza, tuku i poradi na{ata politika na otvorenost kon javnosta. Potoa nastapi zati{je po koe akcionerite raspolagaa so svoite akcii spored sopstvenoto sogleduvawe i potrebi, taka {to nastanaa izvesni promeni vo akcionerskata struktura na bankata. Minatata godina akcionerite {to ostanaa povtorno predloìja proda`ba, no ovoj vtor obid ne uspea bidej}i ne se formira{e akcionerski paket za proda`ba. Vo momentot na formirawe na paketot ima{e golemo u~estvo na stranski investiciski fondovi koi ne bea vo mo`nost da go potpi{at dogovorot, po {to procesot povtorno be{e zapren. Vo momentot u~estvoto na stranskiot kapital vo bankata se dviì okolu 58%. Mo`na li e proda`ba na bankata so vakvata akcionerska struktura? Samo preku otvoren javen povik, so ogled na toa {to za ostvaruvawe nekoj drug model treba da se zdruùvaat ovie razli~ni stranski investitori. Vo momentov, za mene, li~no, e malku neverojatno ovie razli~ni stranski fondovi da uspeat da se dogovorat za pravewe akcionerski paket. Poteknuvaat od razli~ni zemji, a na{ite informacii zboruvaat deka tie ne se povrzani subjekti i imaat razli~ni o~ekuvawa. Akcionerite vo periodov ne projavile èlba za proda`ba na bankata, no ni{to ne se isklu~uva bidej}i sekoj akcioner moè slobodno da raspolaga so svojata sopstvenost, a vo krajna linija nie nitu imame zakonska obvrska, nitu bankata ima potreba da gi sledi aktivnostite na akcionerite. F

Ekonomija

Biznis RAZGOVOR

RAZGOVARAL: PETRE DIMITROV

PREDRAG CVETKOVI], DIREKTOR NA IMB BITOLA

FOTO: MILAN STREZOVSKI

Subvenciite }e ja zgolemat cenata na hranata ]e gledame da bideme konkurentni so cenata na mlekoto. Ako doma u{te ja zgolemime cenata, }e bideme izedeni od konkurencijata od nadvor Vo momentov subvenciite za zemjodelstvoto nema da se odrazat na poka~uvaweto na cenata na zemjodelskite proizvodi, no ponatamu - da, }e vlijaat vo toj pravec

Forum: [est meseci IMB Bitola (Bitolska mlekarnica) ima nov sopstvenik, kompanijata Danube foods. Kako vrabotenite gi prifatija novite standardi? Kako sega izgleda strukturata na menaxmentot? Cvetkovi}: Na{eto rabotewe vo Makedonija pred sĂ¨ se bazira na lokalnite resursi. Centrala na Danube foods na Balkanot e vo Belgrad, a glavnata e vo London i Roterdam. Momentno menaxerskiot tim na mlekarnicata e sostaven pred sĂ¨ od mladi lu|e koi i porano rabotea ovde, {to e u{te eden dokaz deka vo zemjata ima kvalitetni kadri koi profesionalno mo`e da si gi izvr{at zada~ite. Ubedeni sme deka lokalnite menaxeri mnogu podobro mo`e da gi vodat rabotite. Site ja imaat pominato obukata, kako i testirawata {to proizleguvaat od korporativnite standardi na Danube foods. Taka funkcioniraat site kompanii vo regionot kade {to e vlezen Danube foods. Vo delot na rabotnicite, normalno e da ima otpor od promeni, no se iznenadivme pozitivno kolku rabotnicite brgu se naviknaa na novite pravila na rabotewe. Otporot e ve}e nadminata rabota.

ite proizvodi gi izvezuvate i vo Grcija. Imate li nekakvi problemi vo toj del poradi aktuelnata politi~ka sostojba so Grcija? Na{ata mlekarnica izvezuva vo Grcija dolgotrajno mleko. Moram da ka`am deka site gi po~uvstvuvaa ovie abnormalni raboti {to se slu~uvaat so politikata, i od ednata i od drugata strana. Nie kako kompanija koja se bazira na internacionalni relacii, bez vlijanie na centralata od London, tuku kako rezultat na na{iot menaxment i rakovodstvoto na na{iot gr~ki partner, po eden mesec zastoj (vo periodot pred samitot na NATO) uspeavme da gi vratime vo normala biznis-odnosite. Toj zastoj be{e dogovorena rabota, od prosta pri~ina ni ednite, ni drugite da nemaat nekoi odredeni, eventualni {teti. Pred nekolku dena za toj pazar dogovorivme nova zdelka (re~isi ja dupliravme koli~inata) i zaedno so gr~kiot partner konstatiravme deka biznis-planot za ovoj pazar }e bide realiziran kako {to i be{e planirano. Nemame nikakvi {teti, nitu pak nekakvi opstrukcii. Mlekoto dobro se prodava.

Va`ite za izvozno orientirana kompanija. Osven vo zemjite od porane{na Jugoslavija, regionov i SAD, del od svo-

Vie ste edna od retkite makedonski kompanii koi izvezuvaat vo SAD. [to treba da se napravi za da se stigne na

16 maj 2008

toj pazar? Bitolska mlekarnica e edinstvenata mlekarnica od Makedonija koja e registrirana za izvoz na amerikanskiot pazar. Minatata godina za prv pat po~navme da izvezuvame sirewe (napraveno po italijanski recept) na ovoj pazar. Trgovcite od ovoj pazar ne se optovaruvaat so regulativata {to e zadol`itelna za evropskiot pazar, tuku akcentot se stava na kvalitetot, profesionalnosta i na amerikanskite standardi. Vo SAD rabotime so Almiko kompani, italijansko-amerikanska kompanija. Za toj pazar ne igravme na kartata kontakti so makedonski iselenici bidej}i procenivme deka toa bi bilo pogre{en ~ekor i na{iot proizvod ne bi go dobil zaslu`eniot tretman. Biznisot ne e nostalgija. Na{ite tamo{ni partneri najdoa dobra manifaktura vo na{ata fabrika, a nie, pak, dobra matematika. Svetot vo momentov e soo~en so globalna kriza so visokite ceni na hranata. Edna od prvite raboti vo zemjava koja dobi nova cena be{e mlekoto. Kakvi se prognozite za periodot {to sledi? ]e raste li u{te negovata cena? ]e gledame da bideme konkurentni so cenata na mlekoto, konkretno na makedonskiot pazar. Ako doma ja zgolemime

Ekonomija

u{te cenata, }e bideme izedeni od konkurencijata od nadvor. Na pazarot ve}e se prisutni poevtini mleka proizvedeni vo regionov. Kako gledate na naporite na porane{nata vlada za dogovarawe na cenite na odredeni proizvodi za da se amortizira visokiot trend na rast na cenite na proizvodite nameneti za ishrana? Toa e netipi~en pristap za edna razviena pazarna ekonomija. Bitolska mlekarnica direktno be{e vklu~ena vo tie pregovori. Na tie sostanoci se trudev da im objasnam na vladinite pretstavnici deka ako na{eto rabotewe ne e rentabilno, nie }e morame da ja zatvorime fabrikata. Toa nikoj ne bi go sakal. Bez rabota nema da ostanat samo na{ite 180 rabotnici, tuku i iljadnici nadvore{ni rabotnici (pred sĂ¨, farmeri) koi rabotat so nas. Nie gubime od vakvi merki, no sepak odlu~ivme da imame sluh za momentnata situacija. No, samo za kratok period. Ne mo`e da bide ni{to od ne{to {to se pravi na sila. Nie imame edni od najvisokite plati vo prehranbenata industrija vo Makedonija. Ne samo {to sakam tie plati da bidat na toa nivo, tuku tie i da bidat zgolemeni vo periodot {to sledi. Zatoa, smetam deka site strani treba da bidat zadovolni. Normalno e na prvo mesto da mi e standardot na moite rabotnici, kako i rentabilnoto rabotewe na mojata kompanija. Op{tite konstatacii koi poslednava godina mo`at da se ~ujat se deka make-

16 maj 2008

donskata mle~na industrija kone~no gi dobila svoite pet minuti. Imate li zdrava konkurencija? Da, definitivno. Ni{to ne e ve}e isto vo mle~nata industrija. Vo nekolku kompanii od ovoj sektor se po~uvstvuva toj modus na zdrava konkurencija. I na{ata kompanija ja razmrda konkurencijata so voveduvaweto novi standardi vo raboteweto. Farmerite kone~no se zadovolni, no ne vloìja nekoi posebni napori da go podignat kvalitetot na mlekoto {to go proizveduvaat. Moè li povtorno da ni se slu~at situacii farmerite vo znak na protest za neotkupuvawe na nivnoto mleko da po~nat da go isturaat na ulica? Nau~ija li deka bez problem se otkupuva samo kvalitetnoto mleko? Ima odredeno koli~estvo ekstra kvalitetno mleko {to gi zadovoluva uslovite od pravilnikot donesen minatata godina. Konkretno vo IMB moème da se pofalime deka okolu 60 procenti od mlekoto {to go otkupuvame vleguva vo taa klasa. Polo{ite klasi (gi ima ~etiri kategorii po kvalitet) se trudime da gi eliminirame, ne kako kvantitet, tuku da vlijaeme na farmerite da go namalat brojot na bakteriite {to go stavaat mlekoto vo odredena klasa. Dosega{nite iskustva so farmerite vo pogled na kvalitetot na mlekoto se razli~ni. Polovina od niv razbiraat {to treba da pravat, drugata polovina ne. Vo vrska so otkupot na mlekoto moàm da kaàm deka, barem {to se odnesuva do na{ata mlekarnica, garantiram deka mlekoto }e bide otkupeno do kapka,

no ako e kvalitetno. Eden od glavnite aduti na re~isi site politi~ki partii vo ova predizborno vreme e zemjodelstvoto. Nivnite pretstavnici velat deka tamu }e le`at parite vo slednite godini. Kolku e isplatlivo denes da se zanimavate so odgleduvawe kravi, na primer? Denovive slu{navme i poraka: ako imate 30, kupete u{te 30 kravi. Za vodewe vakov biznis se potrebni uslovi. Pred sĂ¨ e potrebno zemji{te, potoa prostorii za odgleduvawe na kravite, mehanizacija i mnogu drugi raboti. Gledaj}i gi momentnite sostojbi na teren, vo pogled na ovie uslovi jas bi pora~al: ako imate 3 kravi, ne kupuvajte pove}e ako nemate kade da gi ~uvate i ako nemate zemji{te. Ako nekoj saka da ima 60 kravi, prvo neka obrne vnimanie na ovie raboti. Generalno ne e sporno deka osobeno denes, koga zboruvame za globalna kriza so hrana, strate{ki biznisot so proizvodstvo na hrana ili so zemjodelstvoto }e bide mnogu isplatliv. No, povtoruvam, za da imate profit od odreden biznis, treba ispolnuvawe odredeni uslovi i standardi. Kolku subvenciite {to gi dobivaat i }e gi dobivaat zemjodelcite }e vlijaat na poka~uvawe na cenata na nivnite proizvodi? Vo momentov tie nema da se odrazat na poka~uvaweto na cenata na zemjodelskite proizvodi, no ponatamu - da, }e vlijaat vo toj pravec. F

Ekonomija

Berza

MINATATA NEDELA

Vo znakot na Komercijalna banka

inatata trgovska nedela, prva vo ovoj mesec, po~na i zavr{i siroma{no. Vo ponedelnikot MBI-10 zatvori na vrednost od 5.866 poeni i ostvari dneven porast vo odnos na posledniot trgovski den od 0,15%, a vo petokot zatvori na 5.824,36 poeni i dneven porast od 0,36%. Vkupniot ponedelni~ki promet iznesuva{e samo 12,9 milioni denari, a na posledniot den dnevniot promet be{e 17,2 milioni denari. Ne{to podobar promet se realizira{e vo drugite denovi na nedelata, no suma sumarum vkupniot promet na Makedonskata berza minatata nedela dostigna 132,57 milioni denari, {to e pomalku za 28,9% vo odnos na poslednata aprilska nedela, koga prometot dostigna 186,66 milioni denari. Iako minatata nedela prometot na Oficijalniot pazar be{e pogolem za 3% vo odnos na prethodnata, sepak sumata od 83 milioni denari e zagriùva~ka. Dotolku pove}e {to se namaleni i sumite na prometot vo klasi~noto trguvawe so akcii na Oficijalniot pazar. Ovoj najvaèn parametar za ocenka na realnata sostojba na pazarot ponedelni~ki iznesuva{e 8,5 milioni denari, {to pokaùva celosno opa|awe na intenzitetot na trguvawe na ovoj pazar, a vo petokot prometot vo klasi~noto trguvawe so akcii iznesuva{e 13,7 milioni denari. Na Redovniot pazar ima{e razmrduvawe vo odnos na prethodnata nedela i porast na prome-

tot za 150 procentni poeni, taka {to vkupniot promet od 3,4 milioni denari vo poslednata aprilska nedela, vo izminatata se iska~i na 8,74 milioni denari. No, sekako ovaa suma e sè u{te daleku od ona {to pretstavuva razdvi`uvawe na ovoj pazar i dobar promet. Gledano spored strukturata, i ovaa nedela najgolemiot del od trguvawata - 62,65%, se realiziraa na Oficijalniot pazar. Na

redovniot pazar otpa|aat 6,60% dodeka 30,75 % se realizirani so sklu~eni blok-transakcii, kade {to se realizira{e promet od 40,76 milioni denari. Imaj}i gi predvid statisti~kite sumi za prometot na oddelnite pazari na Berzata, vpe~atokot e porazitelen, a op{tata slika za berzanskata nedela mo`e da se definira kako anemi~na, sterilna, zdodevna. Minatata nedela vkupno se realiziraa 679 transakcii, od koi 491 na Oficijalniot i 188 na Redovniot pazar. Me|u trite najtrguvani akcii, minatata nedela primatot go ima{e Komercijalna

FORUM PROGNOZIRA Gledano spored hrabriot nastap i procenkite na stranskite igra~i, generalno nema prostor za panika na makedonskiot pazar na kapital. Politi~kite i lo{ite svetski trendovi na pazarite na kapital se prelevaat i vlijaat i na doma{nite trguva~i. Zna~i, tezata deka pazarot e potcenet, koja Forum vo nekolku navrati ja potencira{e, dr`i. A toa go potvrduvaat i najgolem broj kotirani kompanii koi generiraat podobri performansi od raboteweto i povisoki dobivki vo sporedba so prviot kvartal lani. Ostanuva faktot {to ponuduva~ite se pla{at poradi toa {to nema pobaruva~ka, a pak malite akcioneri ili investitori se pla{at da kupuvaat poradi toa {to gi sledat ~ekorite na krupnite investitori koi vo momentov kalkuliraat so trpenieto na akcionerite. Vo sekoj slu~aj, vleguvaweto na nova brokerska ku}a so stranski kapital vleva nade` deka rabotite pove}e od sigurno ne samo {to }e se dinamiziraat, tuku naskoro mo`e da se o~ekuva i nov eufori~en bran.

16 maj 2008

NOVA BROKERSKA KU]A Nasproti stagnacijata na Berzata, edinstvena nade` i optimizam deka sepak ima potencijal na makedonskiot pazar dava noviot igra~, brokerskata ku}a na saraevskata brokerska kompanija Eurohaus. Taa otvori svoja firma-}erka vo Makedonija. Izvr{niot direktor na Eurohaus vo Makedonija, Sa{o Drakulovski, veli deka iako vo Makedonija ima golem broj brokerski ku}i, tuka sè u{te ima potencijal za razvoj na ovoj pazar bidej}i vrednosta na kompaniite sé u{te e potceneta. "Vo momentot ima stagnacija na pazarot taka {to moè da kaème deka cenite se 50% podolu od pred pet do {est meseci, {to e interesen moment za novite investitori koi Eurohaus }e gi donese od Avstrija, Germanija i drugi evropski zemji. Na{ata cel e da doneseme novi sveì brendovi koi se relativno golemi za na{iot pazar. Golemite stranski bankarski brendovi sé u{te ne se vlezeni", veli toj.

BERZATA VO APRIL Minatiot mesec be{e realiziran vkupen promet od 1.122.998.859 denari, {to pretstavuva porast vo odnos na mart za 8,02%. Toa se dolì pred sé na zgolemuvaweto na prometot so obvrznici za 25,69%, kako i na pozitivnata promena na blok-transakciite za 2.774 %, kako i kaj javnite berzanski aukcii za 242,85%, za smetka na klasi~noto trguvawe kade {to e zabeleàn pad od 24,37%. Kaj prose~niot dneven promet e zabeleàno namaluvawe od 24,37%, a kaj prose~niot dneven broj transakcii od 14,05%. MBI-10 na mese~na osnova beleì pad za 13,30%, a pribli`no tolku opa|a i MBID - 13,83%. Vo odnos na strukturata najgolemiot del od transakciite 59,31% se realizirani na Oficijalniot pazar, 26,67% otpa|aat na blok-transakciite, 8,86% na Redovniot pazar i 5,16% na javnite berzanski aukcii. Najgolemo u~estvo vo vkupniot promet na Oficijalniot pazar vo april ostvarija Alkaloid so 23,35%, Stopanska banka Bitola so 19,7% i Makpetrol so 10,64%. Najgolem porast na cenata od 16,67% zabeleà akcijata na @ito Luks - Skopje. Najgolemo opa|awe ima kaj akcijata na Fer{ped od 26,56%.

banka so promet od 318.602 evra, so prose~na nedelna cena od 5.885 denari i 3.309 istrguvani akcii. Vo ovaa grupa najtrguvani pozabele`itelen promet realiziraa i Alkaloid so 167.147 evra i Makpetrol so 146.479 evra. Najgolem porast na poslednata vo odnos na po~etnata cena vo prvata nedela na maj realizira{e akcijata na Hoteli Metropol, koja porasna za 34,55%. Od 660 denari vo ponedelnikot, akcijata be{e 888 denari vo petokot. Najgolem pad registriraa akciite na Rade Kon~ar od minus 11,1%. F 33

Svet Rusija

Transfer na mo}ta od Kremq vo Beliot dom Osumte godini liderstvo na porane{niot ruski pretsedatel Vladimir Putin ja vratija simbolikata na vladeja~kite eliti od vremeto na Sovetskiot Sojuz i Imperatorska Rusija PI{UVA: BORIS KAM^EV (OD SANKT PETERBURG)

iot formalen kvalitet na toa vra}awe go donese golemiot praznik Denot na pobedata, koga Rusija ja pokaà svojata voena mo} so tenkovi, raketni nosa~i, a neboto nad Crveniot plo{tad go rasporija supersoni~nite lovci i bombarderite, za prv pat po raspadot na SSSR. Simboli~kata kulminacija na toa paradno i istovremeno imperatorsko ceremonijalno pretstavuvawe na dràvata se slu~i dva dena prethodno, na inauguracijata na izbraniot pretsedatel Dmitrij Medvedev, koja be{e efikasno pokriena od wusmejkerite vo Kremq. Nesigurnoto i re~isi desetminutno ~ekorewe na Medvedev po crveniot tepih, niz ogromnite hodnici i predvorja koi vodat do rasko{nata Gregorijanska sala vo Kremq, kade {to toj be{e pre~ekan od pretsedatelot Putin i od odbranite pripadnici na dràvnata i biznis-elita, celiot toj izlog na mo}, tradicija i pompa, go pokaàa sebesvojstveniot konzervativizam niz koj e protkaena istorijata na ruskata dràvna vlast i nejzinata podlo`nost na avtokratija. Spored Ri~ard Pajps, poznat amerikanski istori~ar i ekspert za ruska istoriografija, razlikata pome|u amerikanskiot i ruskiot konzervativizam, vo zavisnost od toa {to saka da "konzervira" politi~kata kultura na odredena zemja, e vo toa {to vo SAD toa zna~i pomalku vlast, dodeka vo Rusija - pove}e. PROMENI BEZ PROMENI Promenite koi sekoga{ sleduvaat po predavaweto na vlasta od eden vladetel na drug, vo ruskata istorija i ne zna~ele vistinski promeni. Toa seko-

16 maj 2008

ja zavr{i svojata misija Rusija da ja ispravi, kleknata na kolena po padot na moralnite vrednosti, vojnite i ekonomskata katastrofa vo devedesettite godini na minatiot vek. "Rusija pove}e ne e zemja so koja nekoi zapadni dràvi pred desetina godini razgovaraa od pozicija na sila", e triumfalniot zaklu~ok na dràvnite mediumi po isklu~itelniot grafi~ki prikaz na Putinovite uspesi vo izminatite osum godini: od beskompromisnosta protiv ~e~enskite separatisti, nivnoto uni{tuvawe i gaseweto na razgorenata vojna koga toj ja prezede vlasta vo 2000 g., pa sĂ¨ do poslednoto obra}awe pred parlamentarcite vo svojstvo na nov premier, koga pora~a deka "vo slednite godini Rusija treba da zastane me|u zemjite-lideri spored klu~nite pokazateli za kvalitet na ìvotot na gra|anite". A tie pokazateli se mnogu vpe~atlivi i za izminatite godini: po tempoto na ekonomski rast, Rusija denes e me|u svetskite lideri. Vo poslednite osum godini li~nite dohodi porasnale za re~isi devetpati, a penziite se zgolemile sedumkratno. Buxetot e vo golem suficit - deviznite rezervi porasnale za 40 pati, od 12 na 530 milijardi dolari. MO]NI VICEPREMIERI

ga{ se slu~uvalo pri vonredni okolnosti ili dramati~ni revolucii, kako, na primer, po smrtta na golemiot diktator i osloboditel Josif V. Stalin, ili po doa|aweto na liberalniot komunisti~ki lider Mihail Gorba~ov, koga zavr{i bre`nevskata doba na zastojot i dvaesetgodi{nata vlast na gerijatrijata. Takvi "promeni {to ne donesoa promeni" se slu~ija i vo izminative meseci. Inauguracijata na Medvedev, tretiot ruski pretsedatel, be{e dolgo o~ekuvan istoriski momentum za Rusija, koga predavaweto na vlasta se slu~i bez vonredni okolnosti ili radikalni revolucii - kako {to be{e, na primer, golemata Oktomvriska revolucija od 1917 g. {to ne ja promeni samo Rusija, tuku i celiot svet (sli~no be{e i scenarioto okolu raspadot na Sovetskiot Sojuz pred dvaesetina godini). Putin e ~uden produkt na toj raspad {to, spored mnogumina eksperti, zavr{uva sega koga toj ja predava pretsedatelskata vlast (no ne i mo}ta) i otkako

Putin e seruski nacionalen lider, i kako novoizbran premier, spored mnogumina poznava~i, o~igledno e deka centarot na mo}ta go prefrla od Kremq vo Beliot dom, na bregot na rekata Moskva, kade {to e sedi{teto na ruskata vlada u{te od 1993 g. Zasiluvaj}i go svojot aparat so pove}e, sega duri sedum vicepremieri, toj si pravi odredena prednost vo odnos na Medvedev, koj vo izminatiot period iako be{e izbran ruski pretsedatel, nema{e (ili ne mu be{e dadena) mo`nost nezavisno da sostavi svoja administracija. Tradicionalno, vicepremierite igraat uloga na stratezi vo ruskata vlada, nadgleduvaj}i gi oddelnite sektori vo ekonomijata na zemjata, dodeka "obi~nite" ministri se samo tehni~ki figuri koi gi izvr{uvaat odlukite na stratezite od Kremq. Viktor Zubkov, porane{en premier i pretstavnik na silovikite, sega e nazna~en za prv vicepremier, dodeka liberalot Igor [uvalov, porane{en zamenik-{ef na pretsedatelskata administracija, e drugiot prv vicepremier. Mo}niot Igor Se~in od pretsedatelskata administracija i pretsedatel na bordot na direktori na Rosweft e nazna~en za vicepremier odgovoren za supervizija na industriskata politika. "Unazaduvawe" dobi samo Igor Ivanov, koj od prv vicepremier e simnat na obi~en vicepremier. Poznato e deka Ivanov, Se~in, Zubkov i [uvalov se li~ni prijateli na Putin. F

Kolumna Xejson MIKO

OD STRANA

Benxamin Franklin, osnovopolo`nik na Soedinetite Dr`avi, poznat po negoviot um i mudrost, edna{ izjavil: "Po zborovite se gleda pametot na eden ~ovek, a po delata - nivnoto zna~ewe"

d mnogu rana vozrast nè u~at deka delata, navistina, zboruvaat pove}e od zborovite. I zatoa e tolku ~udno {to na{ite gr~ki prijateli postojano zboruvaat za "dobri me|usosedski odnosi", a sepak nivnite dela gi izdavaat, pokaùvaj}i ni edna mnogu porazli~na strana na nivnite nameri. Vo Soedinetite Dràvi, vo tekot na 33 godini, Javnata radiodifuzna stanica (PBS) emituva{e televiziska programa nare~ena Sosedstvoto na Mister Roxers, ~ij voditel be{e eden ~ovek po ime Fred Roxers. Toa be{e detska programa {to se emituva{e od 1968 sè do 2001 g., so {to stana najdolgo emituvanata programa na PBS. Fred Roxers ja koriste{e ovaa emisija da gi podu~uva decata vo razni ne{ta, od dobri maniri i pristojnost, do kulturno odnesuvawe kon drugite lu|e, sekojpat odbiraj}i tema koja be{e zanimliva za decata. No, negovata naslovna numera, koja ja pee{e vo edna pesna {to toj samiot ja napi{a, glase{e: "Saka{ li da bide{ moj sosed?" Denovive se ~ini deka Grcija postojano go pee toj ist stih, no mene mi e te{ko da poveruvam deka Grcite navistina ja sakaat Makedonija za svoj sosed, barem kolku i samite Makedonci. Nie site znaeme kako Grcija se odnesuva kon svojot sosed Makedonija preku nejzinite dela - vo zabele{kite na episkopot vo Solun za "is~eznatite delovi na Makedonija koi treba da ì se vratat na Grcija"; vo odbivaweto da dade odobrenie za letot na MAT nad gr~kiot avioprostor; vo odbivaweto na transferot na pari preku Vestern union; i se razbira, preku vetoto za ~lenstvo na Makedonija vo NATO. A site nie znaeme kako Makedonija se odnesuva kon svojot sosed Grcija - im ovozmoì na gr~kite biznismeni da vodat biznis vo Makedonija, im dozvoli na Grcite da vleguvaat vo Makedonija samo so obi~na li~na karta, gi trgna edinicite na vojskata od granicata i gi zameni istite so pograni~na policija, ì ponudi svoja pomo{ za vreme na ra-

zoruva~kite poàri minatata godina, {to se samo nekolku primeri za istoto. Delata zboruvaat pove}e od samite zborovi. I navistina, ako gi prenebregneme nekolkute neprijatni incidenti, Makedoncite ja praktikuvaat bibliskata zapoved od knigata Levitska, 19:18 "Qubi go bli`niot svoj, kako {to se qubi{ sebesi". Istoto se odnesuva i za primerot so Dobriot Samarjanin, osobeno vo slu~ajot so obra}aweto i nudeweto pomo{ na Grcija za vreme na nivnite prirodni katastrofi. So ova odnesuvawe, vie trgnavte po gorniot pat. Vi ~estitam. Dozvolete mi da ve potsetam da go zadrìte istoto odnesuvawe kon va{ite sosedi, ovde doma vo Makedonija. Martin Luter edna{ napi{al: "Nikoj ne smee da go napu{ti svojot sosed koga e vo nevolja. Sekoj od nas ima obvrska da mu pomaga i da go poddrùva svojot sosed, kako {to i toj samiot saka da mu bide pruèna pomo{". Jas sum svedok na sè po~esto vakvo odnesuvawe ovde vo Makedonija i, iskreno re~eno, toa e pottik za mene koga gledam kako Makedoncite si pomagaat edni na drugi so toa {to se dobri prijateli i sosedi. Mamurlakot {to go predizvikaa socijalizmot i komunizmot niz svetot e eden stav koj ne se nudi sekoga{ da im pomogne na drugite. No, Makedonija go ostava ova nastrana i prifati eden ponadeèn i korisen stav. I Makedonskata pravoslavna crkva, vo ovaa smisla, isto taka pomogna. I kako {to sè pogolem broj vernici gi ~itaat vistinite vo Svetoto pismo, ovoj stav "qubi go bli`niot svoj" stanuva sè poevidenten i toj vo povratna smisla se manifestira ne samo vo li~nite odnosi pome|u sosedite vo edno selo, naselba ili grad, tuku i pome|u narodite. Makedonija i Makedoncite trgnaa po gorniot pat. Vie ja pokaàvte va{ata odgovornost - i va{ata zrelost - kon va{iot sosed Grcija i pokaàvte deka gr~kite izjavi za toa deka se postar, najodgovoren i najzrel ~len na NATO i EU vo regionot se sosema prazni. Tie moàt da bidat i najstariot ~len na dvete organizacii vo regionot, no tie sekako ne se najzreliot, nitu, pak, najodgovorniot ~len. Toa e uloga koja treba da ja odigra... se nadevam Makedonija. F

Saka{ li da bide{ moj sosed?

16 maj 2008

Xejson Miko `ivee vo edna golema naselba, vo negovata zemja, vo Tuson, Arizona. Pove}eto od negovite sosedi se penzioneri, no tie se po~ituvaat i se gri`at edni za drugi i vo toj proces dobro si pominuvaat, ~estopati ograniziraj}i zabavi vo sosedstvoto. Ova se negovi li~ni stavovi.

Svet

Panorama "JAS IMAM MNOGU PO{IROKA BAZA ZA GRADEWE POBEDNI~KA KOALICIJA." F HILARI KLINTON, TVRDEJ}I DEKA MNOGU "BELI AMERIKANCI" NE BI GLASALE ZA BARAK OBAMA NA

TAJM GO OPI{UVA KANDIDATOT ZA PRETSEDATEL NA SAD, BARAK OBAMA, KAKO ~OVEK KOJ ODBIVA DA IGRA SPORED STARITE POLITI~KI PRAVILA I KOJ, PORADI TOA, KAJ PROSE~NIOT GLASA~ MO`E DA

PREDIZVIKA PROMENA VO PRAVEC NA POGOLEMI BARAWA OD DEMOKRATIJATA. F

PRETSEDATELSKITE IZBORI VO

SAD.

WU STEJTSMEN NUDI GLEDI{TA NA NEKOLKU POZNATI MISLITELI PO POVOD 40-GODI{NINATA OD NASTANITE VO 1968 G. VO ZAPADNITE STUDENTSKI CENTRI SO KOI BEA INICIRANI ME|UNARODNITE DVI`EWA ZA SOLIDARNOST I ANTIVOENITE DVI`EWA. F

Avtor: Patrik [apat

Avtor: Bob Engelhart

[PIGEL IMA INTERVJU SO TIBETANSKIOT DUHOVEN VODA~ DALAJ LAMA, KOJ IMA POZITIVNI OCENI ZA PO~ETNITE RAZGOVORI SO PRETSTAVNICITE NA KINESKATA VLADA, NO GI POVIKUVA SITE SLOBODNI OP{TESTVA, A OSOBENO GERMANIJA, DA PRODOL`AT SO PRITISOK VRZ PEKING. F

INTERNACIONALE SE ZANIMAVA SO NOVATA EVROPSKA DESNICA, PRETSTAVENA PREKU EKSTRAVAGANTNIOT GRADONA~ALNIK NA LONDON, BORIS XONSON, MEGALOMANSKIOT FRANCUSKI PRETSEDATEL NIKOLA SARKOZI, SPOSOBNATA GERMANSKA KANCELARKA ANGELA MERKEL I EKSTREMNIOT GRADONA~ALNIK NA RIM, XANI ALEMANO. F

"JAS NE SUM MONSTRUM. MO`EV SITE DA GI UBIJAM." F JOZEF FRICL, AVSTRISKIOT GRA|ANIN KOJ JA DR`EL SVOJATA }ERKA VO ZATVOREN PODRUM 24 GODINI, VO KOI TAA MU RODILA 7 DECA. SPORED NEGOVIOT ADVOKAT, TOJ JA ZATVORIL }ERKATA BIDEJ}I SMETAL DEKA TAA "NE PO~ITUVALA NIKAKVI PRAVILA, SEDELA VO OPASNI BAROVI PO CELA NO} I PIELA I PU{ELA".

16 maj 2008

EKONOMIST PI{UVA ZA OBNOVUVAWETO NA SORABOTKATA ME|U AVTOMOBILSKATA FABRIKA ZASTAVA OD KRAGUEVAC I ITALIJANSKIOT AVTOMOBILSKI GIGANT FIAT, {TO SE SMETA ZA GOLEM USPEH NA PROEVROPSKITE PARTII KOI GO POTPI{AA I PODDR`UVAA DOGOVOROT ZA STABILIZACIJA I ASOCIJACIJA NA SRBIJA SO EU. F

Kolumna PRO ET CONTRA

Prof. d-r Ganka CVETANOVA

Vo Makedonija o~igledno stana trend lojalnosta kon sopstvenata etni~ka zaednica da se manifestira preku nelojalnost kon dràvata vo koja ìveete i ~ii dràvjanin ste. Izleguva deka kolku pove}e ne ja po~ituvate svojata dràva, tolku pove}e i posilno ja potvrduvate pripadnosta kon sopstveniot etnikum

osledniot nastan vrzan za ku}ata na Ja{ar-beg samo ja potvrduva ovaa teza. Voop{to ne stanuva zbor za sodrìnata na muzejot koj treba da bide smesten vo ku}ata koja, patem, e vpi{ana vo registarot na na{eto kulturno nasledstvo. Toa e predmet za posebna analiza i druga kolumna. Stanuva zbor za na~inot na koj e uzurpiran ovoj spomenik na kulturata, za na~inot na koj ne e ispo~ituvan Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, i kone~no, za na~inot na koj e manifestirano ~uvstvoto na neverojatna gordelivost tokmu poradi nepo~ituvaweto na nacionalnata legislativa, a ottuka i nepo~ituvaweto kon sopstvenata dràva. Ne taka odamna, liderot na edna od vode~kite partii od albanskiot politi~ki blok, koj vpro~em i prisustvuva{e na nezakonskoto prisvojuvawe na ku}ata na Ja{ar-beg od strana na lokalnata vlast, izjavi deka negovite zalo`bi se naso~eni kon celosna integracija na site Albanci kako vo dràvata, taka i vo instituciite na sistemot. Procesot na op{testvena integracija ne pretpostavuva samo priznavawe na pravata na zaednicite, tuku i nivni obvrski kon dràvata. Koga stanuva zbor za pravata na zaednicite, da potsetam deka Makedonija gi ima aplicirano bukvalno najvisokite svetski standardi, osobeno vo sferata na upotrebata na jazicite. I edna mala digresija. Da napravime paralela so aktuelnite slu~uvawa vo vrska so pravata na makedonskoto malcinstvo vo dvete na{i sosedni dràvi, voedno

i ~lenki na Evropskata Unija. Ova go poso~uvam ne kako primer koj treba da se sledi i poddrùva, tuku naprotiv, kako primer koj treba da se osudi, no i da ni ukaè kolku Makedonija, kako zemja koja sĂ¨ u{te e daleku od portite na golemoto evropsko semejstvo, ima napraveno na planot na za{titata na pravata na malcinstvata. [to se odnesuva, pak, do obvrskite na zaednicite kon dràvata, toa pretpostavuva po~ituvawe na nacionalnoto zakonodavstvo, po~ituvawe na teritorijalniot integritet i nacionalniot suverenitet na zemjata, po~ituvawe na pravata na drugite gra|ani, kako i prifa}awe na ve}e utvrdenite op{testveni normi na odnesuvawe, ne{to {to e utvrdeno i so me|unarodnite dokumenti. Tokmu vo eden od naj~esto citiranite dokumenti koi gi tretiraat pravata na pripadnicite na malcinskite zaednici - Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva - se veli: "Sekoj pripadnik na nacionalnite malcinstva }e go po~ituva zakonodavstvoto i pravoto na drugite, osobeno na pripadnicite na mnozinstvoto ili drugite nacionalni malcinstva". Istoriskoto iskustvo govori deka nitu edno multietni~ko i multikulturno op{testvo, tokmu onakvo kakvo {to e i makedonskoto, op{testvo, ne moè da bide stabilno i dolgove~no dokolku ne postoi ~uvstvo na zaedni~ka pripadnost kaj site negovi gra|ani i, se razbira, lojalnost kon dràvata. ûvstvoto na zaedni~ka pripadnost vo nikoj slu~aj ne smee da se poistovetuva so ~uvstvoto na etni~ka pripadnost, tuku istoto treba da bide politi~ko spored svojata priroda i zasnovano vrz posvetenost kon politi~kata zaednica, odnosno dràvata vo koja ìveete. Na krajot na krai{tata, i poslednite nastani vo ova na{e predizborie, poto~no site onie izborni incidenti vo albanskiot politi~ki kampus koi od den na den zemaat sĂ¨ pogolemi razmeri, ne se ni{to drugo osven nepo~ituvawe nitu na nacionalnoto zakonodavstvo, nitu, pak, na sopstvenata dràva. Ne se ni{to drugo osven zagrozuvawe na perspektivite na Makedonija i site nejzini gra|ani. Ne se ni{to drugo osven manifestacija na totalna nelojalnost kon sopstvenata dràva. F

Ja{ar-beg, prava i obvrski

16 maj 2008

Izbori 2008 Intervju: Liljana Popovska, pretsedatel na DOM Intervju: d-r \or|i Orov~anec, pretsedatel na Nova alternativa

Na minatite izbori vetivte re{avawe na statusot na ste~ajnite rabotnici i namaluvawe na navrabotenosta na 17 do 18 otsto. Za ovie dve godini stapkata na nevrabotenosta e namalena samo eden procent, a zakonot za ste~ajcite ne e donesen. Va{e obrazlo`enie? Vetiv iskrena zalo`ba, moja i na DOM, za re{avawe na statusot na `rtvite na ne~esnata privatizacija. Smetam deka treba brzo i odedna{ da se prekratat opa{kite od dolgata i ma~na tranzicija, a so toa i makite na lu|eto. I toj zbor go odr`av. Pri sekoja sobraniska rasprava tie ja imaa mojata poddr{ka. No, na{ata mo} vo parlamentot e takva {to

Identitetot pred

EU i NATO Liljana Popovska na ovie izbori se najde na vtoroto mesto vo Prvata izborna edinica, vedna{ po liderot na VMRODPMNE. Taa povikuva na obedinuvawe za odbrana na makedonskiot identitet. Kako i na prethodnite izbori, taka i na ovie se zalaga za re{avawe na statusot na ste~ajcite... FOTO: MILAN STREZOVSKI

Forum: G-|o Popovska, za razlika od prethodnite izbori koga DOM ima{e samostoen nastap, na ovie odlu~ivte da nastapite zaedno vo koalicijata Za podobra Makedonija. Zo{to i na ovie izbori sami ne gi odmerite silite? Popovska: Da, moèvme da odime sami, so ogled na rejtingot na DOM vo izbornite edinici 1 i 3, kade {to imavme ubedlivi {ansi za dvajca pratenici. DOM e, vsu{nost, edinstvenata partija {to opstoja na rejting-listite od formiraweto do deneska. No, se odlu~ivme za koalicionen nastap koj go smetame za sosema prirodna i logi~na odluka. Ne sakavme da si odzemame glasovi so VMRO-DPMNE. Planirame da gi dovr{ime zapo~natite proekti, koi stanaa i vladini, od ekologijata, turizmot, jazikot i kulturata, pravata za licata so posebni potrebi, zdravstvenata za{tita na ènite... Moram da istaknam deka ova e prva koaliciona vlada vo koja koalicionite partii imaa {ansa da rabotat i na svojata programa, so poddr{ka od Vladata. Na primer, poddràni bea inicijativite na DOM za promocija na turizmot i organizirawe na prviot me|unaroden saem za turizam vo Ohrid, zaedno so turisti~kite asocijacii i Skopskiot saem; potoa 2008. - Godinata na makedonskiot jazik; poinakov tretman na naukata i visokoto obrazovanie, so samostojno telo direktno pod Vladata; izmeni na zakonite za zdravstvena za{tita i buxetot, so kampawa za rano otkrivawe na rakot kaj ènite. Da ne zboruvam za inicijativite i aktivnostite na g-|a Sowa Lepitkova, za koja sosema namenski i svesno baravme zamenik-ministersko mesto vo Ekologija, znaej}i go nejziniot stru~en kapacitet - Al{ar, Mariovo, Kuklici kako za{titeni podra~ja, strategijata za otpad, poinakov tretman na vodite...

nie mo`eme da inicirame dobri raboti, da gi zastapuvame stavovite na gra|anite, da izlobirame golem broj od niv i da gi realizirame preku stru~ni lu|e. No, ne mo`eme da nadglasame. Partijata {to ja formira{e Vladata ima{e dobra volja, no poinakov pristap, i se obiduva{e da go re{i prob-

16 maj 2008

RAZGOVARALA: IRENA RADOVANOVI]

lemot so aktivni merki. Vo novata predizborna programa za Prerodba - nadgradena i pro{irena, postojat stimulativni merki so koi o~ekuvam da se re{i problemot za del od tie kategorii lu|e koi se rabotosposobni. No, povtorno }e ostane ne mal broj lu|e koi so simboli~nata socijalna pomo{ odvaj preìvuvaat. Sepak, }e se soo~ime so potrebata da im se pomogne. [to }e kaète za obvinuvawata na Sonce - Koalicija za Evropa, koja izleguva na izborite so tezata deka politikata na Gruevski ja vodi Makedonija vo izolacija i oti toj ne saka da napravi kompromis so Grcija za imeto, a so toa gi zapostavuva strate{kite celi - EU i NATO? Pra{aweto na imeto e pra{awe na makedonskiot identitet. Nie ne moème da se otkaème od nego vo ime na navoden prosperitet na dràvata. Pa koj }e vleze toga{ vo EU i NATO? Ne dràva, zemja, ami bezli~na teritorija koja sekoj moè da ja par~i i deli. Makedonskiot identitet e pri~ina za

formirawe na Republika Makedonija kako dràva i garancija za nejzino opstojuvawe. Osnovna dolgoro~na strate{ka cel na Republika Makedonija e da opstoi kako dràva. Nikoj ne treba da {iri panika - ni politi~arite, ni mediumite. Javno apeliravme da prestane licitacijata so makedonskiot identitet, za{to vaka se nanese i prodolùva da se nanesuva ogromna {teta na na{ata pregovara~ka pozicija. Site me|unarodni konvencii i celoto me|unarodno pravo se na na{a strana, zaedno so demokratskata javnost. No, za àl, gledame deka poedine~ni politi~ari vo svetot si dozvoluvaat ~udno da gi tolkuvaat jasnite i precizni pravni formulacii. Pritoa go stavaat poniskoto pravo na poedine~nite ~lenki i asocijacii nad povisokoto pravo utvrdeno so deklaraciite na ON. Toa se pravi poradi silno i neprincipielno lobirawe na oddelni zemji koi nametnuvaat iracionalen i antidemokratski diktat nad ostanatite.

Zatoa DOM javno gi povika da se splotime oti samo taka }e mo`eme da im zastaneme na pat na site obidi za negirawe na postoeweto na makedonskiot narod, makedonskiot jazik, makedonskata dr`ava. Se najavuva restartirawe na vele{kata Topilnica. [to mislite za ova ako e poznato deka Veles e najzagadeniot grad vo Makedonija, a vie se promoviravte kako partija na zelenite? DOM e prvata partija vo Makedonija koja silno ja promovira{e zelenata opcija vo svoeto dejstvuvawe. Ottamu, ova pra{awe go tretirame kako tipi~no pra{awe na odr`liv ekonomski razvoj. Toa zna~i ekonomski razvoj - da, no ne po sekoja cena, posebno ne po cena na zdravjeto na gra|anite. Tokmu zatoa DOM insistira na razvoj na naukata i primena na visoki i ~isti tehnologii vo sekoja sfera. F

Problemot so Grcija e re{liv FOTO: ANDON DAV^EV

D-r Orov~anec go pra{avme kolku e realno vetuvaweto na koalicijata Sonce deka }e go re{i problemot so Grcija za samo {est meseci, za crvenata linija na koalicijata vo praveweto kompromis so Grcija, za 10-te ~ekori koi ĂŹ se potrebni na Makedonija, kako i za sostojbite vo zdravstvoto...

16 maj 2008

Forum: Koalicijata Sonce vetuva za {est meseci pokana za vlez vo NATO I datum za pregovori so EU. Kolku e ova realno ako e poznato deka uslovot za vlez vo ovie organizacii e re{avawe na sporot so Grcija okolu razlikite za imeto? D-r Orov~anec: Koalicijata Sonce be{e formirana so edna cel - za da nema politi~ka i partiska zadnina i drugi elementi koi bea karakteristi~ni vo minatiot period. Toa e eden front so konsenzus za is~ekor na Republika Makedonija na vistinskiot pat, a toj e evropskiot. Za taa rabota postignavme konsenzus kako koalicija i tuka nema

Intervju

dilema dali vo slednite {est meseci Makedonija }e go fati ~ekorot so dvete pokaneti zemji za vo NATO, Albanija i Hrvatska, i da go dobie datumot za pregovori so EU, a od Nova godina definitivno da bide zavr{en vizniot reìm, da bideme slobodni gra|ani vo slobodna Evropa. Ova e mnogu realno dokolku znaete {to sakate, {to e ~esno i neophodno, i ako ste podgotveni na vistinskiot na~in da se borite za sebe i svojata dràva. Sporot so Grcija ne moème da go zaobikolime i preskokneme, nitu da go zaboravime. Ako Gruevski ponudi alternativa na ova pra{awe, koe ne zna~i 15 godini jadewe korewa, toga{ jas }e ja prifatam taa alternativa. Me|utoa, toj ne kaà dali vo narednite godini }e razvivame nekoja nova strategija. Dali Gruevski smeta deka treba da gi smenime Grcite vo narednite 100 godini za da gi promenat nivnite stavovi ili }e se soo~ime so odgovornosta i }e go re{ime problemot. Celiot moment dava nade` za zaemno prifatliv kompromis so Grcija okolu imeto. Ona {to vo javnosta se prezentira e la`na dilema, a taa se sveduva deka ednite se patrioti i ne go davaat imeto, a drugite sakaat da go dadat. Ne postoi Makedonec pod etni~ka smisla, nitu Albanec koj e za promena na imeto. Ona {to e predmet na razgovorite e promena ili zamena na referencata FIROM. Nema da dademe la`ni vetuvawa kako Gruevski, deka }e gi intenzivira pregovorite za re{avawe na problemot vo periodot koga se izborite. No, vidovme deka laè, oti denovive izleguva so stavovi koi se sprotivni na intenziviraweto. Koja e crvenata linija koja ne smee da se mine vo kompromisot za imeto so Grcija? Nere{avaweto na problemot nosi novi rizici po identitetot. Jas prv rekov deka crvenata linija e identitetot i so toj stav }e izdejstvuvam kompromis. Problemot }e go re{ime vo polza na Republika Makedonija. Borbata za identitetot ne e zavr{ena, taa e kontinuirana, trae vekovi i }e trae vekovi. Vo koj i da e segment na op{testveniot razvoj, napreduvaweto na zemjata e samo borba za svojot identitet i svojata nacija, za svojot jazik, za instituciite koi gi imame. Se razbira deka identitetot e pred EU i NATO. Na konvencijata na koja koalicijata Sonce gi pretstavuva{e kandidatite za pratenici, najavivte deset potezi koi ì se potrebni na Makedonija. Koi se tie? Tie deset ~ekori se del od na{ata programa, a golem broj od niv }e bidat vgradeni i vo programata na koalicijata Sonce. No, prviot ~ekor {to treba da go napravi ovaa tehni~ka vlada e da sprovede fer i demokratski izbori. Naru{uvawata vo kampawata, osobeno vo albanskiot politi~ki blok, mora itno da se zaprat. Vo odnos na 10-te ~ekori, kako prioritet broj eden e re16 maj 2008

{avaweto na problemot so imeto. Kompromisot treba da bide prifatliv za dvete strani. Vtor prioritet e re{avawe na odnosite so Albancite. Imavme majski dogovor, pa martovski, i se pokaà deka vladata na DPMNE nema nitu kapacitet za re{avawe na ovie pra{awa, osven {to manipulira. Nema alternativa za dobrite multietni~ki odnosi vo Makedonija. Treta rabota koja e bolna vo ovoj moment e trgovskiot deficit. Toj ja zagrozuva dràvata vo prava smisla na zborot. Ja razoruva odnatre. Zadolùvaweto na naselenieto e zgolemeno za 40 otsto, prilivot na depozitite e zgolemen samo za 10 otsto. Ova ovozmoùva da imame vakva inflacija. Imate elementi koi ja generiraat inflacijata odnadvor, me|utoa postojat i vnatre{ni elementi poradi koi inflacijata ve}e petti mesec minuva dvocifren broj, a toa e rezultat na trgovskiot deficit koj site nè “udri” po xebot. êtvrta rabota e Zakonot za rabotni odnosi. Ovoj zakon e anti-biznis zakon, koj ja pravi Makedonija anti-biznis destinacija. Makedonija mora da zavr{i so privatizacijata i da ima deregulacija, zna~i da po~ne realen biznis. [esti ~ekor e doma{nata energija. Dràvata stana zavisna od familijarni partiski trgovci so struja. Sedmo ne se me{aj vo biznisot. Denes vladata e najgolemata firma i e monopol vo dràvata. Kako sleden prioritet e sudstvoto. Napravivme ustavni promeni za da go oslobodime sudstvoto od partiskite stegi i namesto partisko, sega

imame familijarno sudstvo. Toa mora da bide nezavisno. Devetto, reforma na javnata administracija. Vo nea se vrabotuvaat lu|e za partiski celi na koi ne im e mestoto tamu. Vo administracijata vo momentov ima 20.000 po dogovor na delo . I kako posleden poteg - ukinuvawe na vizite. Kako ~ovek koj doa|a od zdravstvoto, kako gledate na reformite koi gi napravi ovaa vlada i {to bi napravile vie dokolku dojdete na vlast? Vladata ja pravi najgolemata manipulacija vo zdravstvoto. Se veli deka vo vo ovoj segment se napraveni najkrupnite reformi. No ne e napravena nitu edna. Se pravi eden neuspe{en eksperiment. Tie ne znaat {to, vsu{nost, sakaat da napravat. Edna rabota uspe{no ja napravija, se sozdade edna takva socijalna klima vo koja pacientite gi mrazat doktorite i obratno. Tehnologijata vo zdravstvoto i snabdenosta so potro{nite materijali vo momentov se na najnisko nivo. Vo takvi uslovi ne mo`ete da ja pobedite bolesta i zatoa smrtnosta raste. Vo Makedonija mo`e najmnogu da se napravi za zdravstvoto samo so visokointegriran zdravstven sistem. Nikola Gruevski veli deka vo zdravstvoto investirale 40 milioni evra. No, kade se tie pari?! Vladata veli deka Fondot e likviden. Da. Toa e taka, no poradi zemawe pove}e pari od gra|anite. Denes lekuvaweto vo Makedonija e najskapo. Nie se zalagame za solidarno zdravstvo. F

Kultura OBRAZOVANIE: DR@AVNA MATURA - TRETA SRE]A

PI{UVA: ANA VASILEVSKA ILUSTRACII: A. JANKOVI]

U{te edna cigla vo evropskiot yid

Kultura Osven za {oping za garderoba po povod proslavata na "ispitot na zrelosta", godine{nite maturanti se podgotvuvaat i za zavr{niot dràven ispit. Stanuva zbor za dràvna matura koja }e ja polagaat za prv pat po ovaa nastavna metodologija. Otkako polagaweto na dràvnata matura minatiot mesec go verifikuva{e i Ustavniot sud, od nea nema begawe, iako sè u{te sluì za polemika me|u sredno{kolcite. Neminovno maturata e del i od predizbornite aduti na nekoi politi~ki partii koi sugeriraat taa da se odloì za idnata godina. Iako sredno{kolcite vo nekolku navrati protestiraa protiv dràvnata matura, sega ne se premnogu vozbudeni bidej}i profesorite gi uveruvaat vo formalnosta na ispitite. Site institucii involvirani vo maturskata kr{tevka tvrdat deka sè e podgotveno, duri go imaat predvideno i nepredvidlivoto. Op{tata slika oddava vpe~atok deka sè e vo najdobar red i deka maturata po evropski terk }e pomine bez nikakva mana. Isklu~ena e mo`nosta maturantite da imaat slabi rezultati zatoa {to toa za nadle`nite }e zna~i - so svoj kamen po svoja glava . Diskutabilno e kolku vakvite "dobri rezultati" }e bidat realna slika na znaeweto i kakvi maturanti }e vlezat na Univerzitetite

r`avnata matura }e se polaga vo tekot na juni, a idnite studenti }e se zapi{uvaat na fakultetite kon krajot na avgust. Od nadle`nite institucii velat deka so ova ne im se skratuvaat mo`nostite bidej}i kako i dosega }e ima dva ili tri konkursi za pri-

javuvawe. Na veb-stranicata na Biroto za razvoj na obrazovanieto detalno se objasneti na~inite za polagawe so jasni nasoki za site sredno{kolski profili oddelno. Kako {to ni rekoa nekoi od direktorite na srednite u~ili{ta, u~enicite ve}e gi dostavile proektnite zada~i kako del od ispitot, a se formirani i komisiite {to }e gi ocenuvaat ostanatite tri ispiti. U~enicite se relaksirani okolu ispitite zatoa {to profesorite im rekle deka site }e pominat. Vpro~em, uspehot na u~enicite }e zna~i i uspeh za profesorite. Ovaa prikazna za generacijata koja treba da go skr{i mrazot, vo minative tri godini glavno naiduva{e na otpor. Protestite zavr{ija so àlba do Ustavniot sud, no o~igledno re{enieto da se sprovede maturata be{e doneseno bez mo`nost za kakvi bilo zabele{ki. "Nie se obidovme da objasnime deka ne sme soodvetno podgotveni za ovoj na~in na polagawe na dràvnata matura. Nitu sega ne sme podgotveni kako {to treba ama na{ite profesori nè uverija deka site }e poloìme i deka kako prva generacija }e ni se progleda niz prsti. Se nadevam deka nema da se pojavat problemi so upisite na fakultetite i deka }e ima dovolno vreme da ni gi dadat uverenijata", ni re~e edna maturantka vo skopskata gimnazija Rade Jov~evski Kor~agin. Spored direktorkata na gimnazijata Ni-

kola Karev, Gorica Ilioska, u~ili{teto e podgotveno za maturata. "Navistina imavme dovolno vreme za podgotovki. Profesorite intenzivno sorabotuvaat so u~enicite i im pomagaat za prestojnite maturski ispiti. Komisiite se formirani i o~ekuvame sè da pomine vo najdobar red", ni re~e taa. Oficijalnite informacii od MON se deka maturata }e po~ne da se polaga od 12 juni, prijavuvaweto na univerzitetite }e po~ne od 25 avgust, a upisite se vo septemvri i oktomvri. Ovaa ramka ja dogovorile privatnite i dràvnite univerziteti. Predlogot za terminite daden od Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij e prvoto prijavuvawe da bide na 25. i 26 avgust, vtoroto na 15. i 16 septemvri i tretiot rok - 6 oktomvri. Prvoto zapi{uvawe na kandidatite e planirano na 10 septemvri, potoa na 30. istiot mesec i na 13 oktomvri. Kandidatite koi pretendiraat da se zapi{at na arhitektura ili na fakultetite od umetnostite, }e polagaat za proverka na sposobnostite. Boduvaweto za vlez na fakultet e 60 vo korist na uspehot od sredno, a 40 bodovi }e nosi dràvnata matura, i toa po 12,5 od eksternite ispiti i po 5 od proektnata zada~a i internite ispiti. Eksternite ispiti se zakaàni za 12. i 14 juni, a internite }e se odrùvaat od 16 juni. Kaj kandidatite koi imaat zavr{eno sredno obrazovanie vo minatite godini koga ne se pola-

16 maj 2008

ga{e dr`avna matura, vo delot na presmetuvaweto na poenite od maturata }e se zemat predvid ocenkite od predmetite zna~ajni za studiskata programa.

li sepak ovaa generacija maturanti }e ja polagaat maturata. Nie ne sme protiv matura. Iako Ustavniot sud veli deka sme imale tri godini da se podgotvime, ne sme podgotveni da ja polagame", naglasuva{e Mladenovski. Me|u argumentite na u~enicite glaven be{e onoj od zaklu~okot od vladinata sednica odràna na 22 noemvri minatata godina, koj vele{e deka dràvnata matura treba da se odloì bidej}i postoi neusoglasenost na nastavnite programi so ispitniot materijal. Ovoj odbor na u~enici tvrde{e deka tokmu poradi toa {to veruvaat vo dràvnite institucii ne se protiv promenite vo obrazovanieto, no ne sakaat tie da se slu~uvaat samo za da se slu~at. Spored seto ova izleguva deka e nevozmo`no da ima lo{i rezultati od maturite za da ne padnat vo voda tvrdewata na nadle`nite institucii, pa znaeweto na maturantite po s猫 izgleda deka }e bide fiktivno valorizirano. Sepak, poseriozno e toa {to istite rezultati }e bidat referenca za upis na visokoobrazovnite institucii. Prorektorot za nastava Zoran Velkovski ni re~e deka o~ekuva maturite da pominat spored predvidenoto, a dokolku ima nekoi propusti toa e razbirlivo bidej}i taa se sproveduva po prv pat. "Univerzitetite gi usoglasija terminite za priem na bruco{ite spored terminite koi se dadeni za polagawe na maturite i rezultatite od istite. Ne o~ekuvame nikakvi problemi i imame doverba vo reformite {to gi sproveduva Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Ova se slu~uva po prv pat, pa normalno e da ima propusti, no i niv }e gi re{avame vo 么d", ni re~e toj.

INSTITUCIITE SE SILA, INSTITUCIITE SE MO]

REGIONOT VNIMATELEN SO MATURATA

Vo dekemvri minatata godina maturantite polagaa pilot-matura ili probni testovi. Spored neoficijalnite informacii, ispitite ne gi pominale pove}e od 60 otsto od testiranite. Nitu ovoj ogromen procent ne go spre~i Ministerstvoto za obrazovanie i nauka da ja povle~e odlukata. Minatiot mesec Ustavniot sud oceni deka tri godini bile dovolni u~enicite da steknat dopolnitelni znaewa spored planovite i programite i deka odredbata nema retroaktivno dejstvo. Inicijativniot odbor za ukinuvawe na dràvna matura, koj podnese inicijativa do Ustavniot sud za ukinuvawe na odlukata na resornoto ministerstvo, izleze so stav deka }e ja po~ituva odlukata na Ustavniot sud. Mihail Mladenovski, ~len na Inicijativniot odbor, i toga{ ostana na stavot deka zakonska odredba e da nema promeni na uslovite na {koluvawe vo tekot na ~etirigodi{noto {koluvawe. "Ustavniot sud ne odlu~i deka }e ima dràvna matura, tuku samo deka nema da rasprava za odredbata. Sega Vladata treba da izleze i da kaè da-

Nacionalnite ispiti {to treba da go zaokruàt sredno{kolskoto obrazovanie, a koi se voveduvaat po terkot na evropskite zakoni za obrazovanie, naidoa na otpor i vo zemjite od regionov. Tamu protestiraa i studentite povikuvaj}i se na Bolowskata deklaracija od 2003 g. Na~elata od ovaa deklaracija malku ili voop{to ne se po~ituvani kaj nas. Vo Hrvatska maturantite isto taka protestiraa, no nivnite barawa bea uvaèni taka {to maturata e odloèna. Hrvatskoto ministerstvo za obrazovanie gi poddrà bidej}i voo~i deka sredno{kolcite bi bile `rtvi na birokratski proceduri dokolku polagaat nepodgotveni. Konkretno, tie se povikuvaa na vremeto za podgotovka za implementacija na novata matura koja kaj nivniot sosed Slovenija se odvivala celi 10 godini. Kaj nas i vo Hrvatska re~isi istovremeno po~na da se forsira primenata na novata matura, poto~no za nea se rasprava okolu tri godini. Sega ostanuva otvoreno pra{aweto dali so primenata na ovoj nov metod

16 maj 2008

vo obrazovanieto go barame pokusiot pat do Evropa, po cena nepodgotveni i samo formalno da go sprovedeme nalo`enoto. Se razbira, i sredstvata izdvoeni za polagawata ne mo`e da se prenaso~at?! F

Maturantite {to }e bidat nezadovolni od uspehot {to }e go postignat pri polagaweto na dràvnata matura, vo slednata godina }e moè u{te edna{ da go polagaat ispitot pri {to }e im se vrednuva posledniot rezultat. Vakva mo`nost im dava Pravilnikot za sproveduvawe na dràvnata matura. Od Biroto objasnuvaat deka diplomata od dràvnata matura ima trajna vrednost i so nea moè da se konkurira na fakultet i vo slednite godini. Maturantite {to }e ja izberat dràvnata matura }e polagaat testovi po maj~in jazik i matematika ili stranski jazik vo Ispitniot maturski centar vo Biroto za razvoj na obrazovanieto. Vo u~ili{tata }e polagaat dva drugi predmeta, vo zavisnost od toa dali u~at vo gimnazija, stru~no ili umetni~ko u~ili{te. Site }e mora da izrabotat i proektna zada~a. Somneìte za partiska instruiranost frlija senka na sredno{kolskite protesti. Tie negiraa deka se politi~ki organizirani i tvrdea deka nema da dozvolat da bidat zloupotrebeni za dnevnopoliti~ki celi. No, partiite ne moàt da odoleat na potencijalnite glasovi od idnite akademski gra|ani. Neodamna LDP oceni deka polagaweto matura e mnogu biten element i strategiska reformska opredelba {to dràvata treba da ja ostvari za da ja usoglasi makedonskata so evropskata legislativa. Partijata ja obvinuva Vladata deka vo poslednite 15 meseci ne storila ni{to za da gi podgotvi u~enicite i nastavni~kiot kadar za uspe{no sproveduvawe na dràvnata matura. Minatata nedela Demokratskiot sojuz bara{e da se odloì dràvnata matura, za{to ako se odrì, taa bi bila predmet na politi~ki manipulacii od opoziciskite partii. Pavle Trajanov, lider na ovaa partija, tvrdi deka vo gradovite kade {to gradona~alnicite se od SDSM i od DUI se podgotvuvaat protesti protiv maturata. "Dobivme informacii deka gradona~alnicite, vo sorabotka so direktorite na nekoi sredni u~ili{ta, }e organiziraat demonstracii i blokadi na pati{tata. So toa bi se naru{il izborniot proces i zatoa barame maturskiot ispit da se odloì za idnata godina", re~e Trajanov. Toj pobara od ministerot za obrazovanie Sulejman Ru{iti primenata na re{enijata za polagawe matura da po~ne od slednata u~ebna godina. Od SDSM po vakvite obvinuvawa ocenija deka Trajanov mnogu dobro se vklopil vo scenarioto na DPMNE. Od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka u{te edna{ povtorija deka }e se polaga matura.

Kultura FESTIVAL, MUZIKA

M.I.A. na Egzit

ladata i ve}e mnogu uspe{na Angli~anka M.I.A., po poteklo od [ri Lanka, se podgotvuva so hip-hop, denshol i elektro muzika da ja razmrda publikata na glavnata bina na Egzit vo ~etvrtok, na 10 juli. Nejzinite nastapi vo `ivo se energi~ni i oboeni so `iva i dinami~na koreografija, kostimi i videoproekcii koi so poddr{kata od dixejot i bendot vetuvaat u{te eden dobar nastap. Mathangi â&#x20AC;&#x153;Mayaâ&#x20AC;? Arulpragasam e rodena vo London i vo docnite osumdesetti za prvpat be{e

izlo`ena na silni vlijanija od zapadnite kulturi i radiostanici na koi mo`e{e da gi ~ue Public Enemy, Big Daddy Kane i N.W.A., koi ja rasplamtija nejzinata strast za muzika. Prviot vistinski vkus na muzi~kata scena go po~uvstvuva na snimaweto na bendot Elastica na nivnata amerikanska turneja, koga po~na da eksperimentira zad miks pultot. Vo 2003 g. Showbiz Records objavuvaat 500 kopii od nejziniot nezavisen singl "Galang", a so pu{taweto na ovaa numera vo forma na free share na internet, M.I.A. nabrgu stanuva mnogu popularna me|u hip-hop, raga i denshol fanovite {irum svetot. Podocna taa godina ja zapo~na sorabotkata so izdava~kata ku}a XL Recordings (Dizzie Rascal, Basement Jaxx, White Stripesâ&#x20AC;Ś) i zapo~nuva da go snima svojot prv album "Arular". Spojuvaj}i go eksperimentalniot zvuk i komoditetot {to go proizveduva nejzinata muzika, so politi~ko-op{testveni va`ni temi, kritikata mnogu dobro go prifati nejziniot albumprven~e, a {to e mnogu pova`no, i publikata. Legendata na hip-hopot Nas duri izjavi: "Nejziniot zvuk e idninata". Na prvata turneja M.I.A. trgna so LCD Soundsystem i Roots Manuva i nastapi na festivalite Glastonbury i Reading.

Vo avgust 2007 g. izleguva celiot album "Kala" i po~nuva pohodot po svetskite muzi~ki top-listi. Albumot se iska~i na 22. mesto na United World Chart listata i na prvoto mesto na Top Electronics Albums listata. Sleduvaat odli~nite kritiki i i titulata "najdobro od 2007-ta" koja na albumot mu ja dodelija vesnicite Rolling Stone i Blender. Rolling Stone pi{uva: "Kala dlaboko pogoduva. Tuka e beskompromisniot sarkazam, rezignacijata, prkosnata odlu~nost, ~uvstvoto na zadovolstvo - voobli~eno so tekstovi, ocelotvoreno vo muzika". Veb sajtot pitchforkmedia.com veli: "Kala odyvonuva, vrie. Vistinska drskost na zvukot".

Vo 2006 g. novata dama na hip-hopot e povtorno vo studio kade {to po~nuva da raboti na svojot nov album so naslov "Kala", po imeto na

M.I.A. prodol`uva so turnejata do krajot na 2007 g. nastapuvaj}i na brojni nastani, od Wujork do Los Anxeles, do Lollapalooza i Pukkelpop festivalite. Sega ve}e se naslu{nuva deka M.I.A. podgotvuva nov album za ovaa 2008 g. F

nejzinata majka. Problemite so dobivawe viza za SAD, ja prisilija mladata artistka da raboti na nego paralelno so turnejata i brojnite patuvawa. Rezultatot be{e u{te podobar bidej}i mestata koi gi poseti, na nejziniot nov album donesoa po malku od zvucite i tradicijata na Indija, Trinidad, Liberija, Jamajka, Avstralija i Japonija. Singlovite "Boyz" i "Jimmy" se pojavija duri vo juni 2007.

16 maj 2008

Kultura PI{UVA: ILIJA UPALEVSKI

TEATAR, RECENZIJA

Ponekoga{ e potreben klovn za dobra pretstava!

avr{i premierata na Prikazna za Ronald klovnot od McDONALD’S vo Kumanovskiot teatar. Na vrvot od usnite mi nadojde edna misla od Fuko za kritikata: "Kritikata treba da multiplikuva, ne sudovi, tuku znaci za postoewe, da gi sobira, da gi izvlekuva od zaspanost. Nekoga{ }e gi izmisli. DOTOLKU PODOBRO! Kritikata koja gi ostava re~enicite kako nasledstvo mene me zaspiva, bi sakal kritika na svetkavite skokovi na imaginacijata". Ednostavno se ~uvstvuvav ubavo po premierata, no ne najdov nikogo so kogo bi ja spodelil ovaa misla. Site mi izgledaa prili~no sre}ni za da gi optovaruvam so nea. Sre}ni poradi faktot deka e den na premiera, poradi isklu~itelnata mo} na reìserkata Sofija Ristevska da go intimizira, familijarizira prostorot okolu sebe, a (moèbi) i poradi faktot {to Kumanovo po dolga opsada od edna pasivnost i edno ki~erajsko {ou kakvo {to be{e Ko{tana, dobi ubava pretstava. Re{iv da se napijam edna ~a{ka za da si dojdam pri sebe i pri drugite. Instantno bev predupreden: "Ova e mini-koktel za Pretsedatelot na Sobranieto, va{iot koktel e na drugata strana". "Dobro", si rekov, pa zar e grev da se napijam od koktelot na ~ovekot koj dolgo vreme nè u~e{e deka zaradi qubovta kon teatarot i kon politikata ne e potrebna proverka na urinata. Ama, po~ituvam. Otidov tamu kade {to mi be{e mestoto i ja krenav plasti~nata ~a{ka vo vozduh: Na zdravje, ~estitki! Tekstot na Rodrigo Garsija za koj ovojpat se odlu~i reìserkata Ristevska (inaku, fan na nepostavuvani tekstovi) se zanimava so problemot kako centrite na mo} - op{testveniot, politi~kiot aparat i cenzura, globalnite kapitalisti~ki magnati i mediumite - gi kontroliraat i determiniraat na{iot ìvot, na{ite st(r)avovi, na{ata sloboda, volja, seksualnost itn. (Zatoa, moèbi, ne slu~ajno be{e moeto prisetuvawe

16 maj 2008

Kon premierata na pretstavata Prikazna za Ronald klovnot od McDONALD’S tekst: Rodrigo Garsija re`ija: Sofija Ristevska scenografija i kostimografija: Meri Jovan izbor na muzika: Ilija Tiricovski video: Filip Jovanovski igraat: Keti Don~evska-Ili}, Jasmina Vasileva, Aleksandra Pe{evska i Stefanija Zisovska

na Fuko). Pretstavata, pak, postavi u{te eden problem. Kako vo uslovi na frigidna repertoarska politika, na kontinuirana avtorska reciklaà koja odrùva vo ìvot, da se napravi teatarska minijatura koja barem }e zagrebe po korata na teatarskoto libido. Za taa cel, vo edna svesno osmislena ki~ (Sindi Loper) ikonografija od Meri Jovan, vo muzi~kiot fon od osumdesettite podgotven od Ilija Tiricovski, ovaa pretstava treba{e da odgovori na dva predizvika. Prviot e ~isto umetni~ki: vo situacija na eden verbalen (mal tekst na osum strani~ki i iljadnici paroli koi lebdat vo vozduhot) i neverbalen haos da se obezbedat uslovi za postoewe dramatur{ki red i dramatur{ka svest-lik (ne{to {to ne im uspealo i na mnogu poiskusni ekipi). Vtoriot, pak, e eden ~isto human i naiven: deka vo taka osoznaeniot svet na zakani, strav, cenzuri, zabrani, mo`no e da se proturka idejata deka bez ogled na sè, ~ovekot moè da ostane ~ovek (a akterot moè da napravi dobra pretstava). Reìserski postavena na preminot od teatar kon performans, akterski na preminot od impresija kon

intimna (li~na) ekspresija, ovaa pretstava uspea da odgovori na dvata predizvika. Vidovme pametno realizirana pretstava i ubavo, hrabro, vozbudlivo donesena ideja. Nepreoptovarenata reìserska vizija na Ristevska ostavi dovolen prostor za formirawe ~etiri avtenti~ni akterski ostvaruvawa. Rafiniranata emocija na Jasmina Vasileva, impresivno oformeniot talent na studentkata po akterska igra Stefanija Zisovska i odli~noto ~uvstvo za akterska transformacija na Keti Don~eva-Ili} i Aleksandra Pe{evska, do posleden moment ja odràa smislata na problemati~nata dramaturgija na paroli na koja se bazira tekstot na Garsija. Ovoj akterski kvartet uspea da go zadrì vnimanieto na publikata vo tekot na celata pretstava i da ostvari imanentni, intimni prikazni, zanimavaj}i se so tekst kaj koj na~elno otsustvuva o~igledna logika, naracija, baza za sledewe, {to mora da priznaeme e apsolutno teòk proekt koj podrazbira razvieno ~uvstvo za precizna kolektivna akterska igra, no i za sopstvenata akterska granica. Pretstavata finalizira{e so kompleten striptiz na akterite. Sekoja akterka oddelno ja otstrani lu{pata na likot i ja objavi svojata (intimna) vojna. Najhrabra vo svojot striptiz be{e Jasmina Vasileva, koja posle edna godina se vrati na mati~nata scena kako honorarec. Svojot intimen gnev kon polti~ki konstruiranot sistem za dobivawe rabota, taa go izrazi frlaj}i go honorarot vo skutot na direktorot na Centarot za kultura vo Kumanovo, {to duri i simpati~no se vklopi vo primarnata ideja na ovaa pretstava. I videoto na Filip Jovanovski vo eden nenametliv dijalog so reìserskiot koncept mnogu prirodno, bez pre~ka, se integrira vo celokupnata (jasna) slika na ovaa pretstava. Sofija Ristevska e interesno reìsersko ime. êstopati nejzinite pretstavi znaat da ponudat takva obedinuva~ka mo}, {to nivnite nedostatoci (vo ovoj slu~aj prenaglasenite aspekti na scenskiot dizajn, na moment prenaglasenata akterska ekspresija i nepotrebnata repeticija na isti scenski znaci) poprvo }e gi razberete kako dozvoleni plodovi vo edna vesela, festivalski doìveana teatarska gozba, otkolku kako gre{ka. Kako i da e, Kumanovskiot teatar dobi interesna pretstava, i toa samo nekolku dena otkako se obznani deka toj }e bide edinstveniot nacionalen teatar bez pretstava vo oficijalniot del na pretstojniot Vojdan êrnodrinski. Ama ako toa e cenata za ne~ija gre{ka, i ne e taka skapa. Ima i poskapi ceni. Zatoa, tuka e kritikata, ne samo da sudi, tuku i da gi registrira znacite na ìvotot. Moèbi i podobro. Dotolku podobro! F

Kultura MOJOT ZANAET

Vo tekot na minatata sedmica, vo Multimedijalniot centar Mala stanica na Nacionalnata galerija na Makedonija bea pretstaveni izlo`bite na slikarot Antoni Maznevski (1963, Skopje) i skulptorot Ilija Axievski (1926, Struga). I dvete likovni postavki se izgradeni vrz onie usvoeni i dolgove~ni formi na galeriskata praktika: tvore{tvoto na Ilija Axievski e prika`ano niz monografski presek koj{to vo eden, re~isi petdeceniski raspon, se protega do posledniov premin na stoletijata; kaj Maznevski, pak, ponuden e studiski izbor na dela koj{to gi otslikuva poskore{nite tematsko-tehni~ki interesi na umetnikot

edna{ da pojasnam - vo mojot zanaet, razlikuvaweto na spomenatite izlaga~ki formi, poprvo se ostvaruva vo opredelbata na kriti~kiot ~in otkolku vo sodrìnata koja{to e opfatena. Taka, monografskiot priod glavno se potpira vrz sogleduvawata za istoriskiot kontekst na eden avtorski pridones; retrospektivniot pogled, od svoja strana, naj~esto mu e prepu{ten na avtorot koj go raskaùva svojot likoven ìvotopis; kone~no, studiskata izlo`ba e sosredoto~ena vrz avtorskata li~nost, odnosno vrz neiz-

Dve pokolenija vesnite i neretko ma~ni obidi na umetnikot (i samiot!?) da se prepoznae vo svojata tvorba. Ottuka, iskuseni kako politika na znaeweto za umetnosta, tekovnite nastapi na Antoni Maznevski i Ilija Axievski vo dovolna mera gi zadovoluvaat barawata za dosledno oblikuvawe i sproveduvawe na neophodniot kriti~ki odnos - vpro~em, stanuva zbor za dve mo{ne va`ni avtorski pojavi od sovremenata makedonska likovna scena. Bogatoto, obemno i raznovidno delo na Ilija Axievski e obraboteno preku ilu-

strativna postavka koja{to e prosledena so soodvetno, referentno izdanie. Toa }e re~e deka publikata, so neposreden uvid i preku bibliografski suredeni svedo{tva, moè da go naseti polniot (vistinskiot!?) ìvoten i tvore~ki ambient na umetnikot: na izlo`bata i vo katalogot se zastapeni brojni crteì vo moliv i tu{, bronzenata i terakotna skulptura od razli~en format, portretnata plastika so nesomneni antologiski dostreli, proektnite zada~i i dokumentacijata za podignati i postaveni spo-

Maznevski, Morfolo{ka edinica F, medijapan

Maznevski, 36% C, fiber, medijapan

16 maj 2008

PI{UVA: BOJAN IVANOV

Axievski, \or|i [optrajanov, bronza

menici i spomen-obele`ja, biografskite bele{ki i pojasnuvawa. Ona {to, pak, ne mo`e da se do`ivee na ovaa izlo`ba e neverojatnata spontanost i lesnotija so koja{to Ilija Axievski pristapuva kon brzite mediumi na gipsenata skica i terakotnata portretna plastika. Sepak, dovolno jasno e deka osnovniot vrednosen kontekst na ova tvore{tvo, barem na ramni{teto na tehni~kata kompetentnost, go potvrduva mestoto koe{to Ilija Axievski ve}e go zazema vo istorijata na sovremenata makedonska likovna umetnost - mesto na avtor so bleskava izvedbena tehnika, primeneta vrz gri`livo odneguvanata nadarenost za portretniot izraz.

Antoni Maznevski, od druga strana, gi izlaga svoite objekti, skulpturi i digitalno obraboteni otpe~atoci, ~ii{to po~etni motivi bea delumno razotkrieni kon krajot na minatata godina vo prostorot na "Mala galerija" vo Skopje. Toga{nite oblici na sinteti~kite biogeni - kako {to umetnikot vo taa prilika go be{e naslovil osnovniot gradben element na ìvotnata sila poteknuvaa od vkrstenoto iscrtuvawe na krivoliniskite pomagala za tehni~ko crtawe, odnosno od sledeweto na konturite na matemati~kite funkcii i geometriskite konstrukcii. Denes Maznevski vo svojata prvi~na zamisla gi vklu~uva avtobiografskite sostojki na tvore~kiot motiv koj{to, patem, i migrira od mediumot na crteòt kon onoj na objektot i na planarnata skulptura. Rezultatot na ovaa postapka moè silno da se po~uvstvuva vo napnatosta {to vladee pome|u besprekornata dovr{enost na likovno samodovolnite eksponati i otvorenoto ustrojstvo na edna virtuelna, prili~no spektakularna likovna instalacija. Nakuso, stanuva zbor za izlo`ba koja{to so uverliv likoven jazik gi preslikuva tegobnite i te{ki vrski: na kone~noto i dvosmislenoto, na zborot i zna~eweto, na ~ovekot i sekojdnevieto. Tuka sum dolèn da go podvle~am i slednovo: avtorskata teìna na ona {to go raboti Antoni Maznevski i na ona {to go sozdal Ilija Axievski ne e edinstveniot pottik za navra}awe kon nivnite najnovi postavki vo prostorite na Mala stanica. Imeno, vo ne{to poinakvi okolnosti, vakvi dve, ednopodrugo pretstaveni izlo`bi, bi me ostavile so mnogu nedoumici okolu opravdanosta na vrtoglavoto tempo so koe{to se odviva po~etokot na godine{nava izlo`bena sezona, vo {to golem udel ima i Nacionalnata galerija na Makedonija i nejzinata programa na brzo pripraveni i u{te pobrzo simnati i zaboraveni likovni nastani. Vsu{nost, mojata tema se temeli vrz

Axievski, Partizani od Fevruarskiot pohod, terakota

16 maj 2008

Axievski, Sv. Kliment Ohridski, bronza

dve, ednododrugo postaveni tvore~ki zamisli koi{to gi otelotvoruvaat vrednostite, nu`nostite i nadeìte na dve, razli~ni i oddale~eni pokolenija: tatkovci i deca. Sredbata so deloto na Ilija Axievski gi posreduva nekoga{nite napori za postojano usovr{uvawe na likovniot izraz, a sredbata, pak, so delata na Maznevski go soop{tuva sovremeniot nalog za postojano unapreduvawe na likovniot jazik. Bi sakal da veruvam deka za posvetenicite na mojot zanaet, a se razbira i za onie drugite koi{to ve}e podolgo vreme ìvurkaat vo senkata na stvarnosta, vakvite nagledni tolkuvawa na istorijata, na minatoto i sega{nosta, moè da posluàt kako pou~no ~etivo za minlivosta i traeweto. F

Avtorot e likoven kriti~ar (AIKA)

Kultura FESTIVAL

Odgluvareno so filmot Prviot Bawa Luka internacionalen filmski festival, odr`an na po~etokov na mesecov, organizaciski izgleda{e izve`ban, programski raznolik, a politi~ki qubopiten

ma edno ne`no cve}e, poto~no cve}ence, koe i mal zdiv ili vetre, a kamoli ne{to posilno, za ~as go odvejuva, koe kaj nas go narekuvame gluvar~e. Toa gluvar~e e za{titen znak na noviot filmski festival vo regionot konkretno vo Bosna i Hercegovina - Bawa Luka internacionalen filmski festival (BLIFF), ~ie prvo izdanie se odr`a od 2. do 9 maj. Ne e deka vo Bawa Luka - inaku glaven grad na bosanskiot entitet Republika Srpska - minatiov period snemalo od }ebapite, burekot, bosanskiot lonec, mladoto jagne{ko i ostanatite stolbovi na bosansko-hercegovskata (gastro)kultura. Naprotiv: tie i natamu se koristat kako orudija na svoevidnoto "terorizirawe so hrana" na gostite od strana. No BLIFF, kako {to go izbral gluvar~eto (ili masla~ak na srpski) za za{titen znak na festivalot i imeto na nagradite koi se dodeluvaat na nego, taka i negovoto po~etno izdanie ima za cel, prvenstveno, rasemenuvawe na nivnata ideja da napravat festival koj, vo po~etokot, }e bide razli~en, a istovremeno i zna~aen vo regionot. Uspea li vo toa? ISTOK I ZAPAD Koncipiran kako "star" festival so proverena programa, no i so tendencija na promovirawe novi i(li) mladi avtori - BLIFF se pretstavuva kako odli~no organizirana manifestacija so soliden (za nas astronomski) buxet od blizu 700.000 evra, koja ne pretendira

da ja zagu{i publikata so mnogu naslovi. Ili, svoeviden "festival so ~ove~ki lik". Vo su{tina, BLIFF ima dve repertoarski politiki: vnatre{nata veli deka kako debitant i ne moèl da o~ekuva masovna publika, no trite kinosali so popularni ceni (60 i 90 denari vo protivvrednost) bea solidno napolneti so prete`no mladi lu|e za 40tinata naslovi na programata; nadvore{nata politika, pak, donese mnogu gosti, natprevaruva~ka programa vo tri kategorii, konekcija so evropskite filmski forumi niz rabotilnici i seminari... A me|upolitikata na BLIFF, kako festival vo vtoriot glaven srpski grad na Balkanot, iako so pretpostavka deka }e ima ogromna poddr{ka od srpskata matica, doìvea sosema sprotiven rezultat, odnosno kompleten bojkot od strana na belgradskite mediumi i filmski profesionalci - pa izostana i noviot film Zavet na Emir Kusturica na otvoraweto na festivalot - so isklu~ok na nekolkumina kako patronot na festivalot Lazar Ristovski, ili Mirjana Karanovi} i Bata @ivoinovi}. [to i ne mora da bide lo{o, bidej}i, na nekoj na~in, ovoj festival e osmisluvan vo Praga i London - inaku, relacijata na koja raboti i ìvee inicijatorkata i direktorkata Irena Taskovski - i so solidna logistika na tamo{nite filmaxii (kako Debora Jang, kriti~arka na Verajeti i festivalski selektor, edna od sovetnicite na BLIFF, a nam dobro poznata kako promoter na noviot makedonski film od po~etokot na devedesettite godini, ili gostuvaweto na Endi Serkis, Golum i King Kong od filmovite na Piter Xekson). Ako (srpskiot) Istok predvremeno gi otpi{a - "Idnata godina }e molat da dojdat ovde", veli eden

Festivalski crven tepih

od organizatorite - bawalu~ani so vreme se akreditiraa na Zapad... No, da odime po red. Festivalskata programa be{e so~ineta od kategoriite hitovi, film i smea, èni-reìseri, mir i tolerancija, par~iwa od stvarnosta, BLIFF junior, studentski filmovi i specijalni proekcii. Po dva filma od prvite ~etiri u~estvuvaa vo natprevaruva~kata programa Armin na Ognen Svili~i}, Jas sum od Titov Veles na Teona Mitevska, Bolni od qubov na Karlos Ruiz Ruiz i Mariem Perez Riera, Hadersfild na Ivan @ivkovi}, Ni{to li~no na Larisa Sadilova, Ova e sloboden svet na Ken Lou~, Poseta na orkestarot na Eran Kolirin i [i{iwa za vra}awe na Jan Sverak. Pobednik (so nagrada od 3.000 evra) e izraelskiot film Poseta na orkestarot - vo izbor na ìrito sostaveno od ~e{kiot reìser Ivan Fila, bosanskata akterka Jasna @alica i britanskiot filmski istori~ar i kriti~ar na londonski Gardijan Ronald Bergan - koj na luciden na~in govori kako moàt da se premostat granicite. A toa za junacite na filmot - ~lenovi na policiski muzi~ki orkestar koj od Aleksandrija, Egipet, pristignuvaat na turneja vo Izrael, no nivniot organizator go nema, pa mora samite da se snao|aat za prestoj - kolku {to e komplicirano, tolku ispa|a i duhovito. Vo kategorijata dolgometra`ni dokumentarci pobedi Izgubeniot vikend na

16 maj 2008

PI{UVA: STOJAN SINADINOV (OD BAWA LUKA)

Esma Raxepova

}a kolku e te{ko da se najdat tie "mali lu|e" vo populacijata od 1,3 milijardi ìteli. Najdobro gluvar~e (i 1.000 evra) me|u studentskite filmovi e Opsednat na Britanecot Martin Hempton, koj na suptilen na~in govori za ~ovekovata opsednatost so obi~nite i naizgled nebitnite predmeti koi sekojdnevno nĂ¨ opkruùvaat. FESTIVAL SO ÔVE^KI LIK Me|utoa, natprevaruva~kata dimenzija na BLIFF vo negovoto prvo izdanie najmalku ja pretstavuva{e negovata ultimativnost. Kako {to kulturno-zabavLazar Ristovski, patron na BLIFF nite aktivnosti nadvor od oficijalnata programa podrazbiraa spoj od rafting (spu{tawe so gumen ~amec niz ~e{kata avtorka Lucija Kral (i nagravrtlozite na rekata Vrbas, za{titniot da od 2.000 evra), a nejziniot film e znak na Bawa Luka), ubava hrana i vineobi~na detektivska prikazna koja no, veseli ùrki (nastapi na vode~ki trgnuvaj}i od slu~ajno pronajdenite fodixei, koncert na Esma Rexepova za tografii na {estmina Kinezi vo [ved\ur|ovden, nastapi na egzoti~ni grupi ska, zavr{uva tri godini podocna koga kako praànite Tehtle Mehtle, uli~ni ~e{kata filmska ekipa, duri i preku zabavuva~i i dr.), taka i festivalskakineskata nacionalna televizija, sfata programa be{e spoj od novi avtori

16 maj 2008

i stari majstori na ekranot, so naslovi potvrdeni so nagradi na festivalite izminatiov period. Od videnite majstori na BLIFF, vo prv red, go izdvojuvame Nikita Mihalkov so negoviot nov naslov, 12. Stanuva zbor za svoeviden rimejk na eden star amerikanski film so Henri Fonda, no samo spored idejata. Dvanaeset porotnici se zatvoraat vo edna prostorija i treba da odlu~at dali edno ~e~ensko mom~e e vinovno za ubistvoto na negoviot potatko, ruski oficer koj bil prijatel so semejstvoto na mom~eto, a po likvidacijata na toa semejstvo od strana na voda~ot na ~e~enska buntovni~ka grupa, oficerot go pronao|a mom~eto i go posvojuva... Porotnicite mislat deka pred niv e lesna zada~a i petminutna gra|anska obvrska, no otkako eden od niv }e bide protiv, zapo~nuva dramata koja ne e samo sudsko-detektivska, tuku pretstavuva vistinski eti~ki tobogan niz koj Mihalkov na nekolkupati gi spinuva nivnite - a bogami i na{ite - predubeduvawa za zlostorstvata i kaznite. 12 e vistinska miniakademija za studirawe likovi i mikrogluma, i neviden panteon na ~ove~ki karakteri. Spored majstorlakot

Endi Serkis od King Kong

tuka nekade e i Ang Li (oskarovec so amerikanskiot Kr{engrb planina), koj so noviot naslov Strast, vnimanie vo kinesko-tajvanska produkcija osvoi Zlaten globus i veneciski Zlaten lav. Strast, vnimanie moèbi moème da go pretstavime kako kineska verzija na makedonskiot Istrel na B. Gapo!? Grupa studenti koi go sakaat teatarot, no u{te pove}e Kina, ne se soglasuvaat so japonskata okupacija na nivnata tatkovina za vreme na Vtorata svetska vojna, pa re{avaat da go likvidiraat agentot koj e na ~elo na okupatorskata tajna slu`ba (ili, po na{ki, kineskiot Mane Ma~kov). Mladite ispa|aat neve{ti za revolucionerna akcija, vloùvaj}i mno-

Kultura

Rafting za gostite po rekata Vrbas

gu od nivnite mlade{ki ideali za pravda, za politi~ki da sozreat na najlo{iot moèn, tragi~en na~in: gubeweto na politi~kata (pa i ideolo{kata verba) e ni{to vo sporedba so prethodno izgubenata qubov. Odli~no naslikano, u{te podobro odigrano. Vo redot na ovie majstori sigurno spa|a i Aleksandar Sokurov: negoviot nov film Aleksandra e del od ve}e posebniot ànr koj Sokurov go napravi od negovite filmovi. Moè da vi se dopadne ili ne, no zasluùva po~it kako konsenkventno izveduvana umetnost, ili podobro re~eno ideja - Sokurov sĂ¨ u{te tvrdi deka filmot e vo negovata rana faza na postoewe - izminatite 3 decenii. Ken Lou~ so negoviot socijalen ànr kako ramka za raskaùvawe storii od dene{ninata e ve}e bard na britanskata kinematografija: vo Bawa Luka dojde negoviot film Ova e sloboden svet, pretstaven od glavnata akterka Kirston Vering. Mnogumina se ~udea na Lou~eviot izbor za Vering kako heroinata vo tipi~en socijalen film, bidej}i se raboti za silikonizirana trudbeni~ka vo amerikanskite TV-sapunici: no vo negoviot sloboden svet taa (i fizi~ki) }e stane pokajni~ka na svoevidnata tranzicija na Tretiot svet vo britanskata prestolnina, pretstaven preku iljadnicite izmameni rabotnici od Balkanot, Isto~na Evropa, Afrika... Fatih Akin, pak, vo novata germansko-turska prikazna povtorno ja

Saleh Bakri, akter od prvonagradeniot film Poseta na orkestarot

pretpostavuva politi~kata akcija (i poraka) pred seto ostanato. So Hana [igula kako edna od akterkite Akin mu oddava posveta na Fasbinder, eden od za{titnite znaci na toj `anr, a so kritikata na sovremenoto tursko op{tes-

tvo ja gradira slobodata nasproti nacionalnata pripadnost... Na BLIFF gleda~ite moè da gi vidat i regionalnite pogledi vo sopstvenoto op{testveno ludilo. Jas sum od Titov Veles rasplaka nekoi od gleda~ite, Hadersfil vnese neverojatno koli~estvo ma~nina od dene{nata realnost, Kalifornija drimin' na Kristijan Nemesku (za àl, zagina minatata godina; filmot e nedovr{ena verzija) i 4 meseci, 3 nedeli i 2 dena na Kristijan Mungiu go simnuvaa socijalniot prevez od nekoga{noto âu{eskovo i dene{noto doba, [ampionite na [utka na Aleksandar Mani} ja vrati nasmevkata, makar i kisela, no, nekako, site ovie naslovi ja delat onaa egzistencijalisti~ka Sartrova ma~nina na 21 vek. Sli~no, no so mnogu pogolem {arm i humor, i stariot majstor od ~e{kata {kola Jirì Mencl so Mu sluèv na angliskiot kral i novata negova fidanka Jan Sverak (no, spored rakopisot na tatko mu, akterot Zdenek)... Nema zemja za starci ne e samo naslovot na filmot na bra}ata Koen koj go zatvori BLIFF, tuku i zgodna metafora za voobi~aenata potraga po par~iwa vreme i prostor ispolnet so posvetenici na celuloidot, koj obi~no se narekuva festival. Gluvar~iwata sekako }e bidat odduvani, no {to bi rekla nekoja dene{na filmofilka Skarlet O'Hara, slednata godina e nov festival... F

16 maj 2008

Kultura

Scena I

Antoniev, Ana Apostolova... a zavr{uva so Stefan haxi Nikolov, Maja Xartovska Hil, Marina M. Cvetanovska, Stefan Cigaridov i Gligor ^emerski. Selektori na izlo`bata se profesorite i likovni kriti~ari Vladimir Veli~kovski i Neboj{a Vili}. "Delata na izlo`bata mo`at da se ~itaat kako oddelni ostvaruvawa vo kontekst na edno tradicionalno {arenilo na periodi na vrednosti", veli Veli~kovski vo katalogot na izlo`bata, a Vili} poso~uva: "...Koj i kakov izbor od dela da se napravi i kako toj izbor da ja izrazi aktuelnosta na tvore~kiot

DLUM vo Pariz

a desetgodi{ninata od prvoto pretstavuvawe na makedonski likovni umetnici vo pariskoto Cite internationale des Arts (Internacionalen grad na umetnostite), denovive - poto~no od 14 maj do 1 juni - na istoto mesto }e bidat pretstaveni 107 umetnici, ~lenovi na Dru{tvoto na likovnite umetnici na Makedonija (DLUM). Prostorov ne dozvoluva da bidat spomenati imiwata na site zastapeni makedonski umetnici od postarata, srednata i novata generacija i nivnite dela so koi se pretstavuvaat, no ako odime po azbu~en red, taa lista zapo~nuva so: Re{at Ahmeti, Nata{a Andonova, \oko

3 + 3

Gligor ^emerski, Pariz U~elo - Sv. \or|ija, kombinirana tehnika

mig, se naso~uva kon {irokiot spektar na izraznosti, interesi i pobudi". F

rabotam e povrzano so muzikata i se nadevam, ako dade Bog, deka taka, no i pouspe{no, }e bide i po deset godini. Dali i ponatamu }e nastapuva{ na festivalite i {to misli{ voop{to za niv, so ogled na ~estite mestewa za pobeda? Vo juni }e nastapam na Radiskiot festival, i toa definitivno }e bide moeto edinstveno pojavuvawe na festival godinava. Vo idnina svojata energija }e ja vlo`uvam pove}e vo snimawe singlovi i spotovi za istite. Taka re{iv bidej}i dolgo vreme nastapuvav na festivalite i imam ubavo iskustvo i spomeni od niv, no sega dojde vreme da se posvetam na svojata kariera od eden poinakov aspekt. A za mesteweto... pa niv gi ima i sekoga{ }e bide taka. Ne se lutam, samo neka mestat kvalitetni peja~i.

Se ~uvstvuvam celosno samo so muzikata Dolgo si na estradata, ima{e i `ivi svirki po klubovite. Kolku muzikata e ve}e del od tvojot `ivot i kade se gleda{ sebesi vo muzikata po desetina godini?

16 maj 2008

Muzikata definitivno e mojot `ivot, na~inot na koj jas `iveam e povrzan od sekoj aspekt tokmu so nea. Nastapite, svirkite i rabotata vo Makedonskata opera i balet se dokaz deka sĂ¨ {to

[to se slu~uva so izdavawe album, koncerti i nastapi niz Makedonija, osobeno sega vo letniot period? Pred eden mesec potpi{av dogovor so Two Hearts produkcija, gotova e pesnata "Te nema" na Robert Bilbilov i Vesna Malinova, so koja }e nastapam na festivalot. Posle ovaa kompozicija, vo plan mi e da se izdadat u{te dva -tri singla, pa duri potoa da se po~ne so podgotovka na albumot. Ova leto }e bidam anga`irana so nastapi, pove}eto od niv se ve}e zaka`ani. No, isto taka, }e rabotime i na podgotovka za slednite singlovi. F R. PAMPUR

GANG OF FOUR 24 MAJ

+ BERNAYS PROPAGANDA

klub "Hard rok", 22:00

BILETI VO PRODA@BA VO: JUGOTON I ^UV DE ^UV

@ivot GRAD NA KULI I MOSTOVI

PI{UVA. VASKO MARKOVSKI SNIMIL: MILAN STREZOVSKI

Dovolno e samo edna{ da otidete vo Kratovo. Dodeka si zaminuvate od tamu, ve}e pravite plan povtorno da se vratite. Grad koj sekoga{ ima novi prikazni da vi otkrie - kulite i mostovite se samo del od niv

Zlatkova kula - mu prkosi na vremeto; Jok{irski most - mnogu sviwi bile zaklani za da se zadovoli gladta na yverot

16 maj 2008

Grad na kuli i mostovi 59

@ivot

Emin-begova kula - najniskata kula vo Kratovo Krsteva kula - {arite na fasadata gi obeshrabruvale suevernite napa|a~i

Krsteva kula

Grof~anskiot most

ratovo e grad koj ne ve ostava ramnodu{ni. Toa e qubov na prv pogled. Edna{ }e vi se slu~i i nikoga{ nema da ve ostavi celosno na mira. Edno zrnce od va{ata svest i potsvest sekoga{ }e misli na nego i postojano }e ve povikuva nazad, makar i na ~as-dva. Dovolno e da ĂŹ pristapite so otvoreno srce na pregratkata {to vi ja nudi Kratovo. Drugoto }e go napravat energijata od smireniot vulkan, {to ja ~uvstvuvate nasekade okolu, srde~nite kratovci i {armot na srednovekovnite kuli i mostovi.

~atliva arhitektura. No, ne bidete naivni. Vleguvaj}i vo Kratovo, vleguvate vo grad {to bil izgraden vrz vulkanski krater niz koj te~at tri reki, povrzani so mostovi od kamen, koi u{te od prvata sredba zasekoga{ }e ostanat vo va{ata memorija. No, toa ne e sĂ¨. Vleguvaj}i vo Kratovo, vleguvate vo grad izgraden na temelite na drevna rudarska naselba {to prvpat bila spomnata vo istorijata pred 27 vekovi, kako rudarska naselba vo Homerovata Ilijada. [este srednovekovni kuli, me|usebno povrzani so podzemni hodnici, }e ve potsetat na vremeto koga od kratovskoto srebro se kovale pari za evropskite gradovi-dr`avi i koga redovni gosti na gradot bile trgovcite od Istokot i od Zapadot.

GRAD VRZ KRATER

MAJSTORI NA YIDARIJATA

Edna od naj~estite pogre{ni predrasudi za ovoj grad e deka Kratovo e bezli~no rudarsko grat~e koe nema {to da ponudi osven pravlivi ulici i nevpe-

Ne iznenaduvajte se ako ostanete bez zborovi i ako se fatite sebesi vo razgovor so sebe koga }e trgnete da gi razgleduvate kratovskite mostovi.

[etaweto od most do most istovremeno ve voshituva i otvora pred vas bezbroj pra{awa. ]e bidete v~udovideni od graditelskite re{enija i od vrvnata izrabotka i }e se pra{uvate sebesi kolku majstori gi gradele, kolku kamen potro{ile i kolku vreme bilo potrebno za da se izgradi eden most. Razgleduvaweto na mostovite e dovolno golem predizvik i koga toa go pravite samite so sebe, no ovojpat re{ivme da pobarame vodi~. TAJNIOT JAZIK NA MOSTOVITE Sedumte kameni mostovi, kako {to ni objasni Stev~e Donevski od Op{tinskiot centar za karpesta umetnost, bile izgradeni vo 18. i vo 19 vek. ^ar{iskiot, Grof~anskiot, Jok{irski most i Gornomaalskiot most ja premostuvaat Taba~ka Reka, a drugite dva, Arguli~ki most i Radin most, se nad Manceva Reka. â&#x20AC;&#x153;Za sekoj most ima po nekolku prikazni i sekoj most so svojata forma nosi nekakva skriena poraka. Grof~anskiot

16 maj 2008

Carski most

Kulite me|u sebe bile povrzani so podzemni hodnici za evakuacija. Krajot na hodnicite bil na krajot od gradot, kaj Radin most

most ima dva svoda so otvor na sredinata i za nego se veli deka go prikaùva likot na graditelot, koj nemal nosna koska. Najteòk da se izgradi bil Jok{irskiot most ili Svinski most (na kratovski jok{ir e sviwa). Ednoto predanie zboruva deka mostot go gradela cela armija yidari, za koi bile zaklani mnogu sviwi za da se nahranat, pa ottuka go dobil i imeto. Spored drugoto predanie, tolku bilo te{ko da se napravi mostot, {to go ~uvstvuvale kako yver koj morale da go nahranat so mnogu sviwi za da moàt da go izgradat”, ni raskaà Donevski. Najpro~ueniot me|u dene{nite kratovski mostovi e Radin most na Manceva Reka. Spored edna narodna pesna, mostot go gradele devetmina bra}a, no toa {to }e go izyidale preku den, preku no} se urivalo. Taka bilo sè dodeka vo temelite na mostot ne ja zayidale nevestata na najmaliot brat, Rada, koja do{la da im donese ru~ek na majstorite.

16 maj 2008

EDNA KULA - EDNA PLANINA Pro{etkata ja prodolìvme kaj Simi}evata kula, edna od {este srednovekovni kuli {to moète da gi vidite denes vo Kratovo. Izgradeni se vo periodot od 1365 do 1380 g. i sluèle kako ìveali{ta i kako trezori za ~uvawe na parite {to se kovale po nara~ka vo kratovskite kova~nici. Vo razgleduvaweto nè vode{e Dragan \eor|ievski, direktor na Muzejot na gradot Kratovo, koj ni raskaà deka vo gradot nekoga{ imalo 13 kuli. Denes od niv se ostanati Simi}evata kula, Zlatkova kula ili Kula na Asan Efendi, Saat kulata, Krsteva kula, Emin-begova kula i Haxi-Kostova kula. Od niv vo najdobra sostojba e Saat kulata, vo koja e postavena izlo`ba na tema Kratovo niz vekovite. Vo kulite se slu~uvale site zdelki so koi se nara~uvale pari od kratovskite kova~nici, a poradi bezbednosta {to ja nudele istovremeno bile i trezori vo koi se ~uvale skapocenite metali i

izrabotenite kovanici. Deka bile re~isi neosvoivi, moète i samite da po~uvstvuvate gledaj}i ja masivnosta na yidovite i pu{karnicite {to gi gledate na site ~etiri strani dodeka se iska~uvate od kat do kat. “Samo za izgradba na edna kula bile potrebni okolu 2.600 kubni metri obraboten kamen, {to e kolku edna planina od kamen. Kulite bile re~isi neosvoivi. I da uspeel nekoj da im se dobliì i da se probie niz vratite, te{ko deka }e moèl da se ka~i vo trezorite, za{to po skalite go pre~ekuvale ogneni topki od stopeno olovo i borova smola”, ni re~e Donevski. Najgolemata tajna na bezbednosta na srednovekovno Kratovo ja vidovme na zaminuvawe. Pod sekoja kula nekoga{ imalo tajni hodnici za evakuacija, koi zavr{uvale na periferijata na gradot, kaj Radin most, niz koi nekoga{ se spasila ubavata Sara begaj}i od Turcite. Sakate da gi vidite? Pojdete vo Kratovo. ]e gi najdete vo restoranot pod Emin-begovata kula. F

@ivot RAZGOVOR SO MARKO GEORGIEV - FOTOREPORTER

RAZGOVARAL: VLATKO GALEVSKI

FOTO: ANDON DON^EV

Kako da se pretstavi ~ovekot kogo dobro go poznavate, so kogo ste rabotele (vo Forum), za kogo znaete prili~no mnogu raboti? Na prv pogled lesno, no Marko Georgiev ne e "lesen tip". Si ima svoja filozofija, svoi buba~ki, kontroverzi, svetogledi. Fotoreporter od kalibar koj ve}e dolgo `ivee i raboti vo SAD. Rabote{e kako ekskluzivec za Wujork tajms, a sega e frilenser so redovni anga`mani za amerikanskite wuz-agencii. Patuva po svetot i "puka" so fotoaparatot. "Majstor" za voeni `ari{ta i prirodni katastrofi. Edna od najveselite prirodi koi gi poznavam, ~ovek so iljada prikazni vo leviot xeb

Profesija:

adrenalin 16 maj 2008

@ivot

Forum: Vo Skopje be{e pred edna godina, pred toa isto taka te nema{e dolgo. Zo{to si tolku dolgo otsuten od rodniot kraj? Marko: Dobro e {to mo`am da go pravam ona {to go sakam, a da nemam pogolemi problemi, dali vo Skopje ili nadvor, seedno e... Jas sum zadovolen. Onie koi znaat so {to se zanimava{, bi se za~udile na vakviot tvoj stav. Mnogu patuva{, leta{, raboti{ na rizi~ni teritorii, se hrani{ i prestojuva{ vo razli~ni sredini, se prisposobuva{ na razli~na klima, obleka... Sè {to spomena ne go smetam nitu za rizik, nitu za privilegija. Vistinskiot predizvik e vo toa {to nekoj ti dal privilegija, ekskluzivitet da izvestuva{ za vistinata. Lu|eto mislat deka tamu nekade rabotime ne{to poinakvo. Isto e, i tuka celta na novinskata fotografija e da ja soop{ti{ vistinata. Razlikata e vo toa {to raboteweto za amerikanskite agencii ima daleku posilno vlijanie otkolku ovde{nite mediumi. Poznato e deka tamu mediumite se bitni kreatori na svetskata politika. Toa e pri~inata zo{to ~uvstvoto da raboti{ za Wujork tajms e poinakvo od ona da raboti{ za Ve~er, na primer. Imam vpe~atok deka ovde novinarstvoto ne se sfa}a dovolno seriozno. Na Zapad novinarstvoto e sedma sila, kaj nas... daleku e od ovaa brojka. Sepak, postoi razlika vo mo`nostite i uslovite za rabota tamu i ovde. Golemi teritorija, nastani, atrakcii... Da, no pote{ko e, nam pristapot do nastanite tamu ni e mnogu ograni~en, nema sloboda, sè e so restrikcii, zabrani, "nema fotografirawe i to~ka" - }e ti ka`e nekoj batka i tolku. E, posle snao|aj se! Kakov e tvojot deloven dogovor so Wujork tajms? Jas imav ednogodi{en ekskluziven dogovor so Wujork tajms vo periodot koga

@itelite na Nepal slavat na ulicite na Katmandu, otkako kralot objavi povtorno vospostavuvawe na parlamentot. 25 april 2006. Za WPN

rabotev vo Wujork i Amerika. Toj dogovor mi iste~e i sega rabotam internacionalno, zna~i ne samo za eden vesnik, tuku za potrebite na agenciite. Poslednive dve godini patuva{e mnogu. Nakuso, raskaì ni ja tvojata reporterska mar{ruta. Te{ko deka }e bidam precizen vo redosledot na patuvawata, no... eve, "po tradicija" prestojuvam vo Brazil eden period od godinata. Edna{ zada~ata ti e po }ef, go slika{ karnevalot vo Rio, no drugpat treba da istraùva{ za maloletnite deca koi se eksploatirani. I eve, tokmu za vtorava tema i pokraj site istraùvawa mislam deka taa prikazna za rabotnata eksploatacija na desetgodi{ni deca, ne postoi. Ova e edna od "zadadenite temi" za koi ne znaeme dali se to~ni ili ne... Potoa, pak, vo SAD se "zanimavav" so uraganot Frensis. Toa dobro go odrabotiv, pa me "po~estija" potoa so uraganot Iva, za najposle da "ja zasluàm" i Katrina. Stanav "ekspert" za uragani. I toa trae{e so meseci: do`dovi, nevreme, vetrovi... Taka, sé nekoi blagoprijatni uslovi za rabota... Zatoa, pak, potoa "me ~estea" nekoj mesec vo Brazil. E, potoa bev na Nepal na edna neuspe{na revolucija - sedevme tamu dve nedeli i ni{to ne pravevme. Pa malku vo Makedonija, pa Wu Xersi, i posle go dobiv Bagdad. Krajot na juni odam za Irak, a potoa o~ekuvam "prestoj" vo Avganistan. Dobro, tebe Olimpijadata vo Kina ne te interesira?! Ne, ne sakam sport (da fotografiram), osven strela{tvo, sloboden stil, ha, ha! Toa dobro go znaat onie {to pra}aat na teren, da ne me pra}aat na stadioni!... Lani mi be{e "najsportska", najpatuva~ka godina. Imav pove}e od 30 internacionalni letovi. Tie {to ve}e gi spomnav, plus Turcija, Ungarija, Amerika, Makedonija, Irak... Fakti~ki, sedum meseci bev nadvor od doma i

mislev deka e toa eden romanti~en ìvot, torbi, aerodromi, avioni, carini, hoteli, gubewe baga`... Kako i da ja vrti{, tvojata profesija e avantura, ~esto rizi~na, adrenalinska, no neretko moè da se bide i komoten i da se uìva... Ima pravila koi mora da se po~ituvaat. Pred sè, mora da si dobar fotograf, potoa da pokaè{ lojalnost kon rabotodavecot i, moèbi ~udno, no treba da raboti{. Prestojot vo Irak e rabotewe sekoj den. Stanuva{ nautro, se podgotvuva{ i odi{ na rabota, i taka sekoj den. Kreativniot del od rabotata verojatno ne e podolg od 5 minuti, no tie mora da se lovat. Pokraj rizicite na teren, kakvi vi se ìvotnite uslovi, vo Bagdad na primer? Nie, fotoreporterite, imame na{a baza. Re~isi site novinski agencii sme vo taa baza. Bagdad e, fakti~ki, najnepristapnoto mesto za na{ata rabota. Ne moè tuku-taka da se "{etame" niz gradot. Odime so vojska, so voeni vozila, helikopteri. Vo àrgon ova se vika emperet ili empet. Pravime i blic-poseti na Bagdad, kako civili, no i tie se odnapred organizirani. Pred da odi{ vo Irak ima{e poinakov imix, pred sè dolga kosa vrzana vo "rep". Sega te gledame vo "skrateno" izdanie. Toa e poradi Ira~ankite, ili? Prviot den koga pristignav vo bazata vo Bagdad, onie kolegi {to me pre~ekaa, prvo {to mi rekoa be{e da se javam na dolniot kat i da go pobaram Ahmet. Ahmet me do~eka so noìci i no` vo racete i me pra{a: "[to saka{ da ti letne, glavata ili kosata?" Glavata sè u{te mi e na ramewa, a kosa }e porasne. Fotografijata ti e profesija, no znam deka strast ti e paraglajderstvoto, Ne propu{ta{ prilika koga moè{ da leta{. Leta{e li i vo Irak? Da, so helikopteri. E, toa e najopasnoto vo na{ava profesija. Helikopterite se najlesnata meta, kako glineni gulabi, i sekoe ka~uvawe vo niv e stres. Helikopterot e ma{ina koja {totuku izlegla od fabrika, a ve}e saka da te ubie. Tehni~ki sovr{eno letalo-samoubiec. Zna~i, evidentno postojat i stres i strav. Kako se potisnuvaat? Ima{ li sopstven recept? Ne se potisnuva nikako. No, od druga strana, te prisiluva da bide{ logi~ar i da se koncentrira{, ne bezglavo da odi{ vo rizik. Zna~i, vo krajna linija stravot e zdrava rabota, te tera da razmisluva{. Ako ne ~uvstvuva{ strav, toga{ si glup i lesno moè{ da vleze{ vo lo{i situacii. Na{ata profesija nè nau~ila da gi po~ituvame i instinktite. Ako nekoja situacija ni e somnitelna, koga go imame ona lo{o pret~uvstvo, ednostavno ne odime ponatamu,

16 maj 2008

Ira~ka nacionalna policija vo kontrola, videna od dupka napravena od kur{um na oklopno vozilo vo Sajdija vo blizina na Bagdad, Irak. 25 avgust 2007. Za Wujork tajms

zastanuvame ili se vra}ame. Izminative godini enormno skokna brojot na raneti, zaginati, kidnapirani i likvidirani novinari. Na po~etokot od razgovorov spomna deka raboti{ vo ime na vistinata. "Zasluùva" li vistinata tolkavi `rtvi? Ne e li toa previsoka cena? Ponekoga{ navistina ne moè da se merat rabotite, izleguvaat od kontrola. Koga se nao|a{ vo àri{teto na nastanite, dali e toa vojna ili prirodna kataklizma, ednostavno si del od istorijata, ja dokumentira{, ja zapi{uva{. Na{iot tim vo Irak ednostavno saka da

bide del od istorijata. Ovaa vojna, po Vietnamskata, e najva`noto vo istorijata na Amerikancite, kolku i da zvu~i toa ~udno. E, a bidej}i jas rabotam za niv, jas sum i del od istorijata. Na ~uden na~in ~ovek e sklon kon predizvici. Sega da se pojavi novo `ari{te, bez razmisluvawe vedna{ }e odam. Vakviot stav e ve}e poriv, a ne samo profesionalen odnos kon rabotata. Ne te pra{av zo{to si vo Makedonija? Se podgotvuvam za Irak. Psihi~ki, fizi~ki? I edno i drugo. A i da se vidam i dru`am

Politi~kata organizacija na ungarskata garda na komemoracijata na 51-ta godi{nina od vostanieto vo 1956 g. protiv sovetskata domina cija. 23 oktomvri 2007, vo Budimpe{ta, Ungarija. Za Wujork tajms

16 maj 2008

so prijatelite. Minatata godina mi be{e isklu~itelno naporna, te{ka. Osobeno po trite minati meseci vo Bagdad. Jas za mene si imam visoko mislewe deka sum cvrsto, jako mom~e. No, po Irak sfativ deka ne e taka. Ednostavno se istro{iv i na fizi~ki i na mentalen plan. Imav bezbrojni ko{marni no}i koga samo si velev deka ova ne e za mene i koj kur baram jas ovde. Zaspiva{, i koga se budi{ gleda{ deka si vo }orsokak. Toa e toa, nema kade, nema izlez. Marko, ako e taka, se isplatuva li tvojata rabota, te pla}aat li dobro? Ne, za rizikot, ni oddaleku ne e dobro platena ovaa profesija. Vaka, se zarabotuva pristojno, no od toa ne moè{ da se zbogati{. Bitno mi e da moàm da si ja pla}am kirijata, kade i da sum da moàm da se napijam edno pivo. Pak nemam pari za ku}a, za nov avtomobil... E, znae{ koja e razlikata pome|u ovde{nite i tamo{nite novinari? Tamo{niot, koga trgnuva na pat ne nosi ni{to so sebe, osven aparatot. Ni pasta, ni {ampon, ni krem, ni... kaj odi, sĂ¨ mu e obezbedeno. Ovde sĂ¨ u{te se pakuvaat kuferi. A da se vratime malku na karnevalot vo Rio? Da, da toa e ubava tema. Gi gledav pette finalisti, najdobri samba-{koli vo Brazil. Cela godina ve`baat i {ijat kostimi samo za edna ve~er igrawe. Fantasti~no! Za detalite }e ti raskaùvam vo nekoja druga prilika. F

@ivot EX CATEDRA

Habakuk, pesot i ribata Bez blicevi, dami i gospodo, ve molam, umetni~koto delo - pesot ne smee da se voznemiruva!

olgo, predolgo se premisluvav za naslovot: ne tolku na ovoj tekst, tuku za celata tema. A temata e - i tuka po~nuvaat problemite: navistina {to e temata? Ima li tuka kakva bilo tema? Na primer, dali so toj nastan e ozna~en krajot na umetnosta kako ~in na kreacija i definitivno ukinuvawe na du}anot na estetikata, sfatena kako kriti~ki elaborirana i argumentirana prikazna za deloto? Dali pred na{ite o~i {totuku zavr{i i zamolkna toj nesporedliv, vozvi{en vid saga i poema za genezata na ne{to

od ni{to, za pretvoraweto na sopstvenite misli vo artefakti - dali toa ne padna statuata na Atina Palada, zgrozena od toa {to od nejzinata glava sega se ra|a samo perverzniot cinizam, voajerski èden da sedi vo prviot red od loàta kolku za podobro da ja vidi smrtta? I toa smrtta vo najsogolena, najneza{titena i najapsurdna konkretizacija!? Ili so ova e ozna~ena vistinata deka od {to bilo moè da se napravi umetni~ko delo i deka, sledstveno, umetni~ko delo celosno go snema, se zagubi, rasplina, is~ezna? Go izbrav naslovot koj e hermeti~en, deskriptiven, naslov so koj ne{tata samo se notiraat, no naslov koj moèbi provocira tokmu so taa svoja netran-

16 maj 2008

PI{UVA: FERID MUHI]

sparentnost: Habakuk, pesot i ribata. Habakuk e sovremen likoven umetnik. Negovoto ime e Giljermo Vargas, "Habakuk" mu e prekarot; pesot e glavniot akter vo negovata estetska instalacija koja mu donese plasman me|u {este najdobri umetnici na presti`noto bienale Porto Riko 2007. Naedno, istata instalacija na Habakuk mu e nara~ana i na golemoto amerikansko bienale, kade {to toj e pokanet tokmu vrz osnova na golemiot uspeh postignat minatata godina vo Porto Riko. Od tehni~ki pri~ini, G.Vargas ne }e moè da ja prikaè sosema istata instalacija zatoa {to }e mora da zeme drug pes. Imeno, umetni~kiot art-proekt na Habakuk se sostoi vo slednoto: od ulica se zema nekoj pes-skitnik. Sistematski se izgladnuva {to e mo`no poblisku do samata granica na "skinuvawe konci". Potoa se smestuva vo prostorot na umetni~kata instalacija. Posetitelite prisustvuvaat na poslednite ~asovi na pesot osuden na smrt od glad. Tuka, se razbira, strogo se po~ituva praviloto kako i za site drugi umetni~ki eksponati: Gledaj, no ne dopiraj! Koga umetni~kiot eksponat - pesot, odnosno, ìviot kostur presle~en vo òltenikavo krzno bez sjaj, so stomakot vovle~en do sami-

ot 'rbet i so bezmernata za~udenost vo o~ite, kone~no }e prestane da se pra{uva za toa {to im zgre{il na lu|eto, ta zaslu`il takov da go vozvi{uvaat vo umetni~ko delo a negovoto bedno pcovisuvawe da go smetaat za estetski dostrel, zna~i koga }e umre, instalacijata kulminira vo svoite pove}eslojni emanacii, zna~ewa i narativni strategii! Ete zo{to Habakuk ne mo`e da ja povtori sosema istata instalacija. Mu treba nov pes. I tokmu tuka furiozno se manifestira najzna~ajniot moment na negovata kreativna artisti~ka ingenioznost i polisemi~niot karakter na

16 maj 2008

ekspresivniot virtuozitet na idejata nare~ena smrtta na pesot koj umira od glad. Svetot se potresuva, od site strani fr~at peticii protiv taa instalacija, Habakuk dobiva na rejting, Bienaleto beleì vrtoglava nagorna linija na top-nastani vo svetskiot umetni~ki kalendar, eden pes e mrtov, no noviot pes stanuva yvezda, vistinska kometa koja sveti pred da zgasne, yvezdata koja umira od izgladnetost, bezglasno, oti nema ve}e sila ni kolku za tivko, tivko da zakvi~i od sre}a oti mu se pristoruva deka nekoja od mnogute race {to se naso~uvaat kon nego, ~ove~kite race vo koi negoviot rod iljadnici godini ima "kart blan{" verba, tokmu sega, vo poslednite sekundi od ìvotot, mu podava korka leb! A leb nema: samo fotoaparati koi ~krapaat ("Bez blicevi, dami i gospodo, ve molam, umetni~koto delo - pesot ne smee da se voznemiruva!") dodeka racete treperat oti, ete, snimaat vrvno umetni~ko delo - migot na smrtta, smrtta vo ìvo, la muerte in vivo, death live, direktno, sega i nikoga{ pove}e. Tokmu toj pes, tokmu za vas i samo za vas, sega, za nekoj mig, }e umre, dami i gospoda! No, {to e so ribata? Neli spomnavme i nekakva riba!? Kaj Habakuk riba nema.

No, jas se pra{uvam zo{to da nema riba? I vedna{ ja povikuvam va{ata sovest so koja tolku se gordeete dodeka mu se nafrluvate na beskrupulozniot nikakvec, sadistot i ubiecot na pesovite Habakuk, da mi odgovori: zo{to nema sli~na instalacija so smrtta na riba!? Zatoa, dami i gospodo, eti~ki puritanci, braniteli na nedol`niot pes izgladnet do smrt, za vie da imate od {to da se konsternirate, zatoa, velam, {to bi bile celosno ramnodu{ni kon takvata gletka! Se somnevate? Poreknuvate, odbivate so indignacija takvi insinuacii!?

[tom e taka, da ve pra{am, dali nekoga{ ste videle vo ribarnica, kako po barawe na kupecot, ili tokmu po va{e barawe, prodava~ot mustaklija go vadi krapot ("Ne, ne toj majstore, ovoj, toj sega {to e pod nego, e toj, levo, leeevooo, da, da, tokmu toj go sakav!"), go plesnuva na tezgata i go opnuva po glava so drveniot ~ekan dva-tri pati!? Vreskavte li, se bunevte li, protestiravte li deka toa e skandalozno? Da ne se obidovte da povikate nekogo od Dru{tvoto za za{tita na ìvotnite? I {to mislite, {to bi vi kaàle tie? Bi ve smetale za podbi{ega i majtap~ija, a moèbi bi barale i da im se izvinete za tormozewe! A jas navistina, najseriozno, pra{uvam: zo{to sme ramnodu{ni na koja bilo smrt!? Zo{to nesre}niot pes izgladnet do smrt, {to mu padnal vo racete na toj psihopat Habakuk, pretstavuva legitimen motiv za na{iot moralen protest, a krapot bezmilosno ubien so ~ekan po glava ne e istoto toa!? Samo nemojte da mi kaète deka e toa poradi faktot {to pesot znae, razbira {to mu se slu~uva i {to ~uvstvuva, dodeka ribata ne znae i ne ~uvstvuva! Inovoroden~iwata ne znaat, i mentalno te{ko hendikepiranite, i tie vo dlaboka koma moàt da bidat vo intenzivna sostojba na afazii i fiziolo{ki anestezii, i senilnite ne razbiraat i ne znaat ni samite koi se, pa sepak, toj {to bi pomislil deka ova gi isklu~uva od sferata na moralno sudewe, so pravo bi go smetale za ludak ili monstrum. Zatoa {to ova sepak se lu|e, a ona sepak samo ribi!? No, ako ja prifatite gradacijata vnatre, edna taka apsolutna kategorija kakva {to e ìvotot, toga{ ste podgotveni da se regrutirate i vo rasisti, seksisti, vo braniteli na speciecizmot ("Na{iot vid - species e podobar od site drugi vidovi"! Tatkoto i majkata na site vidovi diskriminacija). I zatoa, ako ste svesni deka i ìvotot i smrtta se apsolutni kategorii, koi se odnesuvaat na edinstveni, unikatni, nepovtorlivi su{testva, a deka site drugi razliki se samo razliki vo stepen, no ne vo kvalitet, toga{ ste dol`ni da priznaete deka sekoj ~in na ubivawe e po edna instalacija na nekakov si Habakuk, a deka site nie koi toa go tolerirame, ili go opravduvame, toga{ sme publika na negovata instalacija! Zemajte gi kamerite vo va{ite rastrepereni race i snimajte - ne se prepravajte deka ne vi e vozbudlivo! @ivotot ni otide sosema nadolu, {tom umetnosta mora da se bori za publika, za animirawe estetska kritika i za osvojuvawe renomirani nagradi, so pokaùvawe i gledawe pes koj umira od izgladnetost. Zar ne e dovolno {to ubivame? Mora li u{te i da si aplaudirame!? F

Kultura NURKA^I VO VISO^INA: MITKO S. APOSTOLOVSKI, AKTER

PI{UVA: LILJANA MAZOVA

Dve strani na edna qubov

itko S. Apostolovski so nasmevka na liceto i so prefineta doza serioznost vo pristapot kon lu|eto od i vo teatarot, sekoga{ koga govori za svojata profesija istaknuva deka za qubov se potrebni dve strani. Koga go veli toa misli na stranata na koja e toj i na stranata na koja e publikata. Me|u tie dve strani na edna qubov "teatarot ima funkcija da ja gleda svetlata strana na ìvotot, toj ne smee da bide didaktika, sekoga{ treba da probiva niz neprobojnoto i da ja pokaùva svetlinata". Niz ovie, i vakvite stavovi/pogledi, pa ako sakate i principi, Mitko re~isi 35 godini go ìvee svojot akterski svet vo ~ij centar e teatarskata scena. Povremeno go ima i na filmskoto platno, vo TV-storii, go gledame od TVekranot koga so svojata korpulencija so slast ni nudi hrana vo koja i samiot uìva... Deka ja qubi hranata, se gleda i po nego, a i na scenata koga so jakiot glas i krupnata stava gi re{ava razli~nite likovi na razli~en na~in, vo razli~ni situacii i vremiwa. Na scenata bil selanec, kral, mladi~, starec, veselnik i nesre}en ~ovek pritisnat od nebidninite na ìvotot, pustinik i voin, vojskovodec, aristokrat, neèn ili surov soprug, mil i strog tatko. Ni{to vo ìvotot na Mitko ne e predvideno odnapred. Ne moè da se kaè deka planira, ~eka, razmisluva, odmeruva. Naprotiv, pove}e e impulsiven, iskren ~ovek, koj naj~esto donesuva re{enija vo migot: se raduva ili otfrla sĂ¨ na sopstvena {teta. Poznato e i negovoto "begstvo" od scenata zatoa {to ne prifatil kompromis, ne se sloìl so na~inot na koj se vodel teatarot. Na primer, vo odbrana na svojata profesija i voop{to na teatarot, dodeka be{e vo ansamblot na NT vo Kumanovo, pove}e od tri godini ne zaigra na scenata. Ima{e svoj stav: ne se sloùva{e da bide akter vo teatar koj ne probiva niz neprobojnoto i ne ja pokaùva svetlinata. Mitko ja zdogledal teatarskata svetlina po zavr{uvaweto na gimnazijata vo 1973 g. (roden e 1955, vo Bitola) i so

16 maj 2008

ve}e dobien indeks na student na Pravniot fakultet, slu{nal deka vo teatarot vo Bitola e raspi{an konkurs za novi akteri. Se prijavil, go primile, go u~el zanaetot i igral vo sezonata 1973/74 g. Slednata godina bil primen na toga{nata Vi{a muzi~ka {kola vo Skopje, otsek akterska igra. Potoa, od 1980 do 1995 g. bil vo Narodniot teatar vo Kumanovo. Toa e vreme koga igra mnogu, koga e "buntovnik", no i zree i se nurnuva vo viso~inite na akterstvoto. Go igra i likot na Fezliev vo pretstavata Crnila Rivajvl, vo 1994 g. ja dobiva nagradata za najdobro aktersko ostvaruvawe "Vojdan êrnodrinski" i nagradata za najdobro aktersko ostvaruvawe na revijata Ekran. Vo 1995 g. Mitko odnovo mu se vra}a na teatarot vo koj zapo~na da se nurka vo viso~inata na teatarskata umetnost, vo Narodniot teatar vo Bitola. I od onaa 1973 g. koga e primen vo nego (zaedno so periodot vo Kumanovskiot teatar) do denes se vovlekol vo koàta, vo du{ata, vo ìvotot na nad 150 ili 160 likovi vo isto tolku pretstavi. Me|u niv e i prviot lik, onoj na golemoto

Peda~e vo pretstavata za deca Peda~e vo re`ija na Petar Stojovski-Babec, na ~ija premiera Mitko to~no se se}ava deka bila na 9 oktomvri 1973 i deka ottoga{ e akter. Sleduvale d-r Vojteh Navratilm, Di{otel, Azazelo, Vojdan, Kajgana, Mitre, Kreon, Holendes, Kiligin, Hasan aga, Hasgtingz... Vo me|uvreme, vo pretstavata Razvratnikot la Labertin go igra likot na Deni Didro i na Festivalot na kamerniot teatar "Risto [i{kov" go dobiva edinstveniot zlaten medal za najdobro aktersko ostvaruvawe. Najnov mu e likot na Majstorot vo Dalaj Mama. Akterstvoto za Mitko S. Apostolovski, spored toa {to go sozdava i kako go sozdava, e spoj od energija i memorija. Za memorijata veli deka e darba, iako ne se mo`e bez trening, bez tehnika. Na primer, negoviot Deni Didro govori tekst od 1 ~as i 42 minuti. I toa e normalno: toj od sekoj lik izleguva sre}en, zadovolen, nasmevnat, podgotven za {ega ili bunt. I saka mnogu teatar i mnogu publika. F Avtorkata e teatarska kriti~arka i publicistka

@ivot

Skopje kakvo {to ne go poznavate

Zo{to is~eznaa skopskite kina? Denovive re~isi site mediumi pi{uvaa i komentiraa za is~eznuvaweto na skopskite kina. Skopje, ednostavno, ostana bez kinosali. Kako se slu~i ovaa 2008 g. da bide najkatastrofalna vo odnos na "is~eznuvaweto na kinata"? Problemot e slo`en i vle~e dlaboki koreni. Zadira vo kulturnata tradicija. Toga{, zo{to ni se slu~uvaat vakvi ne{ta ako nekoga{ sme se gordeele so taa tradicija?

a kinoto se razmisluva kako za kulturna potreba bez koja{to ne se mo`e. No, i mnogu pove}e od toa. Filmot i kinoto, kako za~etnici na masovnata kultura vo svetot, istovremeno se za~etnici i predci na globalnata kultura. Ako ne{to nĂ¨ "globaliziralo" vo tekot na minatiot vek, toa bilo tokmu kinoto koe gi uriva{e site mo`ni granici ne priznavaj}i barieri. No, kinoto ima i u{te edna dimenzija, toa e specifi~en urban fenomen iako, se razbira, nitu ruralnite sredini ne mo`ele da odoleat na negovata magija. Sepak, kinoto oformuva edna specifi~na gradska mitologija. Taa mitologija e "lokalna" isto kolku {to e i univer-

Kino - restoranot Zrinski od levata strana na Vardar do kameniot most

16 maj 2008

PI{UVA: DANILO KOCEVSKI

od najmodernite kina vo toa vreme, kinoto Uranija ili dene{na Kultura. Toa bilo otvoreno vo 1937 g., a postarite skopjani i den-denes se se}avaat na negoviot rasko{, ubavite lo`i i raznite detali i ukrasi izraboteni od mesing. Se spomnuvaat i kinata Kapitol, Korzo i pove}e letni terasi. Skopskata "kino mitologija" navistina bila bogata i rasko{na vo toa vreme. KINO XABE

Prvoto "vistinsko" kino, kinoto Vardar

zalna, bidej}i kinoto spored samoto svoe bitie e svoeviden "prozorec kon svetot". Toa nĂ¨ vodi i ni go otkriva svetot ovozmoùvaj}i ni samite da se proicirame i sogledame vo nego. KINOTO KAKO URBAN FENOMEN Blagodarej}i na istraùvawata na Kinotekata na Makedonija, na na{ite se}avawa od detstvoto i mladosta, kako i na se}avawata na postarite generacii, moè da se sklopi edna po{iroka slika za kinoto kako urban fenomen kaj nas. Golemoto delo na bra}ata Ogist i Luj Limier, kaj nas na bra}ata Manaki, po~nalo da ostava tragi na na{ite prostori u{te pri krajot na devetnaesettiot i po~etokot na dvaesettiot vek. Vo Skopje, kako i vo drugite gradovi vo Makedonija, se javuvaat patuva~ki druìni "kinoprikaùva~i", koi go propagirale filmot, pred sĂ¨ kako nova i neobi~na zabava. Kade {to tie gostuvale, predizvikuvale golem interes. Vo Skopje u{te vo 1907 g. se odrùvale filmski proekcii vo salata na hotelot Angleter. "Podvi`nite kina" gostuvale i vo teatarskata zgrada, vo prvata decenija od minatiot vek. Kinoproekciite bile reklamirani i vo pe~atot i seto toa pridonesuvalo za posebnata atmosfera pred i po kinoproekciite. Zabeleàno e duri i imeto na edno od tie patuva~ki kina - Ekscelzior. Proekciite ~estopati se odrùvale vo neobi~en ambient: restorani, kade {to se pora~uvalo ja-

16 maj 2008

dewe i se to~elo pivo. Na primer, vo poznatiot restoran Zrinski (koj se nao|al do Kameniot most od levata strana na Vardar), no i vo drugi hoteli i ugostitelski objekti. Godinata 1917-ta e posebno interesna za razvojot i adaptacijata na kinoto vo specijalizirani prostori za proekcija vo Skopje. Taa godina vo edna baraka vo gradot prorabotilo kinoto Balkan {to go drèl eden skopski fotograf. Spored dokumentite i zapisite, no i spored iskaùvawata, ve}e kon dvaesettite godini od minatiot vek, vo Skopje se odrùvale kinoproekcii vo kafeanite Pariz i Palas, a ve}e vo 1921 g. eden poznat skopski hotelier organiziral proekcii vo sopstvenoto kino Balkan. Godinata 1925-ta isto taka e zna~ajna za podemot na kinata i proekcijata na filmovi. Toga{ na plo{tadot (vo blizinata na Kameniot most, kaj nekoga{en Metropol i Na-Ma) bilo otvoreno prvoto moderno kino Apolo. Kinoto zapo~nalo so rabota vo mesec juli, a imalo i golema letna terasa. Sedi{tata za prvpat bile numerirani, a bilo zabraneto da se sluàt pijalaci i hrana. Vo holot imalo posebno bife koe moèlo da se koristi pred po~etokot na proekciite i za vreme na pauzite. Kinoto Vardar po~nalo da se gradi vo 1928 g., a ve}e vo 1930 g. vo istoto kino bil prikaàn prviot tonski film so naslov Damata od trotoarot. Pokraj otvoraweto na drugite kina, sekako e interesno pu{taweto vo rabota na edno

Po Vtorata svetska vojna, vo pedesettite i {eesettite godini, sĂ¨ do katastrofalniot skopski zemjotres od 1963 g., vo Skopje funkcioniraa pove}e kina koi ostanaa svoeviden nezaborav i legenda na gradot. Pove}eto od niv fizi~ki is~eznaa, bea urnati vo zemjotresot (od zemjotresot ili od progresot, kako {to miluva{e da kaè pisatelot Dimitar Solev). Sepak, tie se svoeviden nezaborav poradi duhovnata i kulturnata misija {to ja izvr{ija vo svoeto vreme. Pokraj drugite, toa se kinata Mladina, Kukleniot teatar, Bratstvo, Napredok, Balkan (so letna kino-bav~a), pa duri i edno letno kino na otvoreno, kinoto Xabe kaj nekoga{niot Oficerski dom na plo{tadot. Tuka, vrz beliot yid na zgradata nasproti Oficerskiot dom, se odviva{e letnata skopska filmska magija. Sepak, denes kinosalite is~eznaa. Is~eznaa, bidej}i malku vodevme grià za sopstvenata tradicija. Ona {to edna{ e sozdadeno mnogu lesno moè da se uni{ti, a mnogu te{ko potoa da se obnovi. I pokraj postoeweto na internetot ili televizijata, kinoto kako urban fenomen ni{to ne moè da go zameni. Ne treba da se zaboravi deka golemata popularnost na filmot pridonese da se razvie i na{ata doma{na filmska industrija (osnovaweto na Vardar film). Se snimi prviot makedonski igran film Frosina vo 1952 g., potoa filmot Vol~a no} vo 1954 g., prviot makedonski igran film vo boja i totalskop tehnika Mis Ston vo 1958 g., prvata makedonska filmska komedija Mirno leto vo 1961 g., mnogubrojni dokumentarni, kratki i reklamni filmovi, podocna animiranite filmovi. Neobi~no i vol{ebno ni deluvaa na{ite prvi kratkometra`ni filmovi za deca {to se prikaùvaa vo kinoto Mladina. Na{ata doma{na filmska industrija poslednive godini beleì podem, a kinosali - nemame! Niv ne moè ni{to da gi zameni, kinoto e urban fenomen par ekselans, no samo vo zaemna korelacija na doma{noto i svetskoto, lokalnoto i univerzalnoto. Za àl, bez taa korelacija te{ko moè da se zamisli opstojuvaweto na edna nacionalna filmska i urbana kultura. F

DIZAJN

Sakate li bajki?

ko koga i da e pomislite na va{ata ubava idnina, na toa kako treba da izgleda va{iot dom, mestoto vo koe sami ili so semejstvoto }e gi minuvate svoite migovi na relaksacija, i lagodnost, eve vi prilika da go napravite vistinskiot izbor. Edna od mnogute amerikanski kompanii koi se zani-

mavaat so dizajnirawe na domuvaweto i uìvaweto vi predlaga (besplatno) da go odberete svoeto ìveali{te. Va{a obvrska e samo da ja odberete vistinskata ku}i~ka i da si ja platite cenata na gradeweto. Firmata gi nudi site mo`ni varijanti i kombinacii od nejziniot katalog, osven cenata, za koja verojatno moète i da se pazarite. Rabota na vkus e dali na tremot }e stavite xakuzi ili vo gradinata }e imate ve{ta~ki elen. Bazenot, sigurni sme, }e go prifatite. F

@ivot

EROTIKON S

PI{UVA: SOFI O.

Jas sum feministka. Nema da navleguvam vo detali okolu toa koja "struja" mi e bliska. Nekoi me smetaat za `estoka, iako soprugot mi veli deka mojot temperament e edna, a stavovite druga rabota, odnosno deka ne sum "radikalna". Ama vo nekoi priliki, navistina imam potreba da bidam i `estoka i radikalna 16 maj 2008

um zabeleàla, lu|eto obi~no ~itaat vesnici koga odat po nu`da. Kaj nas doma toa ne e obi~aj. Maòt mi po toa pra{awe e prili~no ekspeditiven, dodeka jas sum "sporovozna", pa bidej}i od prakti~ni pri~ini ne sakam da dràm v race ni{to pogolemo od mojot zadnik, koristam knigi. Da ne me sfatite pogre{no, ne stanuva zbor za "Karamazovi" od Dostoevski so tvrdi korici i izdanie od 1956 g. (patem, odli~en prevod!). Koristam literatura koja moè da se "ostavi", knigi koi se "~ituckaat" so denovi bez da te sepne prekinot vo naracijata, {to bi zna~elo: ne tolku dobri i naj~esto, xebni izdanija. Taka, vo nedelata, odej}i nakaj imenuvanata prostorija, se setiv deka nemam kniga, pa vo dvoumeweto {to da zgrabam, ja zemav onaa ~ij naslov mi se stori interesen, malo kniè {to maòt mi go kupil od isti pri~ini poradi koi i jas pomisliv deka }e e dobro da go pro~itam, "Moeto patuvawe so Aristotel niz anarhisti~kata utopija" na avtorot Gream Pr~ejs (Graham Purchase). I sĂ¨ }e be{e v red da ne stanuva{e zbor za prevod. Na hrvatski. Nemam protiv. Knigite koi do

Laksativna literatura sega gi imam ~itano na ovoj jazik bile odli~ni, i kako originali i kako prevodi. No, ovde me {okira{e zloupotrebata na terminologijata. Mislite deka sum èstoka? Pa kako da ne sum, vi se molam? U{te na prvata stranica, po falbata deka preveduva~ot e em vovedni~ar, em redaktor, em lektor, po~nuvam da zabeleùvam takvi intervencii koi me poluduvaat podednakvo eksplozivno kako i upotrebata na "gospo|ici" i "gospoì", omaèni misici so dve "ss" i fraeri koi mislat deka samo poradi testosteronot i alatkata {to se "kreva" i "la~i" imaat i vi{ok gramovi vo {uplinata me|u u{ite. Znaete, ona {to (me|u ostanatoto) e dobro vo angliskiot jazik e {to nema razlika me|u u~tivoto "vie" i prijatelskoto "ti" obra}awe i {to glagolot ne ja menuva svojata forma vo zavisnost od rodot na imenkata. Vie moète da bidete ma`, èna ili dete, vo angliskiot jazik }e bidete "onoj koj postoi/~ovek" i glagolot ne se menuva. Vo "na{ite" jazici poradi ovaa prednost ili nedostatok, vo preveduvaweto od neodamna se pravi vistinska ka{a. Taka, ovoj konkreten preveduva~, sa-

kaj}i da bide rodovo izbalansiran, stanuva tolku ~itatelski naporen {to celosno go uni{tuva originalot so intervencii od tipot: "Rabotnikot i rabotni~kata ... toj/taa ... go/ja prifatija zadolènieto ... posveten/a na za~uvuvawe na ìvotnata sredina..." itn., itn.! Jas sum sigurna, duri i ne poglednuvaj}i go angliskiot izvornik, deka tamu pi{uva ednostavno "rabotnik" (worker) od pri~ina {to ovaa imenka nema ènski "pandan" kakov {to vo poslednive godini èstoko se nametnuva, na primer, vo odredeni hrvatski interpretacii. Tamu, na primer, zabeleùvam deka re~isi site profesii dobivaat i ènski oblik i se nametnuvaat za upotreba bez ogled {to se isto tolku apsurdni, kako i "zrakomlatot", "brzojavot" i "hitroglasot" od periodot na Tu|man! Taka, "ministrica" e ènski oblik ama i deminutiv, a postojat i "pedagogiwa", "psihologiwa", pa duri i "kulturologiwa"! [to, po |avolite, zna~i toa za ravnopravnosta i po~ituvaweto na rodovite razliki ili sli~nosti ako eden preveduva~ ili koj bilo drug postojano naglasuva deka "avtorot niz ova delo gi oìvuva ideite na mnogu anarhisti i anarhistki" i deka "vo ovaa kniga se provlekuvaat idei koi moàt da se najdat i kaj drugi avtori i avtorki"? Pa, vi se molam, aj sega site imenki od ma{ki da gi tumbame vo ènski rod i obratno, za se da izbalansirame! Uh, {to ubavo, taka }e dobieme "zmijok" i "zemjok" i "knig" i ... (patem, "zmija" vo hebrejskiot original na Stariot zavet e vo ma{ki rod - interpretacijata koja pravi paralela zmija, em èna, em grev, tamu ja nema!). Jas razbiram intervencii vo odnos na rodovata interpretacija na nekoj tekst (povtorno primer moè da bide Biblijata koja ~esto se preveduva so rodova konotacija sprotivna na izvornikot), ama ne razbiram koga griàta za rodovite se nametnuva preku iznasilena jazi~na simetrija! Ne. Ne i ne. Nitu mizoginijata i ostanatite formi na isklu~ivost, ama ni ova jazi~ko siluvawe ne se ona vistinskoto za koe treba da se zalagame ako ja imame na um ravnopravnosta, za{to nie sme individui, a na{ite osobenosti se odrazuvaat ne samo niz jazikot, tuku i vo ìvotot. Jas sum profesor i ne mi e va`no dali e toa imenka od ma{ki rod, za{to zad taa profesija stoi moeto "jas", prvo kako ~ovek, a potoa i kako èna, so site moi kvaliteti i mani, slabosti i sila. I nema da me omalovaì titulata "avtor", tuku }e mi laska ako sum "dobar i ~itan avtor", a }e me povredi sekoj koj }e go degradira mojot tekst samo poradi vidlivite organi koi prirodata mi gi dala (za{to "nevidlivite" se gore-dolu isti kaj site, cvrc!). Lutinata nastrana, dobrata strana na ovaa kniga e {to po samo dve pro~itani stranici "zavr{iv rabota". Poznata po svojot problem so koj ~esto pravev "zastoj" vo na{eto malo doma}instvo, maòt mi be{e presre}en i re{i deka najdobro }e bide ako li~no da mu se zablagodari na preveduva~ot za negovata "laksativna" pomo{. Barem toa... F

Ve saka, Sofi.

@ivot

Ogledalo na VIP

Gordana Jankulovska: Alooo, {efe... a be mnooooogu se puka, epten... kaj Alnacite de... {o da praam? Kako?... Doooobro! Razbrav, }e go prenaso~am soobra}ajot ottuka....

sli~ki od na{iot dvor

a. jankovi}

Igor Ivanovski: Za se si ima [EMA. Eve kako jas vapcuem basma. Zema{ edna portokalova basma... {togode de... i ja trese{ od pra{ina vaaaaka.... potoa drobi{ modar kamen, sitno, ta najsitno {o mo`e... potoa pu{ta{ vodi~ka i vniiiiii-ma-tel-no ja razbla`ue{ bojata, od indisko plava da dojde na sdsm plava... ja topi{ basmata... i gotovo...se po [EMA.

TRIMAKS Kartografija organizira izlo`ba na yidni istoriski karti vo golemi formati ISTORISKI KARTI Na{eto minato, sega{nost i idnina Mladinski kulturen centar 17.05 - 27.05.2008 godina, od 09:00 - 22:00 ~., sloboden vlez poddr`ano od Zdru`enieto na nastavnici po istorija www.trimaks.com.mk

@ivot

Finesa

PI{UVA: KATERINA NE[KOVA

Gluva soba Z aglavi na rabota. Ne ì be{e prvpat. Redovno zaglavuva{e na rabota, nekoga{ i sosema bez vrska, samo za da ne se vrati doma. Ne deka doma ì be{e lo{o, tuku poradi migovite na samotija koi saka{e da gi doìvee. ûdna rabota, od sè na svetot, taa sekoga{ ja odbira{e samotijata kako najubavo ne{to {to moè nekomu da mu se slu~i. Tagovnata samotija ì be{e u{te pomila. Taka i ovaa ve~er, ba{ samotijata ì se zavrti vo glavata. Obi~no koga }e zaglave{e na rabota, doma si ode{e so taksi. Koj znae {to sega ja natera da si odi so avtobus? Najverojatno, taka sama samotna, ne zabeleàla koga od nasproti vlada stignala do avtobuskata na Rabotni~ki. Duri toga{ koga se ka~i vo avtobus i treba{e da izvadi 30 denari od svojot pari~nik, se razbudi od budnoto sonuvawe. Na istata stanica se ka~i i edno gluvonemo dete. Toa i ne be{e tolku mnogu ~udno so ogled na toa deka vo 50-ka ~esto ima gluvonemi poradi Domot za gluvi lica vo Maxari. U{te pove}e {to gluvonemoto mom~e redovno go gleda{e kako vo kafuliwata na ulica Makedonija ostava od onie karti~ki: jas sum gluvonem, ku-

pete...(toa i toa)!. Tolku mnogu ì be{e poznata negovata faca, {to koga vleze vo avtobusot, re~isi se zaleta da mu re~e zdravo. A toj, neiskapen i izvalkan od glava do petici. Gluvonemosta ne be{e negoviot vistinski hendikep, o~igledno nau~il kako da ìvee sosema normalno so toa {to ne moè da slu{a i da govori. Hendikepot be{e vo neodrùvaweto na li~nata higiena. "Se{to!", si pomisli. Ne deka detevo be{e valkano, ne deka ode{e od ~ovek do ~ovek vo avtobusot baraj}i mu pet denari i bara{e da pukne. Ne deka nikoj ne mu dade petka, ni metalna, ni manuelna. Ne deka taa izvadi pet denari, mu gi dade, pa duri i mu napravi da pukne. Ne! Ne be{e "se{to" za toa. "Se{to" be{e {to nejziniot najdobar prijatel ba{ deneska ì ja raskaùva{e idejata za scenario za negoviot nov film za nekoe gluvonemo dete koe... bla, bla, bla... "Gluv den!", si re~e vo sebe. I tolku! Potoa, zabr~i motorot na avtobusot. Za~kripea gurtnite. Krcka{e spojkata od duplata 50-ka. Hidraulikata ne gi zatvora{e ubavo vra-

tite, vozduhot pi{te{e. Lu|eto mrmorea umorno raskaùvaj}i si go denot. Srpska pevaqka igra{e na nervi preku radiostanicata. Taa se naprega{e da go ~ue telefonot, dokolku ì zayvoni. Be{e vo o~ekuvawe na povik, iako povicite prestanaa da doa|aat ve}e edna godina. "Moèbi }e zayvoni. Aj neka zayvoni! Nema da zayvoni. A jas da mu zayvonam? Petnaes do {es e! Moè }e zayvoni!", si vele{e polutivko. Sigurno tie do nea mislea deka e luda {tom ne{to zboruva sama so sebe i pravi da pukne so izvalkani i neiskapeni deca, ama taa be{e sigurna deka ne e luda. Taka stigna do stanicata na koja treba{e da se simne. Samo {to se najde na asfaltot, si gi otvori mislite. Pogledna kon neboto. Obla~no! Nema{e mese~ina, nitu yvezdi. "Hm... ne moàm da si go izvi{am umot do nedogled!" Sepak, stigna katarza, povtorno be{e sama i moè{e da ja proektira svojata gluva soba. "Kako bi bilo da postoi prostor bez nitu eden zvuk?! Apsolutna ti{ina, nitu eden decibel, ni{to!" Toa ì dojde tolku istovetno so tagovnata samotija, {to po~na da im qubomori na site gluvonemi. Kolku tie bea rastovareni od site temni i grdi pridru`ni zvuci koi i koga gi ima, velime deka e ti{ina. "Zagaduva~i niedni!" Gluva soba. Bara{e gluva soba vo ~ija apsolutna ti{ina }e moè da ja is{epoti nejzinata tajna. Da ja kaè od po~etok do kraj. Da uìva vo po~etokot i da se gnasi od krajot. Da ja slu{a prikaznata koja poradi tajnosta ne moè{e da ja ~ue so zbor nikoga{ od nitu eden ìv ~ovek. Gluva soba, za sè {to }e kaè da ostane tuka. Em taa zadovolna, em svetot sre}en. "Zarem ne be{e gluva soba toga{ koga mi go ispituvaa sluhot?!?" Vleze vo stanot, se istu{ira i se presle~e vo doma{nata obleka. Ja izbrka sestra ì od pred kompjuter. Sedna! Za necela minuta se logira{e na blog. Toga{ se smiri. Milo ì e oti "gleda" ubavi lu|e. Taka stanuva sama, tagovno samotno sama. Toa ja raduva{e pove}e od {to i da e. Moèbi toa be{e nejzinata gluva soba. Moèbi. A, moèbi i ne, za{to sekoga{ ima pove}e... F

16 maj 2008