Seznam del
Umetnikova dela se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah, doma in v tujini, med njimi:
Elenco delle opere
Le opere dell'artista fanno parte di numerose collezioni pubbliche e private, tra le quali: ALEXANDRIE Musée des Beux-Arts BEOGRAD Muzej savremene umetnosti BRUXELLES Collection de la Communante pançiase CAIRO Museum of modern egyptian art CHAMALIÈRE Musée d’Art Contemporain CINCINNATI Cincinnati Art Museum KLAGENFURT Sammlung Drankraft-Werke KLAGENFURT Landes Museum KOPER Zbirka družine Žbona KRAKOW Muzeum Narodowe LA LOUVIÈRE Centre de la gravure et l’image de imprimée A.S.B.L. LJUBLJANA Moderna galerija LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center LUGANO Museo Villa Ciani, Bianco e nero MONTREAL Musee des Beux-Arts MOSTAR Muzej Hercegovine NOVA GORICA Goriški muzej Slovensko narodno gledališče - vitrail (18m2) na stropu gledališke dvorane NOVI SAD Galerija Matice Srpske PRAHA Národní galerie PRILEP Narodni muzej TORINO Museo Civico SKOPJE Muzej na savremenata umetnost WARSZAWA Muzeum Narodowe WASHINGTON The Library of Congress WIEN Albertina ZAGREB Galerija suvremene umjetnosti Kabinet grafike Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti
MAKUC
1.
Kormorana v solinah .
.
.
.
.
.
.
.
.
.
. 2005
21,0 x 29,7 cm
2.
Phalacrocorax carbo.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
. 2005
29,6 x 20,9 cm
3. Pokrajina s hudournikoma.
.
.
.
.
.
.
.
4.
. 2003 29,7 x 21,1 cm
Polje. . . . . . . . . . . . . . . 2005 29,6 x 20,9 cm
5.
Polje s pticama. . . . . . . . . . . . 2005 25,9 x 22,0 cm
6.
Poloj s slikarjem . .
.
.
.
.
.
.
.
.
.
. 2006
35,0 x 26,0 cm
7.
Polojnik. . . . . . . . . . . . . . 2005 23,9 x 23,9 cm
8.
Ptiča v vinogradu .
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
. 2005
29,6 x 20,9 cm
9.
Rumenonogi galeb. . . . . . . . . . . 2005 32,4 x 24,9 cm
10. Soline s kormoranom . . . . . . . . . . 2005 32,1 x 25,9 cm
11. Soline s sireno . . . . . . . . . . . . 2005 34,3 x 25,3 cm
12. Temne soline .
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
. 2005
25,1 x 35,1 cm
Čevljarska 8, Koper 041 600 120
13. Vinogradi s škrjancem. . . . . . . . . . 2005 29,7 x 21,1 cm
: ZO EZ T PR SI A/ 2 N .98 0 € CE 11 5
Seznam del Elenco delle opere
¡ê
r ê ê êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê ¢ªª¥ 21,0 x 29,7 cm
¢ê
w ê êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê ꢪª¥ 29,6 x 20,9 cm
£ê
w ê ê ê êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêꢪª£ 29,7 x 21,1 cm
¤ê
w êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêꢪª¥ 29,6 x 20,9 cm
¥ê
w ê ê êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêꢪª¥ 25,9 x 22,0 cm
¦ê
w ê ê êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êꢪª¦ 35,0 x 26,0 cm
§ê
w êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêꢪª¥ 23,9 x 23,9 cm
¨ê
w : ê ê êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê ¢ªª¥ 29,6 x 20,9 cm
©ê
y ê êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêꢪª¥ 32,4 x 24,9 cm
¡ªê z ê ê êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêꢪª¥ 32,1 x 25,9 cm
¡¡ê z ê ê êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêꢪª¥ 34,3 x 25,3 cm
¡¢ê { ê êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê ꢪª¥ 25,1 x 35,1 cm
¡£ê } ê êO êêêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêê êêêꢪª¥ 29,7 x 21,1 cm
Makuc Vladimir
d e l a n a papirju opere su car ta
Koper, november 2006
V razstavljenem ciklu Makučevih risb prepoznamo vse tiste
Makučevem delu vseskozi navzoč, na pričujoči razstavi pa se
značilnosti, s katerimi se avtor vpisuje kot klasik slovenske
zdi očitnejši kot običajno, namreč način obravnave slikovnega
risarske in grafične umetnost. Navsezadnje lahko njegovo ce-
polja, čigar z robovi zamejeni operativni prostor avtor ‘krši’.
lotno delo z modificiranjem ustaljenih podob in vračanjem k
Meyer Schapiro je slikovno polje opredelil kot civilizacijski
istemu motivnemu svetu, ki se navdihuje v primorsko-kraški
produkt in napreden artefakt, katerega običajno pravokotna
krajini in mu dominira svet ptic, označimo za ciklično. Gov-
(ali kvadratna) oblika funkcionira kot nevtralna površina za
orim o tistih specifičnih značilnostih, ki jih Makuc izmojstri v
vnos potencialnih možnosti. Makuc si osnovno slikovno polje
skoraj da obrednem obravnavanju izbrane snovi: o virtuoznos-
praviloma začrta in označi s posebno barvo, da izpostavi nje-
ti risbe in njenem semantičnem potencialu, ki izhaja iz variacij
gov jasno določen prostor, nato pa ga z izhodi iz njega širi
med debelino, položajem, smerjo, sunkovitostjo, počasnostjo,
in tako tudi simbolično ukinja njegove umetno vzpostavljene
prekinjenostjo, odločno trdnostjo in tresljaji roke, ki zaznamu-
zamejitve. Elementi podobe v obliki kontinuiranih črt ali zna-
jejo linijo in iz nje potegnejo maksimalne izrazne možnosti, v
kov, ki so navsezadnje tudi sami sintetizirani iz združevanja črt
katerih se, kot opaža Smrekar v enem od spremnih besedil, iz-
v najosnovnejše konfiguracije – krožne, trikotniške in križ,
razi »bogastvo skromnosti«; o značilnem emblematičnem zna-
segajo čez začrtan okvir osnovnega polja v belino za njim,
kovnem sistemu, ki je posledica reduciranih mimetičnih oblik
ki predstavlja nov virtualen prostor. Ta v smislu gestalt psi-
in njihovega trka z abstraktnimi znaki, kot so puščice, križi,
hologije osnovno polje vzpostavi kot figuro in obenem ustvarja
glagoljaške pismenke, številke in črke (ali besede), ki pravilo-
njeno slikovno okolje. Seganje prek okvira je, kot ugotavlja
ma pričajo o datumu nastanka in so del avtorjeve signature;
Schapiro, ekspresiven pripomoček, pogost v srednjeveških
o Makučevi hoteni, vendar popolnoma naravno izpeljani formi
iluminiranih rokopisih in plastiki in, kot je opozoril že Vignjević,
kot posledici naštetega, v kateri je ohranjen del skupnega iz-
artikulacija srednjeveškega prostora vpliva na Makučevo ust-
kustva otroške neposrednosti in človekovega avtentičnega,
varjanje. Tako se na teh risbah oblikujeta dve (včasih tudi več)
prvobitnega srečanja s podobo kot povzetkom videnega.
povezani, vendar distancirani prostorski mreži, ki problematizirata prostorska razmerja in na metaforični ravni sugerirata
Vendar se vsemu temu niti Makučevi v mitično zazrti, vendar
dva svetova – svet ptic kot svet neba in prostor nedoumljiv
stvarni ikonografiji glede na obstoječa besedila, posvečena
človekovi izkušnji, in svet zemlje, ki ju nakazuje prevladujoči
tovrstni avtorjevi problematiki, v sledečem razmišljanju
modro-rjavi kolorit. Ostra diagonala in horizontala, ki se na eni
ne bom vračala. Ustavila se bom ob problemu, ki je sicer v
od podob križata prav v torišču čela Makučevega avtoportre-
ta, kot v nekakšni gesti ‘prečrtavanja’ sekata slikovno polje.
polja obstala ptica. Zdi se, da je njen pogled usmerjen nekam
Zdi se, kot da prihajata od drugod, z nekega drugega pogleda
v daljavo, sama pa je pristala na tleh; pod njenimi tankimi, na
– zornega kota ptičje perspektive in se v svojem dinamičnem
videz šibkimi, vendar trdnimi nožicami nas naenkrat zbodejo
preletu usmerjata v prostor zunaj ‘koordinatnega sistema’ pri-
koničaste trikotniške oblike, ki se ogrožujoče konfrontirajo s
marnega polja. Tudi besede, pisane z leve proti desni, pri svo-
skoraj prosojno krhkostjo živali. Makučeva lahkost postane
jem razbiranju sprevračajo zorni kot pogleda, kajti pravilno jih
neznosna v Kunderovem smislu – zavest o krhki in minljivi,
lahko preberemo le, če smo postavljeni pod njih (tako se zdi,
kot senca breztežni posameznikovi eksistenci in ugotovitev o
kot da napis polje lebdi nad njegovo upodobitvijo). Vzpostavi
njeni neizogibni trpkosti in težkosti. Tako Makučevo lahkost
se prostor anamorfične globinske razdalje, ki nastaja med
vidim v eksistencialni funkciji, podobno kot jo v kontekstu
različnima perspektivama.
svojega pisanja o literaturi opisuje Italo Calvino – lahkost »kot reakcijo na težo življenja«.
V prepletu mrež, ki aktivirajo slikovni prostor v nenehno Nadja Gnamuš
gibanje, v njihovih vmesnih prosojnostih, v pretanjenem odnosu med teksturo papirja in avtorjevo risarsko intervencijo, v krhkosti form, katerih gravitacijo vzdržujejo subtilne linearne prostorske koordinate, se oblikuje tisto občutje Makučevih podob, ki ga morda najbolj ustrezno opisuje izraz lahkosti. Ne samo ptica, ki simbolizira tako lahkost in osvoboditev zemeljske teže kot lik duše, ampak tudi celotna podoba podaja fizičnost sveta s krhanjem njegove kompaktne materialnosti na drobne, eterične entitete, ki povzamejo njegove temeljne obrise. Vendar lahkost Makučeve ustvarjalnosti ni odraz njegovega zaznavanja sveta; v letu in čemenju ptic, v bolščečih in čuječih pogledih in nenazadnje v sestavu mrež, v katere so vpeti njegovi protagonisti, je vedno slutiti nekaj zamolklega in stoično čakajočega. Spomnim se na Makučevo risbo iz leta 1984, ki jo imam sama. Na njej je na horizontu
Nel ciclo esposto dei disegni di Makuc si possono riconoscere
blematica sul autore, non ritornerò nella seguente riflessione.
tutte quelle caratteristiche con le quali l’autore si colloca tra i
Mi soffermerò sul problema, che è anzi costantemente pre-
classici dell’arte slovena di disegno e grafica. Dopotutto, pos-
sente nei lavori di Makuc, ma nella presente mostra sembra
siamo ritenere il suo lavoro complessivo, con il modificarsi di
ancor più manifestarsi del solito, è cioè il modo da qui trattare
figure consolidate ed il ritorno ai stessi motivi, che traggono
campo di pittura, del quale, dai margini determinato campo
ispirazione dal paesaggio litoral-carsico, dominato dal mondo
operativo viene “violato” dall’autore. Meyer Schapito ha defi-
dei volatili, denotato come ciclico. Parliamo di quelle caratteri-
nito il campo di pittura come prodotto della civilizzazione e ar-
stiche specifiche, che vengono plasmate da Makuc in un quasi
tefatto progredito, del quale la ordinaria forma rettangolare (o
ritualesco trattamento del tema scelto: di disegni virtuosi e dei
quadrata) funziona come una superficie per l’inserimento di
suoi potenziali semantici, derivanti dalle variazioni tra spesso-
potenziali possibilità. Solitamente Makuc traccia e disegna il
re, posizione, direzione, urtamento, lentezza, interruzione, du-
campo di pittura di base con un colore specifico, cioè crea una
rezza determinata e vibrazione della mano, che determinano
campitura, per esporre il proprio spazio chiaramente stabilito,
la linea e da essa traggono alternative espressive massimali,
dopodiché, con “uscite” lo estende, per cosi anche simbolica-
nelle quali, come osserva Smrekar in uno dei testi, esprime “la
mente estinguere le sue artificialmente istituite limitazioni. Ele-
ricchezza della modestia”; del distintivo sistema simbolico em-
menti figurativi in forma di linee continuate o simboli, che oltre
blematico, che è la conseguenza delle forme mimetiche ridotte
tutto sono anche essi stessi sintetizzati dal congiungimento di
e del loro scontro con segni astratti, come frecce, croci, lettere
linee in configurazioni basilari – rotonde, triangolari e croci,
glagolitiche, numeri e lettere (o parole), che solitamente testi-
giungono oltre il margine delineato del campo di base, nella
moniano la data di nascita del quadro e sono parte della firma
bianchezza dietro di esso, che rappresenta un nuovo spazio
d’autore; della forma, da Makuc voluta, ma derivata comple-
virtuale. Questo, in senso della psicologia gestalt, stabilisce il
tamente naturalmente come conseguenza dell’ elencato, nella
campo di base come figura e nello stesso tempo crea di essa
quale è preservata parte del empirismo comune della imme-
il suo campo di pittura. Lo sconfinamento oltre il margine è,
diatezza fanciullesca e dell’ autentico, primordiale incontro del-
come lo constata Schapiro, mezzo espressivo, sovente usato
l’uomo con l’immagine, come riassunto del veduto.
in manoscritti e scultura medievale, e, come accennato già da Vignjević, l’ articolazione dello spazio medievale influenza
Tuttavia a tutto ciò e alla miticamente orientata, eppure reale
il creare di Makuc. In questi disegni, si modellano cosi due
iconografia, in relazione ai testi esistenti, dedicati alla tale pro-
(talvolta anche più) unite, nonché distanziate reti spaziali, che
espongono il problema del rapporto spaziale e metaforica-
Non soltanto il volatile che simboleggia cosi la leggerezza e la
mente suggeriscono due mondi – il mondo ornitologico come
libertà della gravitazione terrestre come rappresentazione del-
mondo del cielo e spazio imperscrutabile alle esperienze del-
l’anima, bensì anche l’immagine intera offre la fisicità terrestre
l’uomo, ed il mondo della terra, sottinteso dalle predominanti
comprensiva dello spezzettarsi della sua materialità compat-
tonalità azzurro -marroni.
ta in minuscole, eteree entità, che riassumano i suoi contorni basilari. Tuttavia la leggerezza della creatività di Makuc non è
La diagonale e l’orizzontale marcata, incrociate sopra una
il riflesso della sua percezione del mondo; nel volo e nel cin-
delle figure, proprio nel fulcro della fronte dell’ autoritratto di
guettare degli uccelli, negli sguardi stralunati e vigili, e non in
Makuc, come in un gesto di cancellare, intersecano il campo
fine nella composizione delle retaggio, nelle quali sono sospe-
di pittura. Sembra come se provengano da altrove, da un altro
si i suoi protagonisti, si può sempre intravedere qualcosa di
punto di vista della prospettiva dei volatili e si orientano col
cupo (e) stoicamente in presagio. Mi rammento del disegno di
loro sorvolo dinamico verso lo spazio al di fuori del »sistema
Makuc del 1984, che possiedo. In esso un uccello si è fermato
cartesiano« dello spazio concepito all’inizio. Anche le parole
sull’ orizzonte dello campo. Sembra come se il suo sguardo
scritte da sinistra a destra, con la loro lettura rovesciano la
sia orientato verso un punto in lontananza, mentre è atterrato;
prospettiva, poiché si possono leggere solo se siamo immagi-
sotto le sue, sottili, apparentemente fragili, ma forti zampine
nariamente posti sotto di esse (cosi sembra la scritta »polje«
ci pungono all’ improvviso le spigolose forme triangolari, che
come sospesa sopra la propria raffigurazione). Si instaura
si confrontano con la quasi diafana fragilità dell’animale. La
cosi uno spazio di distanza anamorficamente profondo, che
leggerezza di Makuc diventa quasi insopportabile in senso
nasce tra prospettive differenti.
Kunderico – la consapevolezza della fragile e fugace, come ombra impercettibile esistenza individuale e la constatazione
Nel aggrovigliarsi del retaggio che attiva lo spazio di pittura
della sua inevitabile asprezza e pesantezza. Cosi vediamo la
in movimento perenne, nelle trasparenze intermezze, nel rap-
leggerezza di Makuc in funzione esistenziale, simile a quella
porto sottile tra la struttura della carta e l’intervento di dise-
descritta nel contesto del suo scrivere relativo alla letteratura
gnatori dell’ autore, nella fragilità delle forme, la gravitazione
di Italo Calvino – leggerezza ”come reazione alla pesantezza
delle quali è sostenuta dalle sottili coordinate lineari spaziali,
della vita”.
si plasma quella percezione delle figure di Makuc, che è forse Nadja Gnamuš
descritta nel modo più appropriato con il termine leggerezza.
dela opere
Kormorana v solinah
2005
10
11
Phalacrocorax carbo
2005
12
13
Pokrajina s hudournikoma
2003
14
15
Polje
2005
16
17
Polje s pticama
2005
18
19
Lenovo 3000 N100
LepĹĄi kot slika.
20
prava umetnina.
Poloj s slikarjem
2006
22
23
Polojnik
2005
24
25
PtiÄ?a v vinogradu
2005
26
27
Rumenonogi galeb
2005
28
29
Soline s kormoranom
2005
30
31
Soline s sireno
2005
32
33
Temne soline
2005
34
35
Vinogradi s ĹĄkrjancem
2005
36
37
Samostojne razstave Mostre personali
1962
Mala galerija, Ljubljana
1982
Gallery Ichizan, Tokio
1963
Salon Moderne galerije, Beograd
Atlas Art agencija Sebastian, Varaždin
Galerie 61, Celovec
1983
Galerija DSLU, Ljubljana
Pokrajinski muzej za Pomurje, Murska Sobota
Galerija Šivčeva hiša, Radovljica
Umetnostna gaerija, Maribor
1985
Gallery Ichizan, Tokio
1963/64
Kabinet grafike JAZU, Zagreb
Goriški muzej (retrospektivna razstava), Nova Gorica;Galerija
1964
Robotnički dom, Skopje
Loža in Meduza, Koper;Mestna galerija, Piran;Razstavni salon
Avla upravne stavbe, Nova Gorica
Rotovž, Maribor;Moderna galerija, Ljubljana;Galerija v Mestni
SM 13, Studio d’Arte Margutta, Rim
hiši, Kranj;Dolenjska galerija, Novo Mesto (1986)
1965
Galleria Pro Loco, Gorica
1986
Keio-Shinjuku, Tokio
Studio Internazionale d’Arte Grafica, L’Arco, Macerata
Sala consigliare, San Benedetto del Tronto
Galerie Zygos, Atene
1987
Palazzo degli Anziani, Ancona
Festivalna dvorana, Bled
Moderna galerija, Ljubljana
1965/66
Likovni salon, Celje
Galleria Sele Arte 1, Padova
1966
Delavski klub, Velenje
Gallery Ichizan, Tokio
Likovni salon, Kočevje
1988
Circolo Acli-Centro universitario, Urbino
1968
Izložbeni salon, Dom kulture, Banja Luka
1989
Dolenjski muzej, Novo Mesto
Galerie Mokum, Amsterdam
1990
Galerija Equrna, Ljubljana
1969
Sala d’Arte Guglielmi, San Benedetto del Tronto
Galleria Dedalos, San Severo
Foyer Mestnega kina, Ajdovščina
Galerija Karas, Zagreb
Galerija Grafički kolektiv, Beograd
1991
Galerie Slama, Celovec
1970
Galleria d’Arte La Lanterna, Trst
Galerija Tržaška knjigarna, Trst
Galleria La Robinia, Palermo
1992
Likovni salon, Celje
1971
Galerija salona Meblo, Nova Gorica
Galerija Insula, Ljubljana
Galleria d’Arte Il Vicolo, Genova
1993
Beneška galerija, Špeter/S.Pietro al Natisone
Galleria Il Segnapassi, Genova
1993/94 1. egiptovski mednarodni trienale grafike (osebna razstava-
1972
Libreria-Galleria Feltrinelli, Bologna
1973
Sala d’Arte Guglielmi, San Benedetto del Tronto
1994
Galerija Meduza, Koper
1974
Galleria d’Arte La Loggia, Videm
Gallery Ichizan, Kamakura City
Galerija Ars, Ljubljana
Gallery Tenkikan, Gunma
Galerija Loža, Koper
1995
Tamaya, GALOU, Tokio
Kleine Galerie, Celovec
1995/96 Galerija Tivoli, MGLC, (sto grafičnih listov 1957-1995), Ljubljana
1975
Arte al Borgo, Palermo
1997
Galerija Hest, Ljubljana
Galerija Sebastian, Dubrovnik
Poslovni center Mercator, Ljubljana
Studio d’Arte Margutta, Rim
Preddverje ISKRATEL, Kranj
Galerija Labirint, Ljubljana
Centre Culturel Pomel, Issoire
1977
Galerie Ortner, Beljak
1978
Galerija Osnovne šole Solkan, Solkan
Mala galerija, Ljubljana
1998
Galerie Schloss Porcia, Spittal
Dvorec Zemono, Zemono pri Vipavi
1999
Atrij ZZZS, Ljubljana
1978/79
Stevens Gallery, Padova
2002
Galerija Tivoli, MGLC, Ljubljana
1979
Savinov salon, Žalec
2003
Mestna galerija, Nova Gorica
1980
Razstavni salon hotela Radin, Radenci
MUO, Zagreb
Galerija Ars, Ljubljana
Obalne galerije, Piran
Galleria d’Arte La Bottega, Gorica
Galerija Murska Sobota, Murska Sobota
1981
Galerija Sebastian, Dubrovnik
2006
Galerija Žbona, Koper
sponzorji
gli sponsor
častni gost), Kairo
(ob IV. Trienalu v Chamalieru kot nagrajenec III. trienala v Chamalieru, 1994)
38
sponzorji gli sponsor
BMW Serije 3 coupe: 325i (160 kW) poraba - kombiniran način vožnje: 8,4l/100 km. Emisija CO2: 203g/km.
Ljubezen do detajlov lahko prekosi le eno.
Ljubezen do celote.
Novi BMW Serije 3 coupé ve kako zapeljati voznika, ki goji strast do čiste športnosti. Zahvaljujoč odlični uravnoteženosti vozila (50:50) kot rezultat izjemno lahke konstrukcije in precizno izdelane šasije, je novi BMW Serije 3 coupé tako dinamičen, kot to kaže na prvi pogled. En pogled je dovolj, da opazimo njegovo večno eleganco. Gladkemu pokrovu motorja daje značaj nezamenljiva maska v obliki ‘ledvičke’ in lično zaobljeni žarometi z izredno domišljenim detajlom. Z inteligentnim štirikolesnim pogonom xDrive in inovativno HPI tehnologijo vbrizga goriva bo vaša slika o zapeljivem športniku popolna. Vse informacije so na voljo pri pooblaščenih prodajalcih BMW: Avto Aktiv d.o.o., Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana, tel.: 01 28 03 150; Avto Aktiv PE, Tržaška 133, 1000 Ljubljana, tel.: 01 24 45 870; Avto Aktiv Trzin, Ljubljanska cesta 24, 1236 Trzin, tel.: 01 56 05 800; Avto Aktiv d.o.o., PE Maribor, Zagrebška cesta 38, 2000 Maribor, tel.: 02 46 01 000; Avto Motiv d.o.o., PE Koper, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel.: 05 62 50 333; Avto Select d.o.o., Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 33 06 060; Makoma d.o.o., Bršljin 2, 8000 Novo mesto, tel.: 07 39 34 215; Selmar d.o.o., Mariborska 119, 3000 Celje, tel.: 03 42 44 000.
Novi BMW Serije 3 coupé
www.bmw.si
Veselje do vožnje
Kaj çaka¹, praznuj nekaj ?IJ;D?¶ U ` ` 4V]`g¢\R (# D=@ "!!! =[fS][R_R EV] + $)' " &"& () )& &"* %& (" 7Ri+ $)' " &"& () )! `WWZTV1ZdeV_ZT dZ hhh ZdeV_ZT dZ
>:?:DE6C K2 K5C2G;6 @A@K2C;2+ AC6<@>6C?@ A:E;6 2=<@9@=2 <@5F;6 K5C2G;F
OM
OF E N T
ER T A I N
GD
IN
M
E
T N
T H E
080 13 19 ali www.kongo-hc.com
K
!
K
R O V T Z S A E J BA L V A
E
cRk\`¢[V g \fYZ_[Z
>]Z_Rc >]Z_Rc >ZV]V TV_eVc faR_ÎZÎVgR ") "!!! =[fS][R_R E !" #%" '& #! 7 !" %#& "# $$
>]Z_Rc >]Z_Rc :_UfdecZ[d\R ""V '$"! :k`]R E !& '%" && !&
CVd acRg` cRk\`¢[V GV]Z\` ac`de`cR gcYf_d\R eVY_`]`XZ[R acg`gcde_Z ^ReVcZR]Z ZkgZc_R a`deRgZeVg Z_ ÎfU`gZe ZkX]VU AcRg a` _R¢ZY ¥V][RY acZ]RX`[V_` _R¢V^f _RÎZ_f ¥Zg][V_[R CRUZ _R^cVÎ \fYR^` cRUZ dV Ucf¥Z^` `S d]Rde_ZY [VUVY ÎVk UR_ k Ucf¥Z_` `S gVÎVcZY aR d acZ[ReV][Z ?R¢R \fYZ_[R [V gVU_` a`]_R ¥Zg][V_[R
6 Z_W`1^]Z_Rc ^]Z_Rc dZ
hhh ^]Z_Rc ^]Z_Rc dZ
n y h u k ê j h z p u v w v y { v y v %
n y h u k ê j h z p u v s p w p j h
n y h u k ê j h z p u v s p k v ¾ h{ l %
z s v { ê j s | i % | z { l y u h
j êw Wê êìêv ꧥ êìꦣ¢ªêw Wê¾êw êìz êìê{®êУ¨¦ê¥ê¦§¦êªê¤¥ªêìêl®ê Í
Prva pečica z vgrajenim dvigalom na svetu.
BSH Hi‰ni aparati, Nazarje d.o.o.
s
Stenska peãica liftMatic: svetovna novost z revolucionarnim naãinom odpiranja! Pritrjena na steno omogoãa peko v vi‰ini oãi. S pritiskom na gumb se spusti celotno dno peãice – s tem so pekaãi dostopni s treh strani in to v vi‰ini rok. Skupaj z mnogimi drugimi inovacijami predstavlja LiftMatic vrhunsko re‰itev za nepozabna doÏivetja.
Umetnikova dela se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah, doma in v tujini, med njimi: Le opere dell'artista fanno parte di numerose collezioni pubbliche e private, tra le quali: hsl hukypl Musée des Beux-Arts ilvnyhk t ê ê iy| lsslz j ê ê êj ê ; jhpyv t ê ê ê ê johthspÈyl t > ê Øh êj jpujpuuh{p j êh êt rshnlum|y{ z êk ¾~ rshnlum|y{ s êt rvwly ê W ê% ryhrv~ t êu shêsv|}pÈyl j ê ê ê ê ê Ø ê ê > êhzis sq|isqhuh t ê sq|isqhuh t ê : ê ê s|nhuv t ê} êj ±êi ê ê tvu{ylhs t ê êi ¾h tvz{hy t êo uv}hênvypjh n O ê z ê ê O: ê¾ê ꡨ ¢Ãê ê ê O ê uv}pêzhk n êt êz wyhoh u5 Bê wypslw u ê {vypuv t êj zrvwql t ê ê ê ~hyz h~h t êu ~hzopun{vu { ês ê êj ~plu h hnyli n ê ê r ê êq ê ê ê ê
: ZO EZ T PR SI A/ 2 N .98 0 € CE 11 5
Seznam del
Umetnikova dela se nahajajo v številnih javnih in zasebnih zbirkah, doma in v tujini, med njimi:
Elenco delle opere
Le opere dell'artista fanno parte di numerose collezioni pubbliche e private, tra le quali: ALEXANDRIE Musée des Beux-Arts BEOGRAD Muzej savremene umetnosti BRUXELLES Collection de la Communante pançiase CAIRO Museum of modern egyptian art CHAMALIÈRE Musée d’Art Contemporain CINCINNATI Cincinnati Art Museum KLAGENFURT Sammlung Drankraft-Werke KLAGENFURT Landes Museum KOPER Zbirka družine Žbona KRAKOW Muzeum Narodowe LA LOUVIÈRE Centre de la gravure et l’image de imprimée A.S.B.L. LJUBLJANA Moderna galerija LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center LUGANO Museo Villa Ciani, Bianco e nero MONTREAL Musee des Beux-Arts MOSTAR Muzej Hercegovine NOVA GORICA Goriški muzej Slovensko narodno gledališče - vitrail (18m2) na stropu gledališke dvorane NOVI SAD Galerija Matice Srpske PRAHA Národní galerie PRILEP Narodni muzej TORINO Museo Civico SKOPJE Muzej na savremenata umetnost WARSZAWA Muzeum Narodowe WASHINGTON The Library of Congress WIEN Albertina ZAGREB Galerija suvremene umjetnosti Kabinet grafike Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti
MAKUC
1.
Kormorana v solinah .
.
.
.
.
.
.
.
.
.
. 2005
21,0 x 29,7 cm
2.
Phalacrocorax carbo.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
. 2005
29,6 x 20,9 cm
3. Pokrajina s hudournikoma.
.
.
.
.
.
.
.
4.
. 2003 29,7 x 21,1 cm
Polje. . . . . . . . . . . . . . . 2005 29,6 x 20,9 cm
5.
Polje s pticama. . . . . . . . . . . . 2005 25,9 x 22,0 cm
6.
Poloj s slikarjem . .
.
.
.
.
.
.
.
.
.
. 2006
35,0 x 26,0 cm
7.
Polojnik. . . . . . . . . . . . . . 2005 23,9 x 23,9 cm
8.
Ptiča v vinogradu .
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
. 2005
29,6 x 20,9 cm
9.
Rumenonogi galeb. . . . . . . . . . . 2005 32,4 x 24,9 cm
10. Soline s kormoranom . . . . . . . . . . 2005 32,1 x 25,9 cm
11. Soline s sireno . . . . . . . . . . . . 2005 34,3 x 25,3 cm
12. Temne soline .
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
. 2005
25,1 x 35,1 cm
Čevljarska 8, Koper 041 600 120
13. Vinogradi s škrjancem. . . . . . . . . . 2005 29,7 x 21,1 cm
: ZO EZ T PR SI A/ 2 N .98 0 € CE 11 5